Aktualne oddaje

    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂

Bralci so nas obvestili, da v velikem delu Maribora ni vode, dobili smo informacije iz Tabora, Centra, Nove vasi, Pobrežja, Studenc, Tezna … Vsi so trenutno brez vode.

Vir: pixabay.com

Očitno je prišlo do okvare, saj so na družbenem omrežju Mariborskega vodovoda pred nekaj minutami zapisali: “Obveščamo uporabnike Maribora, da je prišlo, do večjega preloma na ulici Kraljeviča Marka. Napako že odpravljamo. Prosimo za razumevanje.”

Obvestilo!

Obveščamo uporabnike Maribora, da je prišlo, do večjega preloma na ulici Kraljeviča Marka.

Napako že odpravljamo.

Prosimo za razumevanje.

Objavil/a Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. dne Ponedeljek, 21. december 2020

Dopolnjeno:
Mariborski vodovod je objavil tudi slike s terena, kjer delavci napako odpravljajo.

Prišlo je do večjega preloma vodovodne cevi. Delavci so na terenu in napako odpravljajo.

Prosimo za razumevanje!

Objavil/a Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. dne Ponedeljek, 21. december 2020

Mariborski vodovod je obvestil, da bo danes na delu Maribor več ur popoln izpad oskrbe s pitno vodo.

Vir: pixabay.com

V sporočili za javnost so zapisali: “Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na področju Maribora in sicer na Pipuševi ulici 2 do 4, na Vodnikovem trgu 1, 2, 3, na Koroški cesti 25 do 39 in Ribiški ulici 2 do 9a, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del jutri, 25. 11. 2020, med 8. in 14. uro popoln izpad oskrbe s pitno vodo.”

Vodo pustite teči, da se zbistri

Priporočajo, da pred prvo uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite vodo teči tako dolgo, da se pitna voda ponovno zbistri, še zapišejo v Mariborskem vodovodu, ter hkrati prosijo za razumevanje.

Obvestilo za javnost.

Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na področju Maribora in sicer na Pipuševi ulici 2…

Objavil/a Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. dne Torek, 24. november 2020

Za delovno mesto direktorja Mariborskega vodovoda je prispelo 13 prijav, od tega je 11 veljavnih, je povedal predsednik Nadzornega sveta Mariborskega vodovoda Damijan Škrinjar. S temi kandidati bodo tretjega septembra opravili razgovore. Povedal pa nam je tudi, kakšen razvoj tega podjetja si želijo.

Nadzorni svet Mariborskega vodovoda ima na mizi 11 veljavnih prijav za delovno mesto direktorja tega javnega podjetja. Toliko jih je bilo namreč veljavnih na razpisu, ki so ga objavili po tem, ko je s tega delovnega mesta odšel večletni direktor Danilo Burnač. Predsednik Nadzornega sveta Damijan Škrinjar napoveduje, da bodo naslednji teden s kandidati že opravili razgovore.

Po njegovih besedah ni časovnega okvirja, v katerem bi morali izbrati novega direktorja. “Je pa, bom rekel, vsem v interesu, da pride v vodstvo podjetja človek, ki bo imel polna pooblastila in polni mandat in da bo podjetje spet normalno funkcioniralo dalje,” je poudaril Škrinjar.

Pričakovanja in želje nadzornega sveta za razvoj tega javnega podjetja zajemajo tako dober servis uporabnikom kot tudi večja prepoznavnost.

To pa po njegovo pomeni tako ohranjanje družbene odgovornosti, pridobljenih certifikatov kot tudi ohranjanja pravic zaposlenih.

Po Sloveniji se odpirajo kopališča na prostem, med drugim danes tudi edino mariborsko javno kopališče na prostem Mariborski otok. Ta letos praznuje 90 let obstoja. Jubilej bodo zaznamovali s posebnim programom in precej cenejšimi vstopnicami za otroke in mladino.

Letno kopališče Mariborski otok je prvič odprlo vrata 15. junija 1930. Na odprtju se je zbralo kar 10.000 ljudi. A njegov blišč je z leti ugašal. Tudi pred tokratno kopalno sezono so opravili le nujna vzdrževalna dela za zagon kopališča, je za STA povedal direktor Športnih objektov Maribor Tadej Mežnar. Da so se lahko tega sploh lotili, so morali pridobiti soglasje državne direkcije za vode za uporabo podtalnice za nadaljnjih pet let, saj je obstoječe poteklo aprila. Lani so na kopališču našteli okoli 34.000 kopalcev, letos pa je sezona precej bolj negotova zaradi novega koronavirusa. Tako kot na ostalih slovenskih kopališčih bodo tudi tu morali poskrbeti za ustrezno razdaljo med ljudmi. Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) morajo obiskovalci in osebje ohranjati medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra na površinah zunaj bazenov in najmanj dva metra pri plavanju v bazenu. Izjema so člani istega gospodinjstva.

90-odstotni popust za otroke

Za današnje odprtje nove sezone pa so pripravili poseben program, s katerim bodo spomnili kopalce na 90-letnico. Med drugim bo obsegal glasbene nastope in športne aktivnosti, popoldne pa naj bi zbrane nagovoril tudi župan Saša Arsenovič. Jubilej bodo obeležili tudi s cenejšimi vstopnicami za otroke in mladino. “Mladina do 18 let iz Maribora in okoliških občin ima 90-odstotni popust na vstopnico,” je pojasnil Mežnar.

90 let Mariborskega otoka: njegova preteklost in prihodnost

Nostalgični spomini na davno kopanje na Mariborskem otoku so ob njegovi 90-letnici zagotovo dobrodošli. Ljudje, ki so kot otroci in mladostniki poletja preživeli na tem kopališču, se tistih časov z veseljem spominjajo. Ob visokem jubileju Otoka pa se Mestna občina Maribor zdaj ponovno loteva reševanja tega zasenčenega bisera, ki si zagotovo zasluži boljše čase.

Prenos kopališča na drugega upravljavca?

Javni zavod Športni objekti Maribor v svojem sanacijskem programu načrtuje, da bi upravljanje Mariborskega otoka prenesli na nekoga drugega. Ena od omenjenih možnosti je prenos na Mariborski vodovod, a direktor podjetja Danilo Burnač dvomi, da se bodo ostale občine lastnice Mariborskega vodovoda strinjale s tem. Ocenjujejo, da bi za letno upravljanje s kopališčem potrebovali okoli 350.000 evrov, za sanacijo in ureditev kopališča pa nekaj manj kot tri milijone evrov.

Mariborski otok je od leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost in od leta 1992 kot naravni spomenik. Poleti je kopališče, jeseni in pozimi pa priljubljeno sprehajališče.
Vir: STA

Ta mesec bo že 90. obletnica odprtja Mariborskega otoka. Sprva je deloval kot notranja organizacijska enota podjetja Mariborski vodovod, ki je v tistem času krilo vse stroške poslovanja in delovanja kopališča. Tako je bilo do leta 1957, ko je država sprejela sistemski zakon o zavodih, Mariborski otok je postal zavod, stroške pa je prevzela Mestna občina Maribor. Odkrivali smo, ali bi lahko Mariborski vodovod ponovno sprejel Otok, kar so sicer izrazili tako v Športnih objektih Maribor in na Mestni občini Maribor.

Več v videoprispevku:

Mariborska občina je med 1. novembrom 2016 in 31. oktobrom 2019 z desetimi partnerji iz petih držav Evropske unije vodila projekt GreenCycle, katerega ključni cilj je bilo oblikovanje modela za vzpostavitev sistema krožne ekonomije, kot načina za dosego ciljev za zmanjšanje toplogrednih plinov. V Mariboru so kot ena prvih občin v tem delu Evrope sprejeli Strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, ki predstavlja temeljni dokument prihodnje razvojne usmeritve mesta. Eden izmed projektov krožnega gospodarstva je tudi projekt City mater circle kot primer dobre prakse varčevanja z vodo oziroma ponovne uporabe odpadne vode, ki jo izvaja mariborski vodovod v sodelovanju z Nigradom.

Več v videoprispevku:

Mariborski vodovod je še pred koncem leta poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam podjetja elaborate z obvestilom o usklajevanju cene vodarine in omrežnine zaradi povišanja minimalne plače. Podjetje mora namreč po Zakonu o minimalni plači zagotoviti svojim delavcem znesek minimalne plače. Občina Miklavž na Dravskem polju je že dvignila cene vodarine in omrežnine, ostale občine bodo o tem razpravljale še na prihodnjih občinskih in mestnih sejah. Pri vodarinah gre za porabo vode, pri omrežninah pa za znesek, ki ga Mariborski vodovod dobi od uporabnikov in ga nakaže občinam, te pa bi morale ta sredstva nato namensko porabiti za razvoj vodovodnega omrežja v svoji občini.

Država je sprejela Zakon o minimalni plači, v katerem je določila, da mora tisti z najnižjo plačo, v prvem tarifnem razredu, od prvega januarja letošnjega leta dobivati 940,58 evra plače, to je začetna bruto plača, na to plačo pa gredo še vsi dodatki. Kolektivna komunalna pogodba pa govori o nižjih zneskih. Razliko pa je treba pokriti. In zato je Mariborski vodovod poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam in lastnicam še pred koncem leta elaborate z obvestilom, da je treba plačna razmerja uskladiti, razlaga direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.

Fiksni del stroškov pa je omrežnina, strošek, ki je vezan na vodomere in vodovodno omrežje. Direktor Mariborskega vodovoda izpostavlja za primer omrežnino v Mestni občini Maribor. Mariborski vodovod plačano omrežnino nakaže Mestni občini Maribor, tako kot tudi vsem ostalim občinam – lastnicam podjetja. Ta denar gre v proračun, nato pa bi morale občine isti znesek prenesti nazaj kot namenski prihodek za razvoj omrežja.

Med 16 občinami solastnicami Mariborskega vodovoda se je Občina Miklavž na Dravskem polju že odločila za dvig cene vodarine in omrežnine prav na podlagi prejetega elaborata. Župan Občine Miklavž na Dravskem polju Egon Repnik razlaga čemu:

Gre torej za denar, ki bi ga moral Mariborski vodovod dobiti vrnjenega za posodabljanje in urejanje vodovodnega omrežja v posamezni občini od urejanja priključkov, vodohramov, cevovodov, črpalnih postaj, analize vode. A se zgodi, da nekatere občine ta sredstva porabijo za vse drugo, ne pa namensko. Direktor je pohvalil občine Hoče-Slivnica, Duplek, Selnica ob Dravi in Ruše kot tiste občine, ki sredstva vlagajo v razvoj vodovodne infrastrukture.

Javno podjetje Mariborski vodovod je na 20. jubilejnem ocenjevanju letnih poročil poslovnih subjektov v Sloveniji prejelo nagrado za najboljše letno poročilo za leto 2018 v kategoriji srednjih in malih podjetij. Od tisoč možnih točk je Mariborski vodovod prejel kar 911 točk.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je pod okriljem Ajpesa in časopisa Finance namreč potekalo ocenjevanje letnih poročil, pri katerih so ocenjevali poslovno vodenje družbe, trajnostni razvoj, poslovna in okoljska tveganja, revizijski pregled poslovanja ter finančno in računovodsko poročilo podjetja. Ob tem se je prvič v dvajsetih letih zgodilo, da je srednje veliko podjetje, kot je Mariborski vodovod, absolutno prejel več točk, kot pa velika slovenska podjetja, kot so Krka, Eles, NLB, Telekom, Petrol.

Prav na to, da so poročilo izdelali sami, ne pa zunanje podjetje, so še posebej ponosni. Sicer pa pravi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, da se bodo tudi naslednje leto ponovno prijavili na več razpisov, tudi tega, saj na osnovi presoj, ki jim naredijo presojevalci lahko na nek način izboljšujejo svoje poslovne procese.

Na skupščini Mariborskega vodovoda so predstavniki 19 občin, ki so lastnice Mariborskega vodovoda, izglasovali predlog župana MO Maribor, da postanejo novi nadzorniki Damijan Škrinjar, Matjaž Štandeker in Melita Petelin. Predlog šestih občin Upravne enote Lenart, ki so predlagale, da bi namesto Škrinjarja postal nadzornik Vito Kraner, pa je padel v vodo.

David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah, ki skupaj z Lenartom, Sveto Ano, Sveti Jurijem, Benediktom in Cerkvenjakom tvori Upravno enoto Lenart, je po glasovanju izpostavil, da sicer niso imeli velikega upanja, da bodo upoštevali njihov predlog, “da pa je žalostno, da niti mi nismo bili složni med sabo. Tu je, mogoče, najbolj bizarna stvar. Drugače pa gre zaradi tega, da nas je ogromno malih občin, ki v Mariborski vodovod zagotovo veliko vlagamo, opozarjamo na problematiko, pa smo ponavadi preslišani.” Glasovnic nismo videli, prav tako ne Klobasa, ki pa je dejal, da ne bo komentiral njihove nesložnosti. Njegova celotna izjava je v posnetku:

Svoj komentar na glasovanje pa je podal direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, ki je ponovno poudaril, da gre za edinstven primer, da za novega nadzornika postavijo osebo, ki je že bila nadzornik pri Mariborskem vodovodu, pa je bila takrat predčasno umaknjena. Gre torej za Damijana Škrinjarja, ki je skupaj s Štandekerjem in Petelinovo nov nadzornik. Izpostavil je, da bo “velika naloga novih nadzornikov, da tisto, kar v Mariboru – v letošnjem letu smo oddelali zgolj za dva procenta – torej tistega plana, ki je bil usklajen z občino, in da vse tiste račune, ki jih Mestna občina vodovodu ne plačuje, in tudi velik dolg je iz naslova športnih objektov,” ti zagotovijo “iz kapitala Maribora, da bodo ti računi poravnani.” Celotna izjava direktorja Danila Burnača takoj po skupščini je v posnetku:

Smo pa spregovorili nekaj besed tudi z nekaterimi zaposlenimi, ti niso hoteli pred kamero, povedali pa so, da direktorju Burnaču zaupajo in mu izrekajo vso podporo.

Pred skorajšnjo izredno skupščino Mariborskega vodovoda, ta bo v četrtek dopoldne, so danes na Mariborskem vodovodu predstavili rezultate raziskave in ankete, ki jo opravijo vsake dve leti. Dotaknili pa so se tudi skorajšnje izredne skupščine, na kateri bodo lastniki vodovoda obravnavali predloge za razrešitev članov nadzornega sveta in določitev novih. 

Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač je poudaril, da bodo obravnavali oba predloga, tako predlog mariborskega župana Saše Arsenoviča o menjavi vseh štirih nadzornikov z novimi, kot tudi dodaten predlog občin Upravne enote Lenart, ki namesto novega kandidata za nadzornika Damijana Škrinjarja predlagajo drugega kandidata Vita Kranerja, ki ima več strokovnih izkušenj. Pa tudi zaradi tega, ker dvomijo, da bi bil Škrinjar, ki je že bil v Nadzornem svetu Mariborskega vodovoda primeren. Burnač zdaj poudarja, da upa, da se bodo lastniki Mariborskega vodovoda odločili v korist podjetja in občin. Njegov komentar je v posnetku:

O predlogu Arsenoviča, da pride v nadzorni svet Damijan Škrinjar, ki je nekoč že bil v nadzornem svetu, pa Burnač meni, da gre za precedens v Sloveniji, češ da predlagajo nekoga, ki je iz istega nadzornega sveta predčasno odšel. Več v izjavi:

Že ob prejšnjem poročanju nam je Damijan Škrinjar dejal, da pred skupščino in volitvami ne bo dal nobene izjave.

Uporabniki zadovoljni s storitvami Mariborskega vodovoda
Mariborski vodovod je sicer že osmič po vrsti izvedel anketo med vsemi lastniki tega podjetja, med vsemi 19 občinami, uporabniki in dobavitelji. Predvsem zaradi tega, da sami vidijo stopnjo zadovoljstva, obenem pa tudi, kje in kako bi lahko svoje aktivnosti in delo izboljšali. Pregled odnosov v podjetju pa naredijo tudi zaposleni. Ocene vseh so nadpovprečne. Kar 90 odstotkov uporabnikov meni, da so storitve Mariborskega vodovoda opravljene kakovostno in ažurno. Direktor Burnač je povedal:

Z odnosi v podjetju pa so zadovoljni tudi zaposleni. Predsednica Sveta delavcev na Mariborskem vodovodu in sedanja članica nadzornega sveta Lea Kosi Kovačič je izpostavila, da ocenjujejo po več kriterijih, od vidika stalne zaposlitve, delovnega časa, informiranosti, možnosti izobraževanja, možnosti napredovanja itd. Več v njeni izjavi:

Konec meseca je napovedana skupščina Mariborskega vodovoda, na kateri bodo volili nove nadzornike. Še pred iztekom mandata sedanjih je namreč mariborski župan predlagal nove tri, z njegovo izbiro pa niso zadovoljni župani občin Upravne enote Lenart. Ti namreč menijo, da je kandidatura Damijana Škrinjarja zaradi njegovih preteklih dejanj sporna in zato predlagajo drugega kandidata: Vita Kranerja.

Več v posnetku

V Mariboru se obeta še ena menjava članov nadzornega sveta javnega podjetja pred iztekom njihovega mandata. Tokrat je na vrsti Mariborski vodovod. Župan Mestne občine Maribor Sašo Arsenovič je 16. septembra zahteval sklic skupščine, kjer naj bi se opravila menjava dosedanjih nadzornikov, to je Simona Štrancarja, Leonide Polajner in Matjaža Mihelaka. Zamenjali naj bi jih Damijan Škrinjar, Matjaž Štandeker in Melita Petelin.

Šest občin Upravne enote Lenart podaja nasprotni predlog

Vse to pa je očitno še le začetek, saj je šest občin Upravne enote Lenart – to so Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Benedikt in Cerkvenjak – predlagalo nasprotni sklep za skupščino. Predlagajo, da se namesto Damijana Škrinjarja za nadzornika imenuje Vita Kranerja. Mariborski vodovod je namreč v lasti 19 občin in očitno si želijo imeti svojega predstavnika v Nadzornem svetu. Hkrati pa predlog kaže tudi na dejstvo, da si nikakor ne želijo zdrah v tem podjetju, ki bi jih imenovanje Škrinjarja prineslo.

Po svoje je to izziv za župana Maribora Saša Arsenoviča, kako bo ravnal, saj ni vprašanje samo, kdo bo nadzornik v Mariborskem vodovodu, temveč tudi kasnejše oblikovanje pravega holdinga javnih podjetij. Brez občin, ki so solastnice mariborskih javnih podjetij pravega holdinga ne more biti. Zato bo zanimivo spremljati, kako bo Arsenovič ravnal pri tem predlogu občin Upravne enote Lenart, saj se očitno niso usmerile proti imenovanju njegovega tesnega prijatelja Štandekerja, ki bi bil nedvomno lažja medijska tarča.

Nenavadna izbira nadzornikov

Izbira predlaganih nadzornikov je vsekakor zanimiva, saj je Matjaž Štandeker po dveh mesecih zaposlitve v kabinetu župana sporazumno prekinil pogodbo 28. februarja. Do sporazumne prekinitve pogodbe o zaposlitvi je prišlo po tem, ko je portal pozareport.si objavil, da naj bi pri nakupu nepremičnine na naslovu Ulice Eve Lovše 19, sedanje stavbe Zavarovalnice Grawe, prišlo do podkupovanja bančnikov na Deželni banki.

Na pozareport.si so zapisali:
»Štandeker naj bi tudi sam povedal, da je bil znesek 200 tisoč evrov sprva namenjen predstavnikoma Deželne banke, ni pa navedel imen. Ko naj bi ta denar osebno dostavil v Portorož, pa naj bi si ga tam po njegovih besedah razdelili štirje bančniki. Štandeker naj bi tudi priznal, da je takrat, ko se je odpeljal v Portorož, doma iz strahu pustil mobilni telefon.«
O tem je poročal tudi časnik Večer:
»Županov prijatelj Štandeker se je januarja znašel na udaru spletnega portala pozareport.si, ki mu je očital, da naj bi z Arsenovičem pri preprodaji poslovne stavbe v Ulici Eve Lovše v letih 2014 in 2016 podkupil štiri bančnike Deželne banke Slovenije. O tem poslu je nato policija začela zbirati obvestila, Štandeker pa je zanikal očitke o podkupovanju. Zoper Bojana Požarja je vložil kazensko zasebno tožbo zaradi razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve, ob tem pa je zoper portal pozareport.si vložil tudi dve odškodninski tožbi.«

Bodo predčasno zamenjali nadzornike Mariborskega vodovoda? Vir: Mariborski vodovod

Bodo predčasno zamenjali nadzornike Mariborskega vodovoda?
Vir: Mariborski vodovod

Precej neobičajno je tudi, da se za nadzornika predlaga Damijana Škrinjarja, ki je že bil v nadzornem svetu Mariborskega vodovoda v tekočem mandatu nadzornikov, bil razrešen in bi se v istem mandatu vrnil nazaj. To je precej neobičajno, še zlasti, ker je znano, da je v sporu z direktorjem Danilom Burnačem in tudi zaposlenimi. Njegovo imenovanje bo nedvomno prineslo velika trenja in spore v podjetje. Ni pa izključeno, da bo Škrinjar poskušal narediti vse, da se Burnača razreši.

Imenovanje mestne svetnice Melite Petelin za nadzornico pa je zanimivo predvsem z vidika dejavnosti, ki jo opravlja njeno družinsko podjetje in morebitnih konfliktov interesov, tako da bo pri tem morala biti zelo pozorna.

Počitnice in dopusti so v polnem zamahu. Skoraj vsakdo izmed nas se vsaj za nekaj dni odpravi od doma, v naši odsotnosti pa voda stoji v hišnem vodovodnem omrežju. Glede na trenutne temperature okolja se posledično dvigne tudi temperatura vode in ustvarijo se idealni pogoji za rast in razmnoževanje mikroorganizmov (vedeti je potrebno, da se voda v hišnem vodovodnem omrežju ne nahaja v sterilnem okolju). In prav zato je potrebno po vrnitvi domov izvesti nekaj ukrepov s katerimi zagotovimo varno oskrbo z vodo. Zavedati se je namreč potrebno, da je voda živilo in da je pokvarljiva, opozarjajo na Mariborskem vodovodu.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Najverjetneje se bo pri prvem točenju vode po daljši odsotnosti pojavila obarvanost vode. “To naj vas ne skrbi saj gre za običajen pojav. Obarvanost bo izginila takoj, ko bo prišlo do izmenjave vode, ki je stala v hišnem vodovodnem omrežju s svežo vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Vzrok gre pripisati uporabi nekakovostnih materialov v hišnem vodovodnem omrežju, ki rjavijo. Po popravilih na javnem ali hišnem vodovodnem omrežju pa je obarvanost tudi posledica usedlin na vodovodni mreži,” pravijo na Mariborskem vodovodu.

Ob tem so opozorili, da je treba po odsotnosti hišno vodovodno omrežje temeljito izprati. “Priporoča se, da odstranimo mrežice na pipah in pustimo vodo prosto teči vsaj 15 minut. Postopek izpiranja izboljšamo, če med točenjem vode zapiramo in pripiramo pipo. S tem ustvarimo turbulenten tok, ki iz notranjosti cevi posname biofilm in rjo,” priporočajo. “Zavedamo se, da je izpiranje v nasprotju z varčevanjem z vodo vendar ima skrb za zdravje v tovrstnih primerih prednost pred varčevanjem (vodo pa lahko uporabimo za druge namene kot na primer za zalivanje rož),” so dodali.

 

Ob svetovnem dnevu čebel je za ohranjanje čebel in njihovega naravnega okolja poskrbel Mariborski vodovod. Skupaj z učenci Osnovne šole Kamnica in dijaki Biotehniške šole Maribor so namreč zasadili 30 sadik medovitih grmovnic.

Dečka sadita medovito grmovnico na Vrbanskem platoju. Vir: Facebook: Mariborski vodovod.

Dečka sadita medovito grmovnico na Vrbanskem platoju. Vir: Facebook: Mariborski vodovod.

Mariborski vodovod je namreč letos pristopil h kampanji SEM SPREMEMBA. Z današnjo akcijo saditve medovitih grmovnic pa bodo omogočili, da bodo čebele, ki so izjemno pomembne za celotno naravo in tudi človeštvo, dobile hrano. Zasadili so jih prav na Vrbanskem okolju, kjer sicer že vsa leta v sodelovanju z lokalno skupnostjo skrbijo za ohranjanje narave in vode.

Mariborski vodovod je skupaj z osnovnošolci poskrbel za zasaditev medovitih grmovnic.  Vir: Facebook: Mariborski vodovod

Mariborski vodovod je skupaj z osnovnošolci poskrbel za zasaditev medovitih grmovnic. Vir: Facebook: Mariborski vodovod

Sem sprememba za boljše pogoje življenja čebel in njihovo ohranjanje
Kampanja SEM SPREMEMBA je izobraževalno, motivacijska in komunikacijska kampanja, plod sodelovanja Zveze čebelarskih društev Maribor in Čebelarske zveze Slovenije ter portalom EkoGLOBAL. Njen častni pokrovitelj je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z ministrico Aleksandro Pivec. S to kampanjo spodbujajo ljudi, da lahko vsak posameznik ali organizacija poskrbi za ohranjanje čebel.

Medovite grmovnice bodo privabljale čebele. Vir: Facebook: Mariborski vodovod

Leto je naokoli in približuje se svetovni dan vode. V Mariborskem vodovodu bodo tudi letos svoje aktivnosti posvetili obeleževanju tega pomembnega dneva. Letošnja tema svetovnega dneva voda je »Voda za vsakogar«.

Več v videu: 

Z Mariborskega vodovoda so sporočili, da bo jutri, 29. januarja, na področju Metava in Nebova  izpad oskrbe s pitno vodo zaradi nujnih vzdrževalnih del.

“Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na območju Metava in Nebova, da bo v torek 29.01.2019 na tem področju izpad oskrbe s pitno vodo predvidoma med 8. in 14. uro zaradi nujnih vzdrževalnih del,” so zapisali na Facebooku.

“Priporočamo, da pred prvo uporabo pitne vode opravite izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustite vodo teči tako dolgo, da se pitna voda ponovno zbistri,” so še zapisali.

Današnja akcija “Očistimo Slovenijo”, ki naj bi bila v takšni obliki zadnja, je pokazala, da je odpadkov precej manj kot v minulih letih. Še vedno pa prednjači embalaža, predvsem tista iz plastike in železa oziroma aluminija.

Letošnje čistilne akcije so se zgledno lotile tudi občinske službe, saj je podjetje Marprom, kateremu se je pridružil tudi mariborski župan Andrej Fištravec, čistilo parkirišča pod Pohorjem in njihovo neposredno okolico do lokacije nekdanje gostilne Pohorka, del zaposlenih na Marpromu pa bo čistil tudi svoje delavnice na Pobrežju. “Še največ je cigaretnih ogorkov,” je ob čiščenju največjega parkirišča pod Pohorjem za naš medij dejal župan.

Zaposleni na Mariborskem Vodovodu pa so se podali v Betnavski gozd, saj je tam eno njihovih vodnih zajetij. “Betnavski gozd čistimo večkrat na leto, saj moramo skrbeti, da so vodna zajetja in njihova okolica kar se da neonesnažena,” je povedal eden od zaposlenih na Mariborskem vodovodu. Zaposleni so v eni uri nabrali za zvrhano samokolnico smeti, kjub temu, da gozd čistijo kar se da redno. Še najbolj zanimivo je bilo to, da je samokolnica, s katero so nato smeti odpeljali do službenega vozila, pravzaprav del odpadkov iz Betnavskega gozda. Zraven “klasičnih” odpadkov, kot so plastenke in pločevinke, so zaposleni Mariborskega vodovoda našli tudi posodo za shranjevanje oziroma prenos goriva.

Mariborski vodovod v akciji "Očistimo Slovenijo"

Mariborski vodovod v akciji “Očistimo Slovenijo”

Akcijo podpira več kot 80 partnerjev in podpornikov. Slovenijo so čistili tudi znani Slovenke in Slovenci.

Mariborski vodovod, ki oskrbuje 16 občin severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji takšen sistem v državi, je lani ustvaril 13,4 milijona evrov prihodkov, ki so bili višji od načrtovanih. Po zaslugi optimizacije poslovanja so kljub izgubi na vodooskrbnem delu dejavnosti uspeli leto 2017 končati s skoraj 40.000 evri čistega dobička.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Vir: Mariborski vodovod

 

 Kot v letnem poročilu družbe, objavljenem na spletni strani Ajpesa, navaja direktor Danilo Burnač, so izboljšane gospodarske razmere v državi spodbudile novo gradnjo, kar se že kaže tudi v 560 novih priključkih.

Gospodinjstvom in drugim porabnikom so skupaj prodali 9,9 milijona kubičnih metrov vode in tako poskrbeli za okoli 41.000 priključkov, samo iz največjega vodnega vira na Vrbanskem platoju pa letno načrpajo dve tretjini vse vode. Prav tolikšen delež porabijo uporabniki v Mestni občini Maribor.

Sicer pa so lani skupaj načrpali 13,7 milijona kubičnih metrov vode, kar pomeni, da kar 3,8 milijona kubičnih metrov vode ni prišlo do končnih uporabnikov. Prav obvladovanje izgubljene količine vode je po besedah direktorja Burnača eden od prioritetnih strateških ciljev, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnosti.

Se pa v Mariborskem vodovodu lahko pohvalijo z vse večjo kakovostjo svoje vode, saj je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano lani ugotovil, da se je delež neskladnih vzorcev ponovno znižal na 3,2 odstotka.

Kot pravi Burnač, je tak dosežek izziv za občine, da uresničijo potrjene investicijske načrte za vodovodno infrastrukturo, ki med drugim vključuje 49 vodnjakov, 128 prečrpalnic in 127 vodohranov, 7530 hidrantov in 1615 kilometrov vodovodnega omrežja.

“Lani smo zamenjali le 3,8 kilometra omrežja. Skoraj polovico je starejšega od 20 let, s čimer je povezano tudi število prelomov. Skoraj dve tretjini omrežja je iz trdega polietilena, več kot 19 kilometrov omrežja pa je še vedno iz azbesta, ki ima negativni vpliv na okolje,” opozarja Burnač, ki je lani prejel tudi nov mandat za vodenje družbe.

Nove cene so lani uveljavile občine Gornja Radgona, Pesnica, Miklavž in Maribor, v začetku letošnjega pa še Benedikt, Sv. Jurij, Duplek in Sv. Trojica. Uveljavitev novih cen in aktivnosti na tržni dejavnosti so prispevale k višjim prihodkom, a so občine še vedno za 28 odstotkov presegle izgubo na vodooskrbi v primerjavi z letom prej.

Zaradi manjšega števila zaposlenih so za tri odstotke znižali stroške dela in hkrati povečali dodano vrednost na zaposlenega, takšna optimizacija poslovanja pa je po besedah direktorja pripomogla, da so leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Tudi za letos načrtujejo pozitiven trend porabe vode in z uveljavitvijo novih cen dodatno povečanje prihodkov.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Do konca marca je odprt vpis v vrtce
– Mariborska Snaga pričela s poostrenim nadzorom ločevanja odpadkov
– Slavnostna akademija Janka Glazerja

– Mladi fotografi ob svetovnem dnevu voda razstavljali v Europarku
– Hoškim mamicam prepevali učenci podružnične šole
– Tamburaši in frajtonarji zaigrali mamam v poklon
– „Mulci proti doktorju Zlobi“ v Vuzenici
– Prvi, mednarodni Festival čilija in čokolade v Mariboru

Mariborski Vodovod je ob Svetovnem dnevu voda v nakupovalnem središču Europark izvedel dogodek, kjer so podelil nagrade desetim avtorjem izbranih fotografij. Ti so sodelovali na natečaju z naslovom »Voda z naravo«. Istočasno je potekala tiudi razstava izbranih fotografij.

Direktor Mariborskega vodovoda, Danilo Burnač in mariborski župan Andrej Fištravec sta podelila darila in nagrade za najboljše fotografije. Na prireditvi je gostovala tudi maskota Mariborskega vodovoda, Vidra Vida.

Na ogled so postavili deset fotografij, ki so jih v podjetju Mariborski vodovod izbrali na fotografskem natečaju na temo »Voda za naravo«, ki je tudi tema letošnjega svetovnega dneva voda. Avtorjem nagrajenih fotografij so podelili nagrade, predstavili pa sotudi aktualne podatke na temo vode.

mariborski vodovod

Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu varovanja virov pitne vode ter zagotavljanju skladne in varne pitne vode. Voda v naravi je namreč bistvenega pomena za delovanje ekosistemov. Uničeni ekosistemi vplivajo na količino in kakovost vode, ki je na razpolago kot pitna voda.

mariborski vodovod mariborski vodovod mariborski vodovod mariborski vodovod mariborski vodovod mariborski vodovod

 

Danes je svetovni dan voda. Tako voda kot kri sta življenjsko nujni tekoči. S takšno miselnostjo so se zaposleni Mariborskega vodovoda odzvali na zdaj že tradicionalno krvodajalsko akcijo. Tudi zato, ker se vse več ljudi zaveda pomembnosti darovanja, so zaloge krvi v SV Sloveniji trenutno zadovoljive. Podrobnosti v videu.

Mariborčani lahko na mesečnih položnicah v prihodnje pričakujejo nekoliko višje cene vode. Če bodo mestni svetniki danes potrdili elaborat Mariborskegavodovoda, se bo cena pitne vode povišala za 2,4 odstotka. Nekatere spremembe se obetajo tudi pri obračunavanju omrežnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

 položnice

V Mariborskem vodovodu predlagajo, da se ceno vodarine za leto 2017 določi v višini 0,6832 evra za kubični meter vode, medtem ko je ta doslej znašala 0,667 evra. Podražitev utemeljujejo z nezadostnimi občinskimi vlaganji v obnovo vodovodnega omrežja, zaradi česar pričakujejo porast stroškov prelomov in intervencij na omrežju, s tem pa tudi dežurne službe.

Po drugi strani se bo nekoliko znižala višina omrežnine, ki se bo poslej zaračunavala na osnovi stanovanjskih enot in ne več osnovnih priključkov. Osnovni priključek bo namesto dosedanjih 3,93 evra na mesec stal 3,41 evra, kar se bo najbolj poznalo pri enodružinskih stanovanjskih hišah in gospodarskih družbah. V večstanovanjskih stavbah zaradi drugačnega načina obračunavanja omrežnine ni mogoče napovedati, kakšne bodo dejanske spremembe v končnem znesku na položnici.

Če mestni svetniki ne bodo imeli pripomb, bodo nove cene stopile v veljavo novembra.

Na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta je tudi prva obravnava novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki nadomešča sprejetega v letu 2003, predvsem s ciljem uskladitve z državno zakonodajo. Spremembe naj bi se najbolj poznale pri gospodarskih družbah, kot so na primer Dravske elektrarne Maribor, medtem ko pri povprečnih gospodinjstvih ni pričakovati večjih sprememb.

Vir: STA

Potem ko se je Božidar Resnik odrekel funkciji so člani svet zavoda Inštituta Wcycle Maribor (v nadaljevanju Inštitut) na današnji seji sprejeli sklep, s katerim bodo na funkcijo direktorja imenovali Tineta Šalamona.

Tine Šalamon je predstavnik podjetja Energetika Maribor, kjer opravlja dela iz področja dejavnosti ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave Maribor in razvojnimi projekti, ki so v tesni povezavi s projekti krožnega gospodarstva. S poznavanjem področja krožnega gospodarstva naj bi tako sledil viziji Inštituta Wcycle, to je iskanju najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov. “Od novega direktorja pričakujemo, da bo sledil ciljem in časovnici izvedbe predvidenih projektov Inštituta Wcycle” so sporočili iz Mestne občine Maribor. Slednja je tudi nosilka strateškega Wcycle, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta: Energetika, Snaga, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom.

18 projektov vrednih več kot 100 milijonov evrov
V okviru krožnega gospodarstva na MO Maribor načrtujejo 18 projektov, ki so jih zastavili v sodelovanje s predstavniki vseh podjetij, ki sodelujejo v Inštitutu. Projekti so usmerjeni na področje učinkovitega gospodarjenja z viri. V izvedbeni vrednosti so ocenjeni na več kot 100 milijonov EUR (projekti finančno ne temeljijo na pogojih pridobivanja nepovratnih sredstev, ampak na realnem investicijskem denarju), ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. “Na ravni mesta smo v ta namen od leta 2015 sprejemali strategije, in sicer strategijo ravnanja z odpadki, kjer smo nakazali prehod v krožno gospodarstvo, sprejeli smo Trajnostno urbano strategijo, kjer je Wcycle že bolj podrobno opredeljen in pred kratkim tudi Izvedbeni načrt TUS” so sporočili iz MO Maribor. Trenutno je glavni poudarek Inštituta Wcyle na pripravi oz. obdelavi virov, s katerimi mesto razpolaga (zaprto odlagališče Pobrežje in Dogoše, gradbeni in industrijski odpadki, biomasa za energetsko izrabo, odvečna in izgubljena toplota, prečiščena odpadna voda za ponovno uporabo, delitev, obnova in ponovna uporaba dobrin, …) za konkretno načrtovanje in izvedbo zastavljenih projektov najprej predvsem iz vidika ustreznih pravnih podlag (dovoljenj, dovoljenih dejavnosti, …), nato pa tudi z vidika njihove ekonomske upravičenosti.

energetika (21)

Krožno gospodarstvo je strateški razvojni model
Z ustanovitvijo Inštituta Wcycle je Maribor dobil strateški razvojni model, ki mesto postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za prehod na zeleno gospodarstvo, kjer skupaj s partnerji in predstavniki ministrstev iščemo optimalne rešitve za izvedbo v Mariboru potrebnih in predvidenih projektov,” poudarjajo na MO Maribor. To argumentirajo z opisom na spletni strani vlade.

V teh poletnih in vročih dnes se lahko na Trgu Svobode osvežite s prho.

V Mariborskem vodovodu so se tudi letos odločili, da na Trgu Svobode postavijo pršilnik vode, ki omogoča prijetno ovežitev. “Ob nastopu poletja, je Mariborski vodovod za vas ponovno pripravil ” ČISTO OSVEŽITEV “. V teh vročih dneh, se boste lahko osvežili na pršilniku vode, na Trgu Svobode v Mariboru, med 9. in 21. uro,” so sporočili.

pršilec vode na Trgu Svobode (2)

 

Po naših informacijah naj bi mariborski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca. Šlo naj bi za primer sklepanja „in-house“ pogodbe med občino in mariborskim vodovodom za ureditev vodovodnega omrežja v Mariboru med leti 2014 in 2015.

Informacijo o domnevni kazenski ovadbi smo preverili tako pri Fištravcu, kot pri Burnaču, ki sta informacijo prvič slišala od medijev. Ni jima znano niti to, ali je ovadeno podjetje oziroma občina, ali direktor oziroma župan.
Kot nam je pojasnil Burnač, naj bi šlo za primer sklenitve „in-house“ naročila med MO Maribor in Mariborskim vodovodom za leto 2014 in 2015, ko so izvedli renovacijo vodovodnega omrežja. „Seveda mi smo naredili tehnično, mi smo položili nove vode, kar seveda dela javno podjetje, zato tudi država od občine zahteva, da ima izvajalca, ki mu podeli koncesijo za izvajanje oskrbe omrežja,“ je pojasnil Burnač.

Presenečen je bil nad informacijo, saj do zdaj ni vedel, da bi bilo karkoli zoper njega ali podjetje podano. „Ne vem ali je to bila anonimna prijava, kar je danes folklora v Sloveniji. Ne vem niti tega kako je policija oziroma organ pregona to dal. Da novinar vse več, kot tisti, ki je bil osumljen je nerazumljivo,“ še dodaja Burnač.

Na mariborski občini medtem pravijo, da je župan na nedorečeno zakonodajo in-house naročanja opozarjal že sam.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Mariborski vodovod

Zato je župan predlagal, da zakonodajalec uredi ta dva vprašanja. Potrebno je jasno določiti, kako se izvede preverba cene na trgu na način,  ki je izvedljiv in ne dopušča različnih interpretacij. Opredeliti je potrebno koliko del mora izvesti nosilec “in-house” naročila in koliko podizvajalci. Po trenutnem sistemu lahko podizvajalci izvedejo vso delo, ki ga je prejel nosilec “in-house” naročila.  „Zato razumem računsko sodišče in organe pregona, da želijo to težavo reševati na način, da se žuga odgovornim osebam javnih inštitucij in destimulirati izvajanje javnega naročanja „in-house“,“ je zapisal Fištravec.

Tako Burnač kot Fištravec opozarjata, da ta način javnega naročanja izvajajo vse večje občine v državi, pregled revizij, ki jih je izvedlo računsko sodišče v teh občinah pa da jasno kaže na to, da sistem ni dorečen in da računsko sodišče na to tudi opozarja.

Oba sta prav tako izpostavila primer „in-house“ naročila v primeru obnove Trga Leona Štuklja v Mariboru ,kjer je sodišče ugotovila, da ni nihče kriv. „Nam v Mariboru pa ostaja ledena površina trga, ki ga zaradi vgrajenega kamna ne smemo soliti,“ dodaja Fištravec.

Burnač pravi, da je zgodba smešna in absurdna, saj je občina ustanovila javno podjetje z namenom, da opravlja svojo nalogo vzdrževanja na področju vodovodne infrastrukture v mestu. „Pričakujem, da bo tožilstvo to nesmiselno ovadbo zavrglo,“ še pravi Burnač.

Vprašanja o domnevni vložitvi kazenske ovadbe smo poslali tudi organom pregona, njihove odgovore pa še čakamo.