Mariborski vodovod je še pred koncem leta poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam podjetja elaborate z obvestilom o usklajevanju cene vodarine in omrežnine zaradi povišanja minimalne plače. Podjetje mora namreč po Zakonu o minimalni plači zagotoviti svojim delavcem znesek minimalne plače. Občina Miklavž na Dravskem polju je že dvignila cene vodarine in omrežnine, ostale občine bodo o tem razpravljale še na prihodnjih občinskih in mestnih sejah. Pri vodarinah gre za porabo vode, pri omrežninah pa za znesek, ki ga Mariborski vodovod dobi od uporabnikov in ga nakaže občinam, te pa bi morale ta sredstva nato namensko porabiti za razvoj vodovodnega omrežja v svoji občini.
Država je sprejela Zakon o minimalni plači, v katerem je določila, da mora tisti z najnižjo plačo, v prvem tarifnem razredu, od prvega januarja letošnjega leta dobivati 940,58 evra plače, to je začetna bruto plača, na to plačo pa gredo še vsi dodatki. Kolektivna komunalna pogodba pa govori o nižjih zneskih. Razliko pa je treba pokriti. In zato je Mariborski vodovod poslal vsem 16 občinam soustanoviteljicam in lastnicam še pred koncem leta elaborate z obvestilom, da je treba plačna razmerja uskladiti, razlaga direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.
Fiksni del stroškov pa je omrežnina, strošek, ki je vezan na vodomere in vodovodno omrežje. Direktor Mariborskega vodovoda izpostavlja za primer omrežnino v Mestni občini Maribor. Mariborski vodovod plačano omrežnino nakaže Mestni občini Maribor, tako kot tudi vsem ostalim občinam – lastnicam podjetja. Ta denar gre v proračun, nato pa bi morale občine isti znesek prenesti nazaj kot namenski prihodek za razvoj omrežja.
Med 16 občinami solastnicami Mariborskega vodovoda se je Občina Miklavž na Dravskem polju že odločila za dvig cene vodarine in omrežnine prav na podlagi prejetega elaborata. Župan Občine Miklavž na Dravskem polju Egon Repnik razlaga čemu:
Gre torej za denar, ki bi ga moral Mariborski vodovod dobiti vrnjenega za posodabljanje in urejanje vodovodnega omrežja v posamezni občini od urejanja priključkov, vodohramov, cevovodov, črpalnih postaj, analize vode. A se zgodi, da nekatere občine ta sredstva porabijo za vse drugo, ne pa namensko. Direktor je pohvalil občine Hoče-Slivnica, Duplek, Selnica ob Dravi in Ruše kot tiste občine, ki sredstva vlagajo v razvoj vodovodne infrastrukture.
