Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na Muti je župan na sodoben način, preko digitalne konference predstavil predlog proračuna te občine za naslednji dve leti. Med večjimi in pomembnimi projekti tokrat izpostavljamo prestavitev zidu na pokopališču, izgradnjo gasilskega muzeja in promenadne poti na Zgornji Muti. Velika projekta pa bosta tudi kolesarska pot k industrijski coni in dvorana v Gortini.

Več v videoprispevku:

Občina Muta nadaljuje prizadevanja za projekt vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, v katerega je vključila tudi hribovski vodni vir z obmejnega območja na avstrijski strani. V teh dneh je začela gradnjo 380 metrov cevovoda na avstrijski strani, vključno z vodnim zajetjem in merilno napravo. Ta del naložbe je vreden 141.000 evrov in ga krije Občina Muta.

Občina Muta si prizadeva za dopolnitev skoraj 50 milijonov evrov (bruto) vrednega projekta vodooskrbe petih občin Zgornje Dravske doline, ki je podprt s sredstvi države in evropskega kohezijskega sklada. Občine naj bi ga po podaljšanem roku zaključile februarja prihodnje leto. Pri tem pa Občina Muta vztraja, saj si, kot je povedalžupan Mirko Vošner, prizadeva za zdravo pitno vodo za svoje občane, pa tudi za občane drugih občin, če bodo tako želeli.

“Rešiti moramo še nekaj administrativnih ovir,” je na včerajšnji novinarski konferenci ob občinskem prazniku dejal župan Vošner. Poudaril je, da mora ministrstvo prepoznati, da je sprememba projekta možna in da ne ogroža zastavljenih ciljev projekta.

Medtem se je občina, ki ima že pridobljena vsa potrebna dovoljenja, deloma že sama lotila izvedbe načrtov in krije stroške naložbe na avstrijski strani, medtem ko za okoli 500 metrov vodovoda na slovenski strani, to je od državne meje do priključka novega vodnega vira iz Avstrije na obstoječe omrežje v Sloveniji, pričakuje, da ga bo lahko vključila v skupni projekt.

Na Občini Muta imajo sicer še več projektov. Zaključujejo komunalno ureditev južnega dela industrijske cone Muta in nadaljujejo urejanje sekundarne kanalizacije na nekaterih območjih občine. Pod okriljem direkcije za infrastrukturo nadaljuje izgradnja dela Dravske kolesarske poti, kjer trenutno rešujejo še dve ozki grli na predvideni trasi. V zvezi s tem je župan izpostavil tudi nujnost, da tudi lokalni prebivalci in podjetniki prepoznajo, da ob izgradnji kolesarske poti zagotovijo oz. ponudijo tudi potrebno spremljajočo turistično in servisno dejavnost, tako da se bodo kolesarji ustavili pri njih.

Obnavljajo in urejajo pa tudi dvorec Kienhofen v središču Mute, v katerem so poleg prostorov občine še prostori nekaterih drugih ustanov in društev oz. bodo ti še urejeni. Dodatno bo k dvorcu v prihodnjih dveh letih dograjen nov gasilski muzej, prihodnji teden pa naj bi začeli z rušenjem starega gasilskega muzeja, ki je neposredno ob Kienhofnu. Vrednost naložbe je ocenjena na dobrih 150.000 evrov.

Med najzahtevnejše občinske projekte, kot je to opisal župan, pa spada aprilski dogovor o nakupu dobrih 4000 kvadratnih metrov velikega pozidanega zasebnega zemljišča v središču Mute v bližini šole in vrtca. “Lokacija je izrednega pomena za zagotavljanje možnosti širitve tako šolske kot predšolske dejavnosti, prav tako za potrebe izvajanja drugih socialno-varstvenih storitev,” poudarjajo na občini, ki bo zemljišče dokončno prevzela predvidoma jeseni 2022.
Vir: STA

Mariborska razvojna agencija je z letom 2020 prevzela koordinacijo Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot.

Partnerstvo je zadnja štiri leta koordinirala RRA Koroška, ki ostaja še naprej pomemben partner. Partnerstvo sestavlja 18 občin, v projekt sta vključena tudi ZRS Bistra Ptuj ter Zavod za turizem Maribor – Pohorje. Z letom 2018 se je Partnerstvu priključila tudi Direkcija RS za infrastrukturo, saj Dravska kolesarska pot predstavlja eno od pomembnejših državnih kolesarskih povezav v Sloveniji.

Kolesarji iz Slovenije in tujine lahko že nekaj časa kolesarijo po Dravski kolesarski poti, ki je že v celoti označena, v zadnjih letih pa potekajo tudi številna gradbena dela, da bi bila kolesarska pot kar najhitreje dokončana. V zadnjih 5 letih je bilo skupaj preurejenih ali na novo zgrajenih oz. označenih več kot 60 km Dravske kolesarske poti v Sloveniji, kar predstavlja slabo polovico celotne 145 km dolge povezave. Gradnja celotne kolesarske poti je ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, zaključila bi se lahko v naslednjih 5 letih. Med večjimi investicijami Direkcije RS za infrastrukturo v letu 2019 je bilo dokončanje gradnje dveh večjih odsekov v Občini Ruše in Občini Muta, kjer je urejen prvi varen podhod za kolesarje na Dravski kolesarski poti. Pričela se je gradnja kolesarke poti v Občini Radlje ob Dravi.

V letu 2020 se nadaljujejo aktivnosti za izgradnjo celotne kolesarske povezave. DRSI izvaja aktivnosti na odseku v Radljah ob Dravi ter načrtuje odprtje novega gradbišča v Mestni občini Maribor, s čimer bo zaključena gradnja povezave med Rušami in Limbušem. Na tem odseku se bodo uredila 4 počivališča ter varen kolesarski prehod v Rušah. Letos je DRSI zaključila s pripravo projektne dokumentacije za 8 daljših odsekov načrtovane Dravske kolesarske poti na Koroškem in v Podravju. Nadaljujejo pa se aktivnosti projektiranja v Občini Lovrenc na Pohorju, Ormož in Duplek, ki projektno predstavljajo zahtevnejši del povezave. Mestna občina Maribor je zaključila s pripravo projektne dokumentacije za odsek Melje – Malečnik – Trčova, v pripravi pa je dokumentacija za odsek med Drava centrom in Dvoetažnim mostom. Skupaj z DRSI in občinami si za posamezne odseke prizadevamo pridobiti dodatna evropska sredstva preko Dogovora za razvoj regij ter Celostnih teritorialnih naložb. V prihodnjih letih si želimo nadaljevati gradnjo na vseh odsekih, kjer je dokumentacija že pripravljena. Predpogoj bo pridobitev vseh potrebnih zemljišč ter zagotovitev finančnih virov za financiranje izgradnje.

Občine so nadaljevale s sanacijo makadamskih poti, predvsem tam, kjer so bile v preteklosti slabše urejene ali so jih poškodovale poplave. DRSI je na odseku med Dogošami in Slovenjo vasjo postavila dopolnile table z navodili za kolesarje, kar predstavlja enega prvih primerov urejanja razmerij med kolesarji, kmetovalci, vzdrževalci in neokrnjeno naravo. Letos načrtuje postavitev informacijskih tabel ob celotni Dravski kolesarski poti, na katerih bodo predstavljene posamezne etape in turistična ponudba ob poti.

Zavod za turizem Maribor – Pohorje, ki izvaja aktivnosti promocije in trženja kolesarskega produkta Drava Bike pripravlja prenovljeno spletno stran (www.dravabike.si) in karte, s čimer se bo izboljšala predstavitev turistične ponudbe kolesarjem. Novi atraktivni deli kolesarske poti bodo vključeni tudi v prenovljen video in slikovni material. V sodelovanju s ponudniki, ki jih najdemo ob Dravski kolesarski poti, se pripravlja rezervacijski sistem, ki bo ob ponudbi na poti vključeval tudi storitve prevoza kolesarjev, koles in prtljage. Letošnje leto je zaradi manjšega prihoda tujih turistov tudi najboljša priložnost, da lepote Dravske kolesarske poti spozna večje število slovenski kolesarjev.

Mariborski mestni občini v tej finančni perspektivi pripada 17,8 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), vendar je doslej dobila odobrena le evropska sredstva za 1,6 milijona evrov vreden projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Zanj bo občina prejela skoraj 860.000 evrov.

Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor

Kot so za STA pojasnili na občini, so nedavno prejeli odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, o dodelitvi evropskega denarja za omenjeni projekt. V sklopu del bodo uredili 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastrukture, med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem.
Občina namerava sredstva CTN nameniti za vse tri sklope prednostnih naložb. Za projekte urbane prenove, trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stanovanj. Na Mestni občini Maribor za zdaj čakajo še na odločitev o podpori projektu energetske prenove večstanovanjskih stavb na Engelsovi ulici, za katerega je prijavo izvedel Javni medobčinski stanovanjski sklad. Omenjena naložba je vredna 1,45 milijona evrov, pri čemer iz mehanizma CTN pričakujejo dobrega pol milijona evrov.

V skladu z zastavljenim terminskim načrtom je ureditev kolesarske infrastrukture predvidena v letih 2019 in 2020, energetska obnova stanovanj pa v letošnjem letu. V postopku prijave sta trenutno tudi projekta obnove skate parka in revitalizacije Vojašniškega trga z objekti, v pripravi pa obnova promenade v Mestnem parku. Ob tem v Mariboru pripravljajo tudi prijave na drugo fazo projektov mobilnosti, in sicer avtobusne nadstrešnice, ureditev kolesarske poti na Koroški cesti in ureditev nadvoza nad Titovo cesto.
Na mariborski občini iz omenjenega mehanizma računajo še na denar za projekte Dravske kolesarske poti, ureditve nabrežja Drave z ureditvijo krožne kolesarske poti ob Dravi in brvi. Kot so ob tem še dodali, bodo projekti pripravljeni v skladu z razpisnimi pogoji. Evropska unija mehanizem CTN namenja za uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin. Mestne občine v Sloveniji so iz CTN upravičene do skupaj 139 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Vir: STA

Slovenski del Dravske kolesarske poti poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah in v manjši meri po urejenih kolesarskih poteh in stezah. Pot, ki vstopi v Slovenijo na Viču pri Dravogradu in seže do hrvaške meje v občini Središče ob Dravi je dolga 145 kilometrov.

Naše bralke in bralci so v anketi na vprašanje “Kako dolga je Dravska kolesarska pot v Sloveniji?” v večini pravilno odgovorili, 145 kilometrov.

anketa dravska pot

Reka Drava je najbolj vodna reka v Sloveniji in je zaradi čudovite pokrajine zelo zanimiva za razvoj kolesarskega turizma.

Kolesarska pot ob reki Dravi poteka skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) in je v celoti dolga približno 710 km. Pot se začne v neposredni bližini izvira reke Drave na toblaškem polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski Koroški (Kärnten), Sloveniji in na koncu Hrvaški (kjer pot še ni v celoti urejena in označena).

Vir: Drava Bike

Vir: Drava Bike

Prvih 70 kilometrov kolesarske poti od izvira Drave je zelo zanimivih, saj se večino časa peljemo po klancu navzdol. Zelo velik odsek kolesarske poti teče po avstrijski Koroški ter pri Viču vstopi v Slovenijo in svojo pot po Sloveniji nadaljuje od Dravograda preko Radelj ob Dravi, Maribora in Ptuja vse do Ormoža in Središča ob Dravi, kjer po svojih 145 km vstopi na Hrvaško. Reka in kolesarska pot svojo pot nadaljujeta v smeri Varaždina, kjer se po 63 km pri kraju Legrad reka Mura (prav tako poznana zaradi kolesarske poti – Murska kolesarska pot) izliva v reko Dravo, ta pa se nato v bližini Osijeka izliva v reko Donavo.

 

Danes si je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič skupaj s predstavniki direkcije ogledal del Dravske kolesarske poti v Selnici ob Dravi in v Rušah. Ogled so opravili kar s kolesi, ko so se na Falski graščini sestali z županom Občine Ruše Urošem Razpetom, ki jih je popeljal do Jabolčne poti v Selnici ob Dravi, nato so pot, v družbi z županom Selnice ob Dravi Jurijem Lepom, nadaljevali do Športnega centra Ruše.

Direkcija RS za infrastrukturo je letos na trasi Dravske kolesarske poti s postavitvijo označb zaključila.

IMG_6208

“Mislim, da bo to velika pridobitev za razvoj turizma v teh krajih, kajti ob tej poti se bo lahko spodbudilo celo vrsto dodatnih dejavnosti, od kmečkih turizmov do nove gostinske in športne ponudbe. Z označevanjem daljinskih kolesarskih poti bomo intenzivno nadaljevali tudi v drugih krajih po Sloveniji,” je po kolesarjenju po Jabolčni poti v Selnici ob Dravi in ogledu gradbišča za kolesarsko pot v Rušah povedal Gašperšič.

Dravska kolesarska pot je zdaj označena od avstrijske do hrvaške meje v dolžini 145 kilometrov. Trenutno se na pododsekih trase, kjer še ni zgrajena ustrezna infrastruktura za kolesarje, intenzivno pridobivajo projektna dokumentacija in potrebna zemljišča za gradnjo.

Izvedeli smo tudi, da se Dravska kolesarska pot v Mariboru gradi s sredstvi, ki jih pričakujejo iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. “Ker bodo Rušani že prihodnje leto končali svoj del, smo dobili na ministrstvu dodaten denar, da bomo lahko njihovo kolesarsko pot priključili na omrežje, dokler ne bo mariborski del Dravske kolesarske poti zgrajen,” je povedal Fištravec.

kolesarska pot

 

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Kmalu po pričetku izkopov za gradnjo ruškega odseka Dravske kolesarske poti, so se lastniki zemljišč zbali za svojo zemljo. Pristojni jih mirijo. Na pritožbe lastnikov zemljišč bodo odgovorili tudi s ponovnimi geodetskimi meritvami.