“Že to, da je država postavila dispečerski center v center mesta, je bilo v nasprotju z našimi šestletnimi dogovarjanji z ministrstvom za zdravje in v nasprotju z našimi razvojnimi interesi. Zdaj, ko je jasno, da obstaja na državni strani interes, da nam da stavbo SDK, želimo imeti stavbo v polni funkciji. Dispečerski center blokira to polno funkcijo,” je pred dnevi ob predstavljanju predloga občinskega proračuna za letošnje leto povedal župan Andrej Fištravec.

Po njegovih besedah mu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obljubila, da so v primeru, da bo občina uspešna z načrtom za selitev osrednje enote Mariborske knjižnice v stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja, pripravljeni preseliti dispečerski center. Investicija v knjižnico se po ocenah župana ne bo mogla začeti pred letom 2018, zato meni, da je še dovolj časa za pogovore. V omenjeni stavbi je tudi mariborska izpostava Ajpesa, ki se je po besedah Fištravca prav tako pripravljen preseliti.

Ker je gradnja dispečerskega centra še v teku, po besedah direktorja mariborske mestne uprave Simona Štrancarja ne bo velikih stroškov s selitvijo. “Če bo odločitev sprejeta v kratkem, še ne bo dodatnih stroškov za ministrstvo,” je dejal.

Kot možno nadomestno lokacijo za dispečerski center se omenja stavbo na Cesti proletarskih brigad, kjer je že klicni center za gasilce in policijo. To lokacijo med drugim podpirajo tudi izvajalci nujne medicinske pomoči v Mariboru.

Občina želi seliti knjižnico, ker nima denarja za novogradnjo na trenutni lokaciji na Rotovškem trgu. Selitev knjižnice v stavbo SDK bi po besedah Fištravca stala 2,5 milijona evrov, dober milijon evrov bi morali odšteti še za ureditev dela knjižnice v nekdanjih prostorih centra za socialno delo na Taboru, medtem ko se uresničitev dolgoletnega načrta za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu ocenjuje na najmanj 20 milijonov evrov.

Država je v ta namen pripravljena prispevati 2,7 milijona evrov, a le v primeru, da knjižnica ostane na Rotovškem trgu. “Za morebitno selitev knjižnice na drugo lokacijo pa bi bil potreben nov postopek,” so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.

Predpogoj za selitev knjižnice v SDK je, da država stavbo brezplačno preda v občinsko last. To vključuje tudi prizidek, kjer ministrstvo za zdravje gradi dispečerski center. Ta bi po prvih napovedih moral biti vzpostavljen že na začetku leta, a so se postopki nekoliko zavlekli, najprej zaradi zapletov pri izbiri lokacije, zdaj pa zaradi daljšega postopka izvedbe javnega naročila za nabavo nove informacijske opreme.

Kot so ta teden povedali na ministrstvu za zdravje, na objektu v Mariboru trenutno potekajo zaključna dela, sledijo še pregledi in odpravljanje morebitnih napak. Začetek delovanja dispečerskega centra je odvisen od poteka javnega naročila za informacijsko opremo, za katerega pa še niti niso objavili razpisa, saj “se še usklajujejo tehnične specifikacije”.

Informacijsko opremo nabavljajo skupaj za oba načrtovana dispečerska centra – torej tako mariborskega kot ljubljanskega. “Če ne bo težav”, bo dispečerski center v Mariboru po napovedih ministrstva začel delovati z začetkom letošnjega poletja, v Ljubljani pa jeseni.

Vzpostavitev in delovanje dispečerskih centrov v Mariboru in Ljubljani z enotno dispečersko službo je ključnega pomena za zagon nove organizacije službe nujne medicinske pomoči, saj naj bi centra koordinirala delo vseh, ki se vključujejo in izvajajo nujno medicinsko pomoč ali prevoze bolnikov.

Vir: STA