Odkar se je pred petimi leti zaprl kino Udarnik, je Maribor brez mestnega kina. Občina je letos vendarle storila korak naprej, s tem ko je nabavila digitalni projektor, a težava ostaja prostor. Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, a v lokalni filmski skupnosti se bojijo, da bo to le zasilna rešitev.
Razpravo o tem, da vsako mesto potrebuje mestni kino s prikazom kakovostne filmske produkcije, izobraževalnimi programi ter možnostjo krepitve in razvoja lokalne filmske skupnosti, so ta teden oživili na dogodku Projektor v organizaciji kolektiva avtorjev in producentov Film Factory.
Kino Udarnik. Vir: google maps
Na okrogli mizi je predstavnica ljubljanskega Kinodvora Metka Dariš poudarila, da je mestni kino pomembno srečevališče v mestu. “Vsebina filma je vedno manj pomembna. Pomembno je, kje in v kakšni družbi ga gledaš,” je dejala.
Dokaz, kakšen pečat lahko mestni kino pusti na mestu, je po besedah Sama Seničarja iz celjskega Mestnega kina Metropol dejstvo, da “mnogi ljudje še niso ozavestili, da kina Udarnik v Mariboru ni več”. “Mestni kino je motor filmske vzgoje. Nobeni drugi kinematografi se ne ukvarjajo tako intenzivno s tem,” je dodala Nina Ukmar iz Art kino mreže Slovenije.
Da bi Maribor ponovno dobil mestni kino, je pet nevladnih organizacij, ki v Mariboru razvijajo filmsko kulturo – zaenkrat zaradi odsotnosti osrednjega prostora razpršeno po mestu -, lani vzpostavilo konzorcij Film v Mariboru. Za občino so pripravili strateški dokument za razvoj filmskega prikazovanja in festivalov, v katerem so med drugim opredelili pomen mestnega kina za lokalno okolje in predlagali dva modela upravljanja takšnega kina. Želijo si, da bi občina odkupila prostore kina Udarnik, ki je že več let zaprt in na udaru vandalov, in tam ponovno vzpostavila mestni kino.
Občina pa novi mestni kino načrtuje v kletni dvorani večnamenskega Centra Rotovž, ki naj bi ga v prihodnjih letih vzpostavili na Rotovškem trgu in v njem zagotovili nove prostore Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor.
Vodja občinskega urada za kulturo in mladino Klemen Brvar je pojasnil, da se občina zaveda, da mesto potrebuje mestni kino, zato je tudi šla v nabavo digitalnega filmskega projektorja. Ta je trenutno nameščen v prostorih Lutkovnega gledališča Maribor, saj še čakajo na del opreme. Gre za prenosno napravo, zato jo je mogoče uporabljati na različnih lokacijah. “Pogovori, kako zastaviti zadevo, še potekajo.”
Predstavnica konzorcija Film v Mariboru Urška Breznik je pozdravila idejo, da občina načrtuje mestni kino, a ker naj bi šlo za večnamensko dvorano se boji, da bo premalo prostora za vse. Da bi moral mestni kino zaživeti samostojno, so se strinjali tudi ostali udeleženci okrogle mize.
Brvar je odgovoril, da bo omenjena kletna dvorana prvenstveno namenjena filmu, saj bo v Centru Rotovž še ena, večja večnamenska dvorana, ki pa bo lahko služila ostalim namenom.
Udarnik je skupina zanesenjakov leta 2010 obnovila in poleg programa Slovenske kinoteke oživila tudi letni kino. A to se je ustavilo z digitalizacijo kinematografov, saj ekipa Udarnika brez podpore občine ni mogla zagotoviti digitalnega projektorja. Kmalu je postalo zanjo preveč že plačevanje obratovalnih stroškov, zato so bili na začetku leta 2016 prisiljeni dvorano zapreti. Od takrat v Mariboru delujeta le dva multipleksa – Maribox in Cineplexx.
Prostori Udarnika so v lasti države in upravljanju Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). Mariborčane so pred dnevi zgrozile fotografije razdejanja v dvorani, v kateri so vandali uničili vse, kar je bilo mogoče, tudi filmsko platno.
Predstavnik DSU Dušan Nikolić je povedal, da bodo dvorano jeseni znova poskušali prodati. “Glede prodaje ali morebitne oddaje nepremičnine so vseskozi potekale aktivnosti, kot so npr. pogovori z občino in potencialnimi investitorji, vendar so bile do danes žal neuspešne. Več si obetamo od jesenskega razpisa, saj je zanimanja kar precej,” je dejal.
Na očitke o neustrezni skrbi za nepremičnino odgovarja, da je bila dvorana zaklenjena, a so neznanci vlomili v objekt in poškodovali notranjost. “Kljub temu, da smo vrata obnovili, se je to ponavljalo ves mesec. Ko niso mogli priti skozi zadnja vrata, so vlomili skozi sprednji vhod. Nadaljnje vlome bomo na vsak način preprečili, vsekakor pa moramo glede varnostnih ukrepov sodelovati s solastniki, saj je sprednji vhod v solastništvu,” je še povedal Nikolić.
Vir: STA
Povprečna starost na intenzivni negi 64,5 let
