Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Mariborski študentje so predstavili zamisli in oblikovali predloge celovitih rešitev postavitve učnega parka sončnih ur v Rušah in na Arehu. V Športnem parku Ruše bi po njihovi zamisli lahko nastale izobraževalne točke (in table), kjer bi sončne ure hkrati krasile prostor. Na Arehu predlagajo ureditev linijskega učnega parka. Ali se bodo njihove ideje realizirale, je odvisno od Občine Ruše.

Četudi študentje, kot je pojasnil vodja projekta Matej Mencinger iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, niso finančno vrednotili svojih idej, je sam prepričan, da postavitev ne bi bila finančno prezahtevna za Občino ali za še kakšne partnerje in donatorje projekta. Ideje, ki so jih oblikovali študentje v treh delovnih skupinah, so razdelane do potankosti. Oblikovali so načrte, predvideli dimenzije, postavitev, pripravili so celo pedagoško in didaktično gradivo v digitalni ter “klasični šolski obliki”. Na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja so denimo že narisali dve sončni uri ter učence naučili njihove uporabe.

Sončna ura na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja Ruše.

Sončna ura na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja Ruše.

Dokaz učinkovitosti sodelovanja
V sklopu projekta Učni park »Sonce« v občini Ruše so študentje in mentorji Univerze v Mariboru sodelovali z Občino Ruše, OŠ Janka Glazerja Ruše, Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše in astronomskim društvom Orion iz Maribora. Kot so na včerajšnji predstavitvi v Športnem parku Ruše poudarili praktično vsi partnerji v projektu, si niso predstavljali, da lahko nastane tako dovršen projekt, zato se prepričani, da so njihovi izdelki dokaz učinkovitega sodelovanja hkrati pa primer dobre prakse, po katerem se bodo lahko zgledovali ob morebitnih bodočih projektih. Del obstoječega, že narejenega projekta, bosta lahko kot podlago za svoje zaključno študijsko delo izkoristila dva študenta Višje strokovne šole za lesarstvo in oblikovanje materialov. Naredila naj bi eno izmed večjih (predlaganih) sončnih ur ter nekaj manjših, ki bi lahko služile kot spominki za turiste ali protokolarna darila gostom Občine Ruše, če bi se slednja odločila za realizacijo postavitve učnega parka.
Učni park »Sonce« v občini Ruše se izvaja na podlagi javnega razpisa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – v sklopu programa ŠIPK – »Študentski Inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2018« (v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020).

Po napovedih mariborske občine naj bi se še letos pričela že dolgo pričakovana obnova Malečniškega mostu čez Dravo. Najprej se je tega nameravala lotiti občina sama, na predlog SMC pa naj bi to nalogo zdaj prevzela država. A na pristojnem ministrstvu pravijo, da za to niso prejeli nobene uradne pobude.

Vir: Google Earth

Vir: Google Earth

Cestni most, ki prečka kanal in strugo reke Drave v Mariboru, je bil zgrajen leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom. Danes, ko je ponovno odprta cesta pod Meljskim hribom, služi predvsem kot povezava med središčem Maribora, Malečnikom in mestno četrtjo Pobrežje.

Zaradi dotrajanosti se že dlje časa opozarja na nujnost obnove mostu. Mariborska občina je prejšnji teden napovedala, da se bo naposled le lotila tega projekta. Po ocenah občinskih služb bo za celovito sanacijo potrebnih dobrih 1,5 milijona evrov, saj je stanje mostu mnogo slabše kot so sprva pričakovali.

Kot je povedal Branko Koprčina iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, je občina k sodelovanju pritegnila Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v ta namen pripravljene prispevati okoli 400.000 evrov. Most namreč poteka prek njihovega dovodnega kanala.

Ostalo naj bi zagotovila občina, a je dva dni kasneje poslanec SMC Branislav Rajić presenetil z informacijo, da so dosegli, da obnovo mostu prevzame država. Direkcijo RS za infrastrukturo naj bi namreč prepričali, da pristopi k prekategorizaciji navezave prek Zrkovske ceste in ulice Veljka Vlahovića na avtocestni priključek v Zrkovcih, vključno z Malečniškim mostom, iz lokalne v državno cesto. Istočasno naj bi bili trenutno državni cesti Meljska in XIV. divizije prekategorizirani v lokalni cesti.

“S tem smo v SMC dosegli, da lahko Mestna občina Maribor predvidena sredstva za sanacijo Malečniškega mostu preusmeri v druge infrastrukturne projekte v Mariboru in tako poveča prometno varnost v mestu ter posledično prispeva k zmanjšanju onesnaževanja in prometnih zamaškov,” so sporočili iz lokalnega odbora stranke.

A na ministrstvu za infrastrukturo tega ne potrdijo. “Ministrstvo ni prejelo uradne pobude za spremembo kategorizacije omenjene ceste,” so pojasnili za STA. Tako o morebitni obnovi Malečniškega mostu ne morejo ničesar povedati in posledično ni jasno, ali bo sploh prišlo do izvedbe.
Vir: STA

Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.

Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.

Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.

Po več neuspelih poskusih, je sedaj na mizi novi predlog rešitve za osrednjo Mariborsko knjižnico, ki še vedno čaka na selitev. Iz Mestne občine Maribor (MO Maribor) so nam sporočili, da imajo pripravljene rešitve, a jih zaenkrat ne razkrivajo. Predvidoma naj bi jih javnosti in medijem predstavili v torek.

Imamo pripravljene rešitve za prostorsko problematiko Mariborske knjižnice, a jih še ne želimo razkrivati“, so nam sporočili iz MO Maribor. Uradne informacije o novih predlogih naj bi javnosti in medijem predstavili v torek zjutraj, na (zdaj že tradicionalnem) srečanju z novinarji ob kavi, ki ga prirejajo pred (vsako) sejo mestnega sveta. Neuradno pa naj bi bila v igri stavba Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici.

Foto: Lokalec.si

Foto: Lokalec.si

Ali bi ta (neuradno nova) rešitev ustrezala vodstvu Mariborske knjižnice, nam ni uspelo izvedeli, kajti telefon direktorice Dragice Turjak je zvonil v prazno. Je pa pričakovati, da selitev ne bo sledila prvotno načrtovanemu projektu obnove Rotovškega trga s knjižnico, četudi naj bi zanj že pridobili gradbeno dovoljenje in sklep vlade, s katerim naj bi se slednja zavezala k sofinanciranju projekta v višini približno 2,6 milijona evrov. A celoten projekt, ki naj bi vključeval sanacijo 500 let stare zgradbe ter trga z dvoriščem, naj bi bil vreden okoli 15 milijonov evrov, za kar pa so tudi na mariborski občini že večkrat poudarili, da je znatno preveč.

Univerza v Mariboru je zaradi nepravilnosti morala vrniti del sredstev za čezmejni evropski projekt Tempus morems. “Zahtevek v višini 158.753 evrov je bil plačan v začetku februarja,” pravijo na univerzi. Ker naj bi šlo za napake prejšnjega koordinatorja projekta, bo poskušala doseči povračilo tega denarja od njega.

Kot je pred dnevi poročal časnik Dnevnik, je bila do leta 2011 koordinatorica projekta Univerza v Marburgu, septembra istega leta pa je vse obveznosti in zadolžitve nosilke prevzela mariborska univerza. Odgovorna oseba projekta, ki naj bi pospešil modernizacijo visokega šolstva v državah nekdanje Jugoslavije in omogočil hitrejšo uvedbo bolonjske reforme, je postal tedanji tajnik filozofske fakultete Mladen Kraljić.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

“Zelo smo bili presenečeni, ko smo iz Bruslja prejeli zahtevek za vračilo. Kot da bi padel z neba. To se je očitno skrivalo pred nami,” je za časnik povedal dekan filozofske fakultete Božidar Kante.

Revizorji so po poročanju Dnevnika ugotovili, da je bila četrtina od skupaj porabljenih 616.000 evropskih evrov porabljena neupravičeno. Manjkale naj bi fakture, potrdila o plačilu in druga dokumentirana dokazila o utemeljeni porabi denarja, predvsem v zvezi z nakupom opreme in plačilom honorarjev ter drugih stroškov sodelujočih visokošolskih uslužbencev.

Na mariborski univerzi so pojasnili, da so nosilstvo projekta prevzeli šele v tretjem letu izvajanja. “Revizijska hiša, ki je opravila revizijo projekta, je ugotovila, da je Univerza v Mariboru projekt vodila korektno, težave povzroča nepopolno oddana dokumentacija drugih članic projekta z Zahodnega Balkana iz časa, ko je projekt vodila Univerza v Marburgu,” so povedali.

Težave naj bi nastale, ker partnerji niso zagotovili vseh zahtevanih dodatnih spremljajočih dokazil o porabi sredstev. “Univerza v Mariboru pa je kot koordinator v tretjem letu projekta zagotovila vso osnovno in v razpisu zahtevano dokumentacijo,” poudarjajo v Mariboru.

Sporna sredstva so kljub temu nakazali Bruslju, da bi se izognili dodatnim stroškom. “Univerza v Mariboru je že posredovala zahtevek naprej prejšnjemu koordinatorju za vračilo sredstev, ki jih je založila za preprečitev zamudnih obresti in drugih sankcij neplačila. Univerza v Mariboru terja vsa sredstva od prejšnjega koordinatorja, ker so posledica napak pri delu prejšnjega koordinatorja, kar jasno izhaja iz poročila revizorja,” so še povedali.

Projekt Tempus morems je bil namenjen razvoju in izboljšanju učinkovitosti in storilnosti univerzitetnih uprav. Iz držav EU sta bili partnerici poleg univerz v Mariboru in Marburgu še Univerza v Gentu in Podonavska univerza v Kremsu, sodelovale pa so tudi univerze s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Minister Gašperšič in župan Fištravec obljubljata milijonske projekte za Maribor
– Ruška nedelja že stoletja združuje generacije
– Kitajski trg je velik in tvegan
– Memorial Huberta Ketiša
– 2. Mariborski mestni tek
– Mladi slovenski judoisti komaj čakajo evropsko prvenstvo na domačih tleh

Izmed treh prejetih ponudb so člani posebne komisije izbrali najugodnejšo: za 18.620,00 € + DDV bo streho nad osrednjo mariborsko tržnico oblikovalo podjetje Biro Biro. Pogodbo z njimi bo podpisala Mestna občina Maribor, v podjetju pa morajo v 72 dneh pripraviti projektno dokumentacijo.

Komisija, ki je bila imenovana na podlagi pooblastila Mestne občine Maribor podjetju Snaga za izvedbo postopka pridobitve projektne dokumentacije za projekt strehe na osrednji mariborski tržnici, je v petek s sklepom imenovala najugodnejšega ponudnika, ki se je odzval na povpraševanje, posredovano trem ponudnikom konec julija. Vsi trije ponudniki so oddali popolne ponudbe v predpisanem roku, najugodnejši pa je bil Biro Biro, ki je pripravo projektne dokumentacije ponudil po ceni 18.620,00 € + DDV. Imo Biro je storitev ponudil za 29.025,00 € + DDV, Atelje Hočevar pa za 33.950,00 € + DDV.

Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Biro Biro iz Maribora, bo Mestna občina Maribor sklenila pogodbo, iz katere bo izhajalo, da je izvajalec v roku 72 dni (takšen rok je ponudil najugodnejši ponudnik) dolžan pripraviti projektno dokumentacijo, ki je, ob soglasju Zavoda za spomeniško varstvo in soglasju zmagovalca arhitekturnega natečaja iz leta 2001 (Atelje Hočevar), podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V kolikor bodo postopki pridobivanja vseh potrebnih soglasjih pristojnih institucij potekali po zastavljenem načrtu, bi lahko februarja prihodnje leto izdali razpis, s katerim bomo iskali izvajalca del, torej tistega, ki bo po pripravljeni projektni dokumentaciji streho dejansko tudi gradil.

Branjevke pod dežniki ob zaplatah snega.

Branjevke pod dežniki ob zaplatah snega.

Razblinili dvome o pristojnostih
Zaradi pravnega mnenja o avtorskih pravicah, ki ga je posredovala pooblaščena odvetniška pisarna v imenu Ateljeja Hočevar, je komisija zraven že obstoječih mnenj (Odvetniška pisarna Brence & Greifoner iz leta 2013 in Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik letos) pridobila tudi stališče vodstva podjetja Snaga in pravne službe Mestne občine Maribor. Vodstvo Snage se v celoti strinja z ugotovitvami iz mnenja Odvetniške pisarne Brence & Greifoner, in sicer: »… smo mnenja, da lastnik oz. upravljalec mariborske tržnice v primeru predelave le-te lahko prosto izbere novo arhitekturno rešitev, pri čemer ni nujno, da se zaradi tega izvede postopek javnega natečaja /…/ Prav tako smo mnenja, da avtor nove mariborske tržnice (družba Atelje Hočevar d. o. o.) nima prednostne pravice do projektiranja novega objekta, je pa lastnik oz. upravljalec arhitekturnega objekta primoran po tem, ko bo izbral novo arhitekturno rešitev …/ pred izvedbo del pridobiti avtorjevo soglasje. /…/ Navedeno pomeni, da lahko lastnik arhitekturnega objekta v primeru, če soglasja ne uspe pridobiti v razumnem roku, pristopi k predelavi tudi brez soglasja.« Temu mnenju je aprila letos pritrdila tudi Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik, kjer so zapisali, da iz leta 2006 sklenjene pogodbe med Ateljejem Hočevar in podjetjem Konstruktor d. o. o. izhaja, da »Atelje Hočevar nima materialnih avtorskih pravic, ki bi preprečevale, da bi nekdo tretji izvedel predelavo oz. nadgradnjo obstoječe projektne dokumentacije na način, da se izvede strešenje tržnice.« Pravna služba Mestne občine Maribor je izpostavila tudi dejstvo, »da Atelje Hočevar d.o.o. v postopku zbiranja ponudb primarno sploh ni nasprotoval izvedbi strešenja mariborske tržnice, celo nasprotno, v postopku je aktivno sodeloval ter oddal ponudbo /../ Vsekakor ni zanemarljivo, da je stališče Atelje Hočevar d.o.o. glede nedopustnosti poseganja v natečajno rešitev bila na družbo Snaga d.o.o. naslovljena šele po oddaji ponudbe, kar po našem mnenju vsekakor kaže na to, da se je Atelje Hočevar d.o.o. (vsaj konkludentno, z oddajo ponudbe na povpraševanje) strinjal s predrugačenjem prvotne natečajne rešitve, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo že takoj izrazil svoje nestrinjanje s posegom in ne šele po oddaji ponudbe.«

Projekt young and migration YOUMIG (mladi in imigracija), je novi projekt Mariborske razvojne agencije (MRA) in Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki si prizadeva izboljševanje institucionalnih zmogljivosti in spodbujanje za obvladovanje vplivov transnacionalnih migracij mladih.

Mladi se selijo. Se bodo tisti ki odidejo vrnili nazaj? Bodo tisti ki so prišli ostali. kako dolgo? Vprašanja s katerimi se bodo spopadali na MRA-ju. YOUMIG pomaga mestom-občinam pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo migracije mladih.

Projekt se je začel z 1. januarjem letos in bo trajal do 30. junija 2019. Svojo ciljno skupino so starostno opredelili na 15 do 35 let. Tako bodo izgradili novo kompleksno bazo, ki bo primerna za merjenje migracij. S tem da bo “vse na enem mestu” bodo se lahko osredotočili na lokalne potrebe za celo leto. Krepili bodo sodelovanja med določevalci in lokalnimi ponudniki storitev. Projekti YOUMIG bo delil svoje ugotovitve z drugimi projekti.

Povezali in združili so sovje moči v mreži projektnih parterjev, raziskovalni inštituti, univerze, statistični urad in organi lokalnih skupnosti iz osmih držav – Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija.

Cilji projekta so, izvajanje transnacionalnih raziskav s poudarkom na migracijah v mestih – občinah, pomoč pri pojasnjevanju dejstev o demografskih in socialnih trendih na trgu dela, ki so povezani z migracijami in ki vplivajo na življenja ljudi, razvijanje novih načinov merjenja teh trendov kar lahko pomaga pri načrtovanju in strategijah, pomoč občanom pri spopadanju dnevno novim situacijami do katerih prihaja zaradi migracij, povezovanje raziskovanih ugotovitev z lokalnimi razvojnimi cilji z namenom izboljševanja politike.

Za aktivnosti projekta za boljše razumevanje migracije mladih bodo uporabili znanstvene raziskave, z katerimi bodo zbirali podatke o perečih vprašanjih od mladih priseljencev in ponudnikov socialnih storitev. Znanstveniki, lokalne oblasti in določevalci sodelujejo, da bodo prepoznali potrebe po podatkih in vrzeli v storitvah. Izdelava projekcij za prihodnost. organiziranje obiskov med mesti s podobnim migracijskim profilom. Izgradnja referenčne baze znanja ter oblikovanje in testiranje pilotnih praks.

Vloga inštituta za ekonomska raziskovanja v projektu YOUMIG 

IEE je lokalni partner MRA-ja, ki bo strokovno podprl aktivnosti MRA in izvajal lastne naloge. Tako bo prispeval h konceptualni zasnovi projekta, ki vsebuje teoretični in analitični pregled migracij mladih ter natančno opredeljuje migrante, na katere se projekt osredotoča. V podporo bodo zunanjemu strokovnjaku, ki bo pripravil analizo vzrokov in poteka selitev mladih v mestno občino Maribor.  IER bo tesno sodeloval s Statističnim uradom Republike Slovenije.