Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Pričakovanja, da bo Družba za upravljanje investicij (DRI) pravočasno prejela obratovalno dovoljenje za upravljanje mariborskega letališča, potem ko se družbi Aerodrom Maribor v sredo izteče odpovedni rok za najemno pogodbo, so po oceni ministrstva za infrastrukturo povsem realna. Tudi iz agencije za civilno letalstvo prihajajo pozitivni signali.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, kratkoročnega rezervnega scenarija, če DRI do 18. julija ne uspe pridobiti dovoljenja, ni, saj je začasno upravljanje omenjene državne družbe trenutno edina možnost. “Če DRI ne uspe pravočasno pridobiti obratovalnega dovoljenja, bo letališče v vmesnem času zaprto,” odgovarjajo.

Predstavniki infrastrukturnega ministrstva so medtem tudi že odgovorili na vprašanja računskega sodišča glede oddaje upravljanja letališča družbi DRI in jim poslali zahtevano dokumentacijo. Kot poudarjajo, po njihovi oceni v tem primeru ne gre za privilegiranje ene družbe, saj gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti in je bilo tako izbrano po “in-house” metodi.

Sicer pa je po njihovih zagotovilih rešitev z DRI začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo zato na ministrstvu začeli z iskanjem trajne rešitve, ki bo zagotavljala nadaljnje obratovanje letališča in njegov razvoj, kot ga predvidevajo strateški dokumenti države.

Po poročanju Dela naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni.

Glede dela nepremičnin na letališču, ki so v lasti dosedanjega najemnika, podprtega s kitajskim kapitalom, na ministrstvu odgovarjajo, da je večina infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje letališča, v lasti države. Za dostopne poti in parkirišča imajo z družbo Aerodrom Maribor sklenjeno pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti, medtem ko naj bi po njihovem glede opreme pogovori med DRI in omenjeno družbo že potekali.

Na DRI pa so za STA povedali, da so še pred oddajo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja 2. julija pripravljali in zbirali obsežno dokumentacijo ter izvedli postopke, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja, med njimi tudi zagotovitev ustrezno licenciranega kadra.

“Tudi zdaj na tem projektu dela več sodelavcev oz. služb, vse aktivnosti pa so usmerjene k temu, da bi obratovalno dovoljenje pridobili do 18. julija oziroma v najkrajšem možnem času,” so pojasnili na DRI in dodali, da so z zaposlenimi, ki se bodo ta dan prezaposlili iz družbe Aerodroma Maribor že pred sklenitvijo pogodb o zaposlitvi opravili več seznanitvenih razgovorov, tudi trenutno z njimi poteka redna komunikacija, v okviru katere jim posredujejo vse relevantne informacije glede nalog in dolžnosti ob nastopu delovnega razmerja.

Mariborsko letališče bo po informacijah iz omenjene družbe v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger, če jim do sredi prihodnjega tedna dovoljenja ne bo uspelo pridobiti, pa bodo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi za njegovo čimprejšnjo pridobitev.

Na agenciji za civilno letalstvo so za STA pojasnili, da bodo dovoljenje izdali, ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Običajni čas izdaje je po njihovem odvisen od tega, ali je vloga popolna že ob prvem prejemu ali pa jo mora vlagatelj dopolniti ali celo večkrat dopolnjevati.

Po dodatnem pojasnilu direktorja agencije Roka Marolta se je v slovenski javnosti ustvarila fama, da postopki trajajo leto in več, pa sam, ki je na agenciji zadnja štiri leta, takega primera ne pozna. Če je vloga pripravljena do popolnosti in so vlagatelji ljudje, ki vedo kaj delajo, so lahko takšni postopki precej hitri.

Agencija letno reši okoli 7500 vlog, res pa je, da takšnega primera, kot je z mariborskim letališčem, v zadnjih letih ni bilo. Sorazmerno veliko je primerov ustanavljanja novih letalskih družb ali šol, licenciranje letališč pa ni vsakodneven postopek, saj se lahko menjajo lastniki, medtem ko licence ostajajo enake in ni potrebno ponovno certificiranje.

V mariborskem primeru so razmere še bolj specifične, saj bodo delo opravljali isti ljudje, z istimi licencami na isti infrastrukturi in z istimi priročniki in se bo praktično zamenjala le pogodba o upravljanju. Na agenciji kljub temu ne bodo nikjer pogledali skozi prste, so se pa zavezali državi pomagati s tem, da so vsem razpoložljivim kadrom omogočili to zadevo obravnavati prioritetno.

Neuradno naj bi vseeno obstajala precejšnja verjetnost, da letališče ne bo ostalo zaprto. Potem ko se bodo 17. julija z njega poslovili sedanji kitajski najemniki, naj bi že naslednji dan opravili fizični pregled letališča. Najmanj tisti dan bo sicer letališče zagotovo zaprto za vsaj nekaj ur, če bodo izpolnjeni popolnoma vsi standardi, pa bi ga lahko kmalu spet odprli.

Tudi če bi se stvari zakomplicirale, pa to v nasprotju s poročanjem nekaterih medijev naj ne bi pomenilo trajnega zaprtja letališča, zaradi česar bi država morala vračati evropska sredstva, ki jih je pridobila za gradnjo novega potniškega terminala. Če bi prišlo do tega, bi letališče sicer ostalo zaprto, a le do izpolnitve vseh zahtev, torej morda za teden ali dva.
Vir: STA

Pristojnim na infrastrukturnem ministrstvu se po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor ne mudi z iskanjem rešitve, čeprav je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.

 letališče maribor (4)Družba Aerodrom Maribor, ki je preko družbe SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala, zaposluje 30 ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo tudi mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet. Tega je sicer zadnje mesece bolj malo, saj redne linije ni, so pa tam še vedno letala na šolanju in posamezni čarterski poleti.

Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.

Na vprašanje STA, ali so morda že začeli kakršnekoli postopke za iskanje novega upravljavca letališča ali pa za sklenitev novega dogovora s sedanjim, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.

“Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,” je vse, kar za zdaj vedo povedati na pristojnem ministrstvu, kjer napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.

Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.

Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.

Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.

“Žal mi je, da so bile njihove obljube tako velikopotezne, pa jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,” je še dodala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, a z ministrstva kljub prošnji STA doslej niso sporočili, kaj sta se dogovorila.

Postopek sprejemanja DPN je sicer naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij, ki so v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb. A kot je o tem na isti seji državnega zbora dejal Leben, ta številka glede na izkušnje s podobnimi zgodbami, tudi iz tujine, niti ni tako zelo visoka. Jih je pa potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti, pravi Leben in dodaja, da je, kar se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.
Vir: STA

Spremembe državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze na mariborskem letališču se, medtem ko slednje bolj ali manj miruje, časovno vse bolj odmikajo. Že sredi decembra se je iztekla enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere so na okoljskem ministrstvu prejeli več kot 140 pripomb, zato roka sprejetja ne upajo napovedati.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot so za nekatere medije pojasnili na ministrstvu, ki je pripravljavec dokumenta, so v času javne razgrnitve študije variant z utemeljitvijo rešitve, ki se v skladu s predpisi s področja javnih financ šteje za predinvesticijsko zasnovo, in okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, prejeli več kot 140 pripomb, predlogov in mnenj posameznikov, društev, civilnih pobud in občin.

Največ vprašanj in pripomb se nanaša na vplive načrtovanih ureditev na hrup, zrak, pitno vodo in kmetijska zemljišča. Nadaljevanje, potrditev in sprejem državnega prostorskega načrta (DPN) je po njihovih pojasnilih odvisno od usklajenih odločitev sodelujočih v postopku in potrditev predhodnih faz. Za pripravo vseh odgovorov na pripombe in vprašanja bo v nadaljevanju potrebno opraviti nekaj dodatnih preveritev, zato je rok sprejetja težko napovedati.

Ob tem velja spomniti, da je aktualni okoljski minister Jure Leben pred skoraj natanko letom dni, takrat še kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, po sestanku z aktualnimi kitajskimi najemniki letališke infrastrukture napovedal, da sprejem dokumenta načrtujejo že maja lani. V zvezi s takratnimi (pre)optimističnimi izjavami zdaj na njegovem okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da je “zamik od želenega termina pri sprejemu dokumenta posledica posodobitve idejne zasnove letališča in izvedbe javnih naročil za strokovne podlage”.

Medtem družba Aerodrom Maribor oziroma preko družbe SHS Aviation njeni kitajski lastniki že skoraj dve leti mesečno plačujejo 95.000 evrov najemnine, od njihovih obljub ob oddaji ponudbe, da bodo v naslednjih letih zagotovili 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno, pa za zdaj ni nič.

Pri tem se sklicujejo na dolgotrajni postopek, ki jim onemogoča podaljšanje letališke steze in s tem vzpostavitev načrtovanih povezav s Kitajsko. Čeprav so za zdaj z izjemo krajše zamude lansko jesen redno poravnavali vse najemnine, so v drugi polovici lanskega leta infrastrukturno ministrstvo zaprosili za dodelitev državne pomoči za tekoče poslovanje, kar pa so tam zavrnili.

Kot so ta teden pojasnili na ministrstvu, je Aerodrom Maribor podal tudi vlogo za sporazumno prekinitev pogodbe, po kateri bi ta prenehala s trenutkom zagotovitve pravne podlage za dolgoročno upravljanje z letališko infrastrukturo.

Na ministrstvu so zavrnili tudi ta predlog, saj da je bil izbor najemnika izveden v skladu s postopki, zato pogodbe, ki je vezana na pogoje iz razpisne dokumentacije, ni mogoče spreminjati. Kot so pojasnili, pa je mogoče objaviti nov javni razpis, v katerem bi lahko določili drugačne pogoje za izbor novega najemnika.

Na ministrstvu za infrastrukturo zato zdaj nadaljujejo aktivnosti pri iskanju najbolj smiselne in učinkovite oblike upravljanja letališke infrastrukture, ki bo omogočila razvojne možnosti letališča. Kot so povedali že pred časom, preučujejo več možnosti, odločitve pa za zdaj še niso sprejeli.
Vir: STA

Po poročanju medijev družba Aerodrom Maribor, ki kot dolgoročni najemnik v lasti azijskega kapitala upravlja z mariborskim letališčem, nima več direktorja Borisa Bobka.

Boris Bobek, Aerodrom Maribor. Foto: M. Pigac

Boris Bobek, Aerodrom Maribor. Foto: M. Pigac

Kot je razvidno iz objave na Ajpesu, je bil v ponedeljek razrešen s tega položaja. Direktor družbe tako ostaja le še Lingkun Meng, prokurist pa Marko Gros. Zakaj je bil Bobek razrešen, ni znano. Na ta položaj je bil imenovan novembra 2016, tik pred zaključkom postopka prodaje Aerodroma Maribor družbi SHS Aviation. Leto kasneje se mu je na čelu podjetja namesto Carla Rungeja pridružil Lingkun Meng, ki velja za ključno osebo v kitajskih načrtih za mariborsko letališče.

Bobek je povedal, da je odstopil sam. “Z mesta direktorja sem odstopil zaradi številnih drugih obveznosti, ki jih opravljam, predvsem tudi v skupini ‘povezanih’ oseb Aerodroma Maribor,” je pojasnil in dodal, da ostaja del kolektiva Aerodroma Maribor. “Sam se bom posvetil predvsem koordiniranju celotne skupine. Z odstopom z mesta direktorja sem se predvsem izločil iz odločevalske funkcije v podjetju,” je navedel.

Kako daleč je uresničevanje teh načrtov, bi morali javnosti predstaviti pred mesecem dni, a je bila predstavitev tik pred zdajci odpovedana, po uradnih pojasnilih zaradi nepričakovane odsotnosti Lingkun Menga.

Letališče je pred dnevi ostalo brez edine redne linije, ki je štajersko prestolnico povezovala z nemškim Münchnom. Po poročanju nekaterih medijev so v družbi VLM Airlines potrdili, da so se zaradi premajhnega zanimanja odločili za ukinitev omenjene povezave, ki je delovala od februarja.

Aerodrom Maribor je leto 2017 sklenil z dobrih 1,7 milijona evrov izgube. Družbi s 36 zaposlenimi je sicer uspelo v primerjavi z letom prej prihodke malenkost povečati, na 705.000 evrov.
Vir: STA

Mariborsko letališče, ki je trenutno z edino redno linijo preko letalske družbe VLM Airlines povezano z Münchnom in Antwerpnom, bo poleti po letu dni premora znova deležno tudi čarterskih letov. Kot so sporočili iz pomurske turistične agencije Intelekta, bodo med 5. junijem in 24. julijem uvedli tedenske lete na grški otok Hios.

 letališče edvarda

Za ponovno uvedbo čarterskih letov, ki so jih iz Maribora v preteklosti že večkrat izvajali, so se po besedah direktorja agencije Borisa Farkaša odločili zaradi velikega povpraševanja po omenjenem grškem otoku, ob tem pa bo na mariborskem letališču za vse njihove potnike na voljo brezplačno parkiranje.

Intelekta je že dolga leta partner mariborskega letališča. Najprej je med letoma 1992 in 1995 letela z Adrio Airways na romunsko črnomorsko obalo, pozneje pa z različnimi letalskimi prevozniki na Malto, v Tunizijo in Grčijo, nazadnje predlani z Aegean Airom na Kreto.

Mariborsko letališče bo sicer do 16. aprila še vedno vsak delovni dan povezano z bavarsko prestolnico in belgijskim Antwerpnom, a so se v belgijsko-slovenski letalski družbi VLM Airlines, ki ima preko SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, že odločili število letov zmanjšati na dvakrat tedensko.

Od sredine aprila bo z mariborskega letališča v München do konca poletne sezone mogoče leteti le še ob sredah in petkih. Vozni red ostaja nespremenjen, tako da letalo iz Munchna prileti ob 10.25, na Bavarsko pa iz Maribora odpotuje ob 11.30. V letalski družbi podatkov o številu potnikov ne izdajajo, a so letala večinoma letela slabo zasedena, dvakrat so morali polet tudi odpovedati.
Vir: STA

Belgijska letalska družba VLM Airlines, ki ima preko družbe SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, je četrti dan od vzpostavitve redne letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom prvič odpovedala let. Kot so pojasnili pri prevozniku, za let ni bilo prijavljenih potnikov, zato je normalno, da so se mu odpovedali.

letalo, mb letalisce

Predstavnik za odnose z javnostjo pri VLM Airlines Yves Panneels ni zaskrbljen, saj da je to v zelo zgodnji fazi na novo uvedene linije pričakovano. “Za odpoved leta smo se odločili v skladu z našo politiko, saj potniki niso izbrali tega leta. Gre tako za ekonomske kot okoljske razloge, saj nima smisla, da na pot pošljemo prazno letalo,” je dejal Panneels.

Ob tem je predstavnik VLM Airlines dodal, da so podobno ravnali tudi januarja na svoji za zdaj sicer najbolj iskani liniji med Antwerpnom in letališčem London City. Prav prva dva meseca v letu sta, kar se tiče števila potnikov, najslabša v letu. Panneels je še povedal, da imajo rezervacije za petkov let ter da se že nabirajo tudi rezervacije za lete v naslednjih tednih in mesecih.

“V sredo smo zabeležili rekordno število rezervacij za naše lete, kar je verjetno tudi posledica velike oglaševalske kampanje, ki so jo začeli v Belgiji in še nekaterih državah. Prepričani smo, da bo število potnikov v naslednjih dneh in tednih lepo naraslo,” je še dodal Panneels.

VLM Airlines je z enim od svojih petih 50-sedežnih Fokkerjev med Mariborom, Münchnom in Antwerpnom začel leteti v ponedeljek. Leteli naj bi vsak dan, iz Maribora letalo poleti ob 14.50, zvečer pa z vmesnim postankom v bavarski prestolnici pristane na sicer tretjem največjem belgijskem letališču, ki letno našteje okoli 300.000 potnikov.

Prvi mož omenjene letalske družbe, ki jo s pomočjo azijskega kapitala skušajo vrniti tja, kjer je že bila pred finančnim zlomom, Carl Runge za zdaj konkretnih načrtov glede Maribora še ni razkril, je pa dejal, da jih zanimata predvsem povezavi štajerske prestolnice s Zürichom in Beogradom, pa tudi poletni čarterji na hrvaške otoke.

Za zdaj razpolagajo s petimi manjšimi letali, s katerimi letijo tudi na čarterskih linijah, za slednje uporabljajo še dva večja Airbusa A320.
Vir: STA

Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.

Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.

Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.

letalo, mb letalisce

Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.

Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor

Potem ko so novi, kitajski investitorji prevzeli mariborsko letališče, že načrtujejo tam vzpostaviti tovarno za razgradnjo letal. Ta naj bi se v prihodnosti povezovala v projekt krožnega gospodarstva. Kot je poudaril župan MO Maribor Andrej Fištravec, pa je (tudi za to) ključno, da se najprej realizira prihod Magne.

Če se bo realiziral načrtovani prihod Magne, še ni popolnoma jasno, bi pa naj imelo to pozitivni učinek na SHS Aviation, kitajske lastnike Aerodroma Maribor. Sprejem mednarodnega giganta, kar Magna je, bi namreč lahko bil temeljit argument za prepričevanje letalskih družb, da bi svoja letala razgrajevali v Mariboru in ne kje drugje. Več v video izjavi župana Fištravca.

Direktorski položaj v družbi Aerodromu Maribor, najemniku mariborskega letališča, je od Ladimirja Broliha prevzel Nizozemec Carl Runge. Kot so sporočili iz družbe SHS Aviation, bo letališče vodil v kombinaciji s svojimi odgovornostmi v njihovi letalski družbi.

V družbi SHS Aviation, ki je lastnica Aerodroma Maribor, niso pojasnili ali bo drugi direktor Boris Bobek, s katerim si je Brolih delil direktorsko funkcijo, ostal na položaju. So pa povedali, da bo Brolih še naprej deloval pod njihovim okriljem, in sicer na področju nadaljnjega razvoja mariborskega letališča. Ob tem so poudarili, da cenijo Brolihovo dosedanje delo in podporo ob nemotenem prenosu lastništva iz Delavske hranilnice na SHS Aviation.

letalisce-maribor

Novi direktor Runge, sicer tesen sodelavec Harma Jana Prinsa, znanega iz letališke in še nekaterih drugih poslovnih zgodb v Mariboru, bo odgovoren za vodenje in delovanje letališča, vključno z varnostjo na letališču, varovanjem, upravljanjem objektov, trženjem in razvojem podjetja, storitvami potnikom, zagotavljanjem kakovosti in skladnostjo z zakonskimi predpisi. Kot poudarjajo v SHS Aviation, ima Runge bogate izkušnje v letalski in turistični panogi, ki jih je pridobil s tridesetletnim delovanjem na številnih vodstvenih položajih v letalskih družbah in pri organizatorjih potovanj, kot so Martinair, TUI FLY, Sunair in TUI potovanja. Po njihovem mnenju nova imenovanja in prilagoditve v strukturi kažejo na odločenost družbe, da bo mariborsko letališče zagotavljalo kakovostne letališke storitve, pri čemer bo poudarek na naložbah v infrastrukturo in razvoj trga, ki bodo zagotavljale ustrezno prihodnost letališča.
Vir: STA

Mariborsko letališče še vedno čaka na napovedani razcvet s strani svojih novih lastnikov, medtem pa na njem skoraj ni prometa. Kljub načrtovanim 375.000 potnikom v letu 2017, so jih do konca junija na letališču zabeležili le nekaj več kot 1400. Zaradi lastniških sprememb je Maribor v tem poletju ostal še brez tradicionalnih agencijskih čarterjev.

 letalisce-maribor

V zadnjih letih so na Aerodromu Maribor najboljšo statistiko zabeležili leta 2015, ko so prepeljali več kot 23.000 potnikov, že lani je številka upadla na manj kot 8000, letošnja statistika pa bo, če se ne bodo kmalu uresničile obljube azijskih vlagateljev, še bolj mizerna. Največ potnikov je sicer zadnja leta bilo po zaslugi poletnih čarterskih letov turističnih agencij.

Vendar so zaradi prodajnih in vseh ostalih postopkov na mariborskem letališču letos pozabili na dogovore s turističnimi agencijami, ki so iz Maribora večinoma letele na grške otoke in turško obalo. Med slednjimi sta zadnja leta prednjačili zlasti Intelekta in Relax, letela sta tudi Palma in Kompas, skupaj pa so poskrbeli za nekaj tisoč potnikov predvsem iz severovzhodnega dela Slovenije.

Da letos ne bo rednih čarterskih poletov iz mariborskega letališča, ker se je letališče v času, ko organizatorji potovanj planirajo svoje aktivnosti za v naprej, to nahajalo v procesu prodaje oziroma snovanju nove poslovne strategije, je potrdil tudi direktor Intelekte Boris Farkaš in dodal, da se tudi sami že 28 let trudijo oživeti mariborsko letališče.

Prekmurska turistična agencija je doslej iz Maribora prepeljala daleč največ potnikov, kot je dejal Farkaš, pa so bili najbolj popularni redni poletni čarterski poleti na črnomorsko obalo, v Romunijo, Tunizijo, Turčijo, na Malto ter na grške otoke Kos, Rodos in Krf.

“Seveda bi tudi v prihodnje z veseljem vključili Maribor v mrežo naših poletnih čarterskih poletov, a je to glede na velikost mesta in njegovo kupno moč mogoče le z veliko mero patriotizma Štajercev, Korošcev, Pomurcev in ostalih, za katere je mariborsko letališče najbližje okno v svet,” je dejal Farkaš.

Tudi v Relaxu so potrdili, da jih čarterski aranžmaji iz Maribora še kako zanimajo, a ker takšni dogovori ponavadi potekajo leto dni vnaprej, v tej sezoni tega ni bilo mogoče izvesti zaradi sprememb v lastništvu letališča. Predstavnik agencije Jože Režonja je prepričan, da bodo naslednje leto lete znova obudili.

“Z odzivom potnikov na letenje iz Maribora smo bili vselej zadovoljni. Pred leti smo pošiljali tudi po dve letali tedensko na bolgarsko obalo, pozneje je bila popularna Tunizija in grški otoki. Zagotovo je šlo za nekaj tisoč gostov, ki so bili veseli, da so lahko leteli z njim najbližjega letališča,” je dejal Režonja.

Kot je dejal, upajo, da se bodo stvari v Mariboru dokončno uredile, zato bodo že naslednji teden začeli pogovore za naslednjo sezono. Ta teden so namreč obiskali turistično borzo v Kölnu, kjer so se s partnerji že dogovarjali za naprej. Veliko je zanimanja zlasti za Sredozemlje, tudi za Turčijo, vse bolj popularna je tudi Črna gora, kamor trenutno z Brnika letijo trikrat tedensko.

O tem, zakaj se Aerodromu Maribor letos ni uspelo dogovoriti s turističnimi agencijami, je želela tudi pojasnila iz omenjene družbe, a kljub dvakratnemu povpraševanju ni bilo odziva niti od enega od obeh direktorjev, Ladimirja Broliha in Borisa Bobka, niti od njihove službe za marketing.

Verjetno gre razloge za to poiskati tudi v tem, da v omenjeni družbi, ki je od nedavnega v lasti z azijskim kapitalom podprte družbe SHS Aviation, prihaja tudi do menjav v vodenju. Kot je v petek pisal Večer, naj bi se Brolih poslovil z vrha podjetja, v katerega je prišel leta 2015 na predlog takratnih lastnikov Delavske hranilnice. Na čelo Aerodroma naj bi iz SHS Aviation prišel Carl Runge, takrat pa se bo verjetno moral posloviti tudi drugi sedanji direktor Bobek.

Vir: STA

Na mariborskem letališču so razpisali nova delovna mesta. Največ jih je na voljo gasilcem, skupno pa naj bi zaposlili 10 oseb. Na Aerodromu Mariboru na naša vprašanja o dodatnem zaposlovanju sicer še niso odgovorili. Kot je razvidno iz števila odprtih delovnih mest, ki jih je družba Aerodrom Maribor odprla na Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje, pa naj bi zaposlili 7 gasilcev ali gasilk.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ

Razpisali so tudi 2 prosti delovni mesti za vodjo vzdrževanja letališke opreme, sredstev in instalacij.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ

Zaposlili pa naj bi tudi enega varnostnika.

Vir: ZRSZ

Vir: ZRSZ