Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborska knjižnica bo od 1. marca 2021 ponovno zaračunavala zamudnine in pošiljala opomine.

Tako na spletni strani Mariborske knjižnice prosijo svoje uporabnike oziroma bralce, ki iz različnih razlogov niso mogli pravočasno vrniti izposojenega gradiva, da gradivo vrnejo najkasneje do 28. februarja 2021. Čas med 27. 10. 2020 in 28. 2. 2021 ne bo vštet v obračun zamudnin in opominov, so še zapisali.

Knjige in gradivo lahko uporabniki vrnejo v rednem delovnem času posameznih enot Mariborske knjižnice, saj od 15. februarja 2021 delajo ponovno po rednem delovnem času.

Mariborska knjižnica sporoča, da lahko bralci izposojeno gradivo vrnejo v enoti knjižnice v njihovi občini, četudi so si ga izposodili v enoti iz druge občine.

V času izrednih razmer v Mariborski knjižnici stopamo nasproti članom, ki želijo vrniti izposojeno gradivo, pa jim to preprečuje prepoved prehodov med občinami ali ustavitev javnega prometa,” so namreč sporočili iz Mariborske knjižnice in dodali, da lahko od danes naprej pa vse do preklica vrnejo izposojeno gradivo v katerikoli enoti Mariborske knjižnice (razen na bibliobusu), ne glede na to, kje so si ga izposodili.” Če ne gre drugače, lahko izposojeno gradivo vrnejo tudi po pošti na naslov Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, Maribor. Stroške poštnine krije član.

Vse enote Mariborske knjižnice, vključno z bibliobusom, z namenom dostopanja do knjižničnega gradiva ter nemotenega vzgojno-izobraževalnega procesa, ostajajo odprte. A uporabniki morajo upoštevati vsa navodila pri obisku in izposoji.

Zaradi zaščite zaposlenih in uporabnikov izrecno prosijo vse obiskovalce:
 da predhodno naročijo gradivo, ki si ga želijo izposoditi (z uporabo spodaj opisanih orodij),
 v knjižnico do pulta za izposojo vstopajo posamično,
 ob čakanju na vstop upoštevajo varnostno razdaljo in nosijo zaščitno masko.
 Gibanje po prostoru in samostojno iskanje gradiva ni mogoče.

Storitve, ki jih Mariborska knjižnica ponuja članom knjižnice:
1. Pultni sistem izposoje predhodno naročenega gradiva prek spleta, telefona ali
elektronske pošte.
2. Vračanje gradiva pri pultih v enotah knjižnice.
3. Poravnava terjatev v knjižnici, spodbujamo pa k spletni poravnavi.
4. Telefonska podpora uporabnikom v vseh enotah, odgovarjamo na elektronska sporočila.
5. Izposoja gradiva po pošti.
6. Medknjižnična izposoja.
7. Elektronske storitve.

Podrobnejše informacije o delovanju enot Mariborske knjižnice so na spletni strani Mariborske knjižnice, kjer se najdejo tudi informacije o izposoji gradiva po pošti, o knjižnici s kavča in medknjižnični izposoji.

Letošnji 20. Pravljični dan bo zaradi epidemije potekal drugače. Mariborska knjižnica je prireditve prenesla v virtualno okolje in na splet, na družbeni omrežji Facebook in Instagram.

Mariborska knjižnica

Program letošnjega Pravljičnega dneva
Torek, 10. november – pripovedovanje in virtualno druženje mladinske pisateljice Majde Koren z osnovnošolci OŠ Ludvika Pliberška (zaključena skupina, dogodek bo potekal v aplikaciji ZOOM)
Sreda, 11. november – pripovedovanje in virtualno druženje pesnika in pisatelja Andreja Rozmana – Roze z osnovnošolci OŠ Janka Glazerja Ruše (zaključena skupina, dogodek bo potekal v aplikaciji ZOOM)
Četrtek, 12. november – 20 let Pravljičnih dni (Facebook in Instagram Mariborske knjižnice) – pripovedovanje na spletu Zdenka Gajser, Agica Kovše in Lea Hedl, razstava, utrinki
Razstava: 20 let Pravljičnih dni v Mariborski knjižnici – pločnik pred Knjižnico Rotovž, Rotovški trg, Maribor.

Pravljični dan je projekt Mariborske knjižnice, ki neguje umetnost pripovedovanja, promovira pripovedovanje avtorskih zgodb in ljudskega slovstva. Namenjen je različnim starostnim skupinam (otrokom, mladostnikom in odraslim) in tudi strokovni javnosti. Zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo, bo letošnji festival potekal na daljavo, del projekta bo zamaknjen v naslednje leto. 20. Pravljični dan uresničujemo s pomočjo Javne agencije za knjigo RS.

20-letna tradicija Pravljičnega dneva

V Mariborski knjižnici je Pravljični dan vsako leto praznik umetnosti pripovedovanja, zgodb in pravljic, čas srečevanja z mnogimi avtorji, pisatelji, pesniki, ilustratorji, glasbeniki, pripovedovalci in z zvestim občinstvom. Projekt poteka kontinuirano od leta 2001 in je vzniknil iz dolgoletne tradicije pripovedovanja otrokom in odraslim v naši knjižnici. Vzporedno s pripovedovalskimi dogodki je festival že od začetka razvijal izobraževanja, pravljične šole za odrasle in občasno za mlade ter strokovne posvete. V dveh desetletjih se je Mariborska knjižnica s tujimi gosti kar nekajkrat povezala v mednarodni pripovedovalski prostor. Nastopili so Folke Tegetthoff, Giovanna Galimberti Casarin, Sarah Kane, Tom Muir, Lawrence Tulloch, Alexandria Patience, Jerker Fahlström in Chris Cooper ter ponosno razvijali umetnost pripovedovanja z domačimi strokovnjaki, kot so Irena Cerar, Ana Duša, Špela Frlic, Zdenka Gajser, Lilijana Klemenčič, Agica Kovše, Ljoba Jenče, Anja Štefan, se povezovali z drugimi sorodnimi ali prekrivajočimi področji. Vseskozi so svojo pripovedovalsko moč predstavljali in ubesedovali tudi pravljičarke in pravljičarji Mariborske knjižnice.

Projekt pušča trajno sled s tremi strokovnimi monografijami: Sedi k meni, povem ti eno pravljico (2006), Za pravljice odklenjene ključavnice (2012), Prenos pravljic v raznotere pojavne oblike in umestitve (2018).

Pravljični dan v Maribor in Mariborsko knjižnico vsako leto pripelje nove goste, tke neštete povezave med posamezniki in ustanovami – v mestu in širom po Sloveniji. V zadnjih letih je Mariborska knjižnica tesneje sodelovala z Dramo SNG Maribor in Lutkovnim gledališčem Maribor, letos festival podpira Radio Maribor. Naše prireditve so zelo dobro obiskane, v dvajsetih letih smo zabeležili več kot 7000 obiskovalcev in ponašamo se lahko z močnim, raznovrstnim in pripovedovalsko zelo naklonjenim občinstvom, kar zagotovo dviga mesto in njegov utrip.

Tudi v Mariborski knjižnici so zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja in namena zagotovitve čim večje varnosti zaposlenih in uporabnikov prilagodili delovanje za zajezitev bolezni covid-19.

Trenutno bralcem omogočajo prevzem predhodno naročenega gradiva na varen – brezstični način. Člani lahko gradivo naročijo elektronsko ali po telefonu. Zaposleni, ki so v enotah knjižnice na delovnih mestih v običajnem delovnem času poslovanja, izvedejo naročilo in se z naročnikom po telefonu dogovorijo za čas prevzema.

Bralci so se navadili začasnega sistema

Mesta za prevzem gradiva so v vsaki enoti pred ali takoj za vhodom v knjižnico, ljudje so se na to hitro navadili.

Konec koncev marsikdo najde v branju tudi uteho v težkih časih.

Ljudje se zavedajo, da so takšen sistem vpeljali zaradi varovanja zdravja in večina lepo sledi navodilom. Direktorica Mariborske knjižnice nam je še zaupala, da od ponedeljka bo ponovno v uporabi tudi Bibliobus. Prav tako bo sistem izposoje in vračila knjig od prihodnjega tedna potekal v knjižnici pri pultu, kjer je pleksi steklo in je ustrezno poskrbljeno za varnost zaposlenih in obiskovalcev.

V soboto, 24. oktobra 2020,bodo enote Mariborske knjižnice še odprte po ustaljenem urniku. Zagotovili bodo prevzem predhodno naročenega gradiva pri pultu.

Uporabniki morajo vstopati v knjižnico posamično, upoštevati varno razdaljo in nositi zaščitno masko. Po dogovoru lahko gradivo brezstično izročijo pred vhodom v knjižnico, so sporočili iz Mariborske knjižnice.

Vlada je v paketu ukrepov za zajezitev epidemije napovedala tudi zaprtje knjižnic. Podrobnosti ukrepa še niso znane, o poslovanju oz. zaprtju naslednji teden bo Mariborska knjižnica obvestila svoje uporabnike takoj, ko bodo dobili ustrezne informacije, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Od ponedeljka, 11. maja 2020, v Mariborski knjižnici začenjajo izposojo knjig pri pultih v posameznih enotah, potem ko so ta teden odprli svoja vrata in so si lahko bralci izposodili knjige ali jih vrnili pri vhodih v knjižnice. Še vedno pa je sistem izposojanja prilagojen trenutnim razmeram.

Odpiralni čas enot ostaja enak kot v tednu med 4. in 8. majem in je objavljen na spletni strani Mariborske knjižnice, razen v Knjižnici Rotovž in Pionirski knjižnici Rotovž, kjer od 11. maja poslujejo od ponedeljka do petka od 10. – 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure, v soboto od 8. do 12. ure bo odprta tudi Knjižnica Tabor. Čitalnica ostaja še zmeraj zaprta. Uporabniki vstopajo v knjižnico posamično, v vrsti ohranjajo razdaljo dveh metrov, pred vstopom si razkužijo roke, obvezna je uporaba zaščitne maske.

Ohranjajo pa možnost prejema naročenega gradiva po klasični pošti. Člani Mariborske knjižnice lahko v času odprtosti po telefonu pokličejo v Knjižnico Rotovž ali Pionirsko knjižnico Rotovž in naročijo želeno gradivo. Knjižničarji bodo članu naročeno gradivo poslali po klasični pošti. Omogočena je izposoja vseh vrst knjižničnega gradiva, prav tako je vpis novih članov. Vzpodbujajo pa k vpisu prek spleta, do nadaljnjega bo še vedno omogočen brezplačni spletni vpis za dostop do e-virov. Aktivirana je možnost rezervacij gradiva prek COBISS/Moja knjižnica in mCobiss. Ukinjajo pa omejitev števila izposojenih izvodov knjižničnega gradiva. Do 1. junija 2020 so izklopljene zamudnine, opomini in izterjava. Kakršna koli plačila so od naslednjega tedna možna tudi v enotah knjižnice, priporočajo pa poravnavo prek spleta.

Vračanje gradiva

Člani Mariborske knjižnice lahko izposojeno gradivo, ki ga namestijo v vrečko, v času odprtosti prinesejo v knjižnico, kjer so si ga izposodili. Gradivo bodo prevzeli knjižničarji in ga namestili v karanteno. Od ponedeljka, 11. maja, omogočajo tudi možnost vračila gradiva na posameznih postajališčih bibliobusa. Izposoja gradiva za enkrat še ne bo mogoča. Bibliobus bo obiskoval postajališča po urniku, ki je objavljen na spletni strani knjižnice.

Po Sloveniji pa se v teh dneh odpirajo splošne knjižnice. Tudi Mariborska knjižnica s svojimi enotami je ena izmed njih. Bralci lahko vrnejo izposojene knjige in si sposodijo druge po vnaprej dogovorjenih terminih. Knjige se v tem tednu vrača kar pri vhodu enot, brskanja po knjižnih policah pa zaenkrat ni. Na bibliobus, ki bo vozil po ustaljeni trasi, pa je zaenkrat možno le vrniti gradivo.

Na drugačen način naročevanja in izbiranja ter oddajanja in sprejemanja knjig in drugega gradiva se v teh dneh bralci knjižnic še navajajo. Pozorni pa morajo biti tudi na obratovalni čas knjižnic, saj so ga ponekod prilagodili. Knjig se bralci ne morejo izposojati tako, da bi šli kadarkoli v knjižnico in se zapodili med knjižne police, ampak morajo poklicati v knjižnico in se s knjižničarji dogovoriti, kdaj bodo prišli po knjige.

Gradivo lahko vrnejo v času, ko knjižnica dela. V naslednjem tednu pa bodo še sprostili način dela. Bralci bodo lahko že pri pultu naročili gradivo. Do nadaljnjega so še onemogočene prireditve v knjižnici.

Že marca pa so podaljšali rok izposoje knjig. Te se lahko zdaj normalno vrne, pri zamudninah, ki znašajo več kot 15 evrov, pa velja, da jih morajo pred novo izposojo poravnati.

Glede na razmere, ki obvladujejo delovanje knjižnic, pa se bodo še sproti odločali, kako sprostiti in normalizirati delovanje na ustaljen način.

V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu bo drevi dogodek iz serije Literatura pobratenih mest, na katerem bodo nastopili pisateljica in urednica literarne revije Lichtungen Andrea Stift-Laube in književnik Andreas Unterweger iz Gradca ter gostje iz Maribora pesnica Petra Kolmančič, pisatelj Tomo Podstenšek in književnik Borut Gombač. Prireditev organizirajo Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec, Mariborska knjižnica in Mladinski kulturni center Maribor, povezovala pa jo bo pesnica in prevajalka Daniela Kocmut, ki je za to priložnost pripravila nekaj novih prevodov gostujočih mariborskih literatov.

mariborska knjižnica (3)

Maribor in Gradec sodelujeta kot pobrateni mesti že preko 30 let, obe mesti pa sta pobrateni tudi z ruskim Sankt Peterburgom, so zapisali v sporočilu za javnost. Tdaj gre za prvo iz serije načrtovanih literarnih izmenjav s pobratenimi mesti. Mariborska knjižnica in Mladinski kulturni center Maribor sta jih načrtovala pod okriljem festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru leta 2018. V prvi sezoni so sodelovali ustvarjalci iz pobratenega Marburga. Lani pa so v Mariboru gostovali trije literati iz pobratenega Gradca. Sledil je povratni obisk mariborske literarne delegacije, ki so jo sestavljali Petra Kolmančič, Kristina Kočan ter Tomo Podstenšek v nemškem Marburgu v organizaciji društva Neue Literarische Gesellschaft.

Iz Mladinskega kulturnega centra Maribor so še sporočili, da letos aprila v goste na festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru prihajajo pesnik in pisatelj za otroke in mladino Dejan Aleksić, urednik in književnik Miloš Milišić ter pesnik Živorad Nedeljković iz pobratenega Kraljeva v Srbiji, s katerim Maribor v letu 2020 obeležuje okroglo 50. obletnico partnerstva.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes gostil ministra za kulturo Dejana Prešička, s katerim sta med drugim govorila o problematiki s področja kulture in mladine. Glavni del pogovora je potekal na temo prenove Mariborske knjižnice, kot je po sestanku povedal župan, pa je minister izrazil podporo njihovim prizadevanjem za omenjeni projekt.

prešiček in arsenovičArsenovič je še dodal, da so se danes že dogovorili za nov sestanek, do takrat pa so si zadali nekaj nalog, ki jih morajo opraviti vsak na svoji strani. Pri tem bo po njegovih besedah potrebno upoštevati vso zakonodajo in pravila, v tem okviru pa bodo sestavili finančno konstrukcijo, v katero bosta svoje po njegovem prepričanju prispevala tako mesto kot država, del denarja pa naj bi črpali tudi iz evropskih skladov.

Za zdaj je o finančni konstrukciji nove različice projekta še težko govoriti, Arsenovič pa upa, da ne bodo presegli 15 milijonov evrov. Pri tem gre, kot je dodal, za celovito rešitev Rotovškega trga. Ta ima namreč po njegovih besedah izjemno velik potencial in povezovalno vlogo med Slomškovim in Glavnim trgom. Novo gradbeno dovoljenje bi po županovih besedah lahko dobili do konca leta, kakšna bo finančna konstrukcija in način financiranja, pa bo bolj jasno v naslednjih mesecih.

arsenovič knjižnica

Minister Prešiček, ki je v kratkem času v Maribor prišel že četrtič, je dejal, da ga veseli odločitev mariborske občine za sedanjo rešitev, ob tem pa dodal, da je ministrstvo že večkrat povedalo, da bo z vsemi sredstvi, ki so na voljo, pomagalo, da do uresničitve projekta pride.

prešiček, knjižnica izjava

“Upam, da bo zakon o nujnih investicijah na področju kulture sprejet. To bi pomenilo, da bi lahko prav za take projekte črpali sredstva od leta 2020 do 2026,” je dejal minister in dodal, da bodo skušali pomagati tudi pri iskanju načina za zagotovitev evropskega denarja. Tudi sam meni, da bi bilo potrebno finančno konstrukcijo pripraviti čim prej, da bi bili do pridobitve gradbenega dovoljenja na to že pripravljeni.

Arsenovič se je sicer v ponedeljek sestal tudi s predstavniki sveta in vodstvom Mariborske knjižnice. Tako županstvo kot predstavniki knjižnice so si bili enotni glede lokacije mestne knjižnice, ki bo tako še naprej ostala na Rotovškem trgu.

Novi mariborski župan je že ob nastopu mandata dal jasno vedeti, da je izvedba projekta Mariborske knjižnice ena od njegovih prioritetnih nalog. Zato je že v prvem mesecu županovanja sklical vse deležnike in ključne akterje za razrešitev desetletne sage ene najpomembnejših kulturnih institucij v mestu.

Udeleženci ponedeljkovega sestanka so se strinjali, da je treba obstoječi projekt analizirati in ponovno ovrednotiti. Skupaj z Atelier arhitekti ga bodo zato že prihodnji mesec prevetrili ter ga optimizirali z izključitvijo predvidene druge etaže kleti pod Rotovškim trgom.
Vir: STA

Novo vodstvo mariborske občine zaenkrat ostaja pri načrtu izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu. Pogovori na to temo so v teku in ni znano, kdaj bi lahko prišlo do končne odločitve. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je medtem poteklo gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta.

arsenovič, 1. sejam mom

Župan Saša Arsenovič, ki je zasedel položaj konec prejšnjega meseca, naj bi se ta teden sestal z arhitekti, ki so pred leti izdelali idejno rešitev za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu, nato pa naj bi sledil sestanek z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom na temo morebitne pomoči države pri tej investiciji.

“V vmesnem času tvorno razmišljamo, v katero smer iti. Zaenkrat smo še na Rotovškem trgu in verjamem, da bo tam knjižnica tudi zgrajena,” je po sestanku s poslanci DZ iz regije ta teden v Mariboru povedal Arsenovič.

Vlada je pred leti že obljubila pomoč za izgradnjo nove knjižnice; nazadnje na pobudo SMC 2,7 milijona evrov, a so bila različna mnenja z ekipo takratnega župana Andreja Fištravca glede lokacije in vrednosti projekta, zato so te obljube padle v vodo. “Verjamem, da bo vlada Marjana Šarca tako kot vlada Mira Cerarja našla denar za tako pomemben projekt in pomagala pri začetnih delih,” je še vedno optimističen poslanec SMC Branislav Rajić.

Idejni načrt za izgradnjo nove knjižnice na Rotovškem trgu je bil izdelan pred desetimi leti, a ni bil uresničen, saj so imeli na občini težave s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in denarja za gradnjo. Takrat so projekt ocenjevali na okoli 22 milijonov evrov.

Eno od pridobljenih gradbenih dovoljenj je medtem že poteklo, zato bo projekt najverjetneje treba revidirati. “Glede na dejstvo, da je gradbeno dovoljenje za prvo fazo izgradnje poteklo v letu 2018, je nemogoče pričeti z gradnjo druge faze, kljub veljavnosti gradbenega dovoljenja zanjo,” so pojasnili na občini.

Prejšnje občinsko vodstvo je želelo knjižnico preseliti drugam, nazadnje v nedokončan stanovanjsko-poslovni kompleks Centrum na Trgu Leona Štuklja, saj je bilo prepričano, da bo takšna rešitev cenejša od obnove knjižničnih prostorov na Rotovškem trgu. A tudi s to idejo ni prišlo daleč.

Tako knjižnica še vedno životari v pretesnih in dotrajanih prostorih. “Stanje se iz tedna v teden slabša, okvare instalacij so vse pogostejše. Pogoji za delo so neznosni, za uporabnike pa prav tako,” ponavlja direktorica Dragica Turjak.
Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec bo danes znova poskušal prepričati mestne svetnike v obravnavo najnovejšega predloga za rešitev prostorske stiske Mariborskeknjižnice. Zaposlenim v knjižnici zmanjkuje potrpljenja, zato bodo v času današnje izredne seje mestnega sveta simbolično zaprli knjižnico in prišli na občino.

 seja mom

Županovi ekipi se s sprejemanjem dokumentacije za selitev osrednje enote knjižnice iz dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja mudi, saj je že objavljena dražba za nakup objekta.

Bližajo se tudi volitve, na katerih se namerava Fištravec potegovati za nov županski mandat, v mestnem svetu pa trenutno sedita še najmanj dve kandidatki za vodenje občine. Temu primerno je razpoloženje v mestni politiki.

Na redni seji pred dvema tednoma so mestni svetniki umaknili to točko z dnevnega reda, med drugim zato, ker se večino finančnega bremena tega dobrih 13 milijonov evrov vrednega projekta prenaša v prihodnja leta.

Zaposleni v knjižnici si želijo le, da čim prej dobijo nove prostore. Zato bodo danes v času seje mestnega sveta zaprli enote na Rotovžu, Taboru in v Novi vasi ter prišli na sejo.
Vir: STA

Na današnji kavi z novinarji oziroma novinarski konferenci pred 39. redno sejo Mestne občine Maribor je bilo govora predvsem o novi rešitvi problematike Mariborske knjižnice. Na marčevski seji je vodstvo občine svetnikom že predstavilo rešitev v stavbi zavarovalnice Sava s katero pa se svetniki takrat niso strinjali. Po nekaj mesečnem čakanju, občina zdaj predlaga selitev knjižnice v nedokončano stavbo Centrum v središču mesta.

Kava z novinarji

Kava z novinarji

Prostorska problematika Mariborske knjižnice se vleče že kar nekaj let, kar še dodatno otežuje izvajanje njenega poslanstva. Občinska oblast je zadevo začela obravnavati prednostno, vendar je pri iskanju rešitve ves čas prihajalo do komplikacij. S širitvijo knjižnice na že obstoječi lokaciji Rotovžkega trga pod nivo zemlje, ki je v mestnem svetu dobila največ podpore, se ni strinjalo knjižnično vodstvo, saj bi to pomenilo, da bi večina zaposlenih delala ves čas pod umetno svetlobo. Kasneje je občina predlagala selitev knjižnice v stavbo bivšega SDK-ja na trgu Leona Štuklja je po umestitvi dispečerskega centra padla v vodo. Kasneje je obstajala še možnost selitve v stavbo trgovskega centra City, ki pa nato vbodstvu knjižnice ni ustrezala. Tako je občina kasneje predlagala odkup stavbe zavarovalnice Sava, kjer pa bi dodatne stroške povzročila sanacija statične slike objekta in nova preplastitev zunanjosti stavbe, zaradi slabe energetske izolacije in azbestnega materiala, ki je danes prepovedan. Vodstvo knjižnice se je sicer strinjalo s selitvijo v stavbo, vendar rešitev ni dobila širšega konsenza med svetniki, ki so zahtevali drugo rešitev, še preden bi zadeva prišla na glasovanje pred mestni svet.
Zato je pred nekaj dnevi župan Fištravec predstavil selitev knjižnice v nedokončano stavbo Centrum v središču mesta, ki prav tako ustreza vsem zahtevam knjižnice in ima popolno podporo knjižničnega vodstva. Projekt je tako s strokovnimi sodelavci podrobneje predstavil na današnji novinarski konferenci.

Izgled knjižnice v stavbi Centrum

Izgled knjižnice v stavbi Centrum

“Pri očitku nekaterih svetnikov, da je objekt predrag in ga bo v celoti financirala zgolj občina je potrebno biti dosleden. Predstavljena finančna slika za selitev v stavbo Centrum je predvidena na podlagi aktualnih cen, ki so danes bistveno višje kot takrat, ko smo pripravljali možnost širitve že obstoječe lokacije. Zato selitev v Centrum ne moremo enačiti s širitvijo stavbe na Rotovžkem trgu, ampak je potrebno ceno obnovitve stavbe na Rotovžkem trgu zdaj pomnožiti z dva,” je na očitke o predragi investiciji odgovoril župan.
Teobald Pajnik iz projektne pisarne Mestne občine Maribor je dejal, da so projekt zastavili tako, da bo knjižnica na novo lokacijo preseljena do leta 2020, kar je po mnenju pomočnice direktorice Mariborske knjižnice, Slavice Rampih, tudi skrajna meja za selitev. “Resnično upamo, da je to zadnja predstavljena rešitev, saj z lokacijo enotno soglašamo. Prednost stavbe Centrum je predvsem v tem, da bodo vse knjižnične služne združene pod eno streho in da bodo zaposleni lahko delali pri dnevni svetlobi. Moram povedati, da se veselimo tega projekta in ga v celoti podpiramo,” je še dodala Rampihova.
Arhitekti so končni objekt predstavili kot neko lanterno, ki bo osvetljevala mestni prostor in obenem mimoidoče vabila v notranjost prostora znanja.
Župan je na koncu povedal, da bo celotna vrednost investicije znašala 13,3 milijona evrov od katerih bo 7,5 milijona evrov padlo v zadnjo leto obnove, torej v leto 2020. O stavbi Centrum bo naslednji teden na občinski seji odločal mestni svet. “Po ureditvi problematike z Mariborsko knjižnico pa bo na vrsti ureditev Umetnostne galerije Maribor,” je zaključil Fištravec.

Mariborski mestni svetniki bodo na naslednji seji prihodnji četrtek končno odločali o rešitvi  problema prostorske stiske Mariborske knjižnice. Predlog župana Andreja Fištravca je, da se knjižnico preseli v nedokončani objekt Centrum.

centrum

Kot je razvidno iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum je vrednost investicije ocenjena na 13,3 milijona evrov, pri čemer je kot edini vir financiranja navedena Mestna občina Maribor. V letošnjem letu bi za nakup objekta namenili 2,9 milijona evrov, leta 2019 bi v proračunu morali zagotoviti 2,5 milijona evrov in leta 2020 še 7,9 milijona evrov za dokončanje objekta ter nakup opreme. Selitev bi po tem načrtu bila avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) (ta ga je marca lani kupil za 1,7 milijona evrov), se je kot nadomestne lokacije za knjižnico omenjala že pred tremi leti, ko se je na občini med drugim preučevalo tudi možnosti selitve knjižnice v bližnjo stavbo Ajpesa ali nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani Trga Leona Štuklja, ideje selitve paso bile tudi v stavbo nekdanjega SDK, v Trgovski center City ter v stavbo Zavarovalnice Sava na Cankarjevi.

Župan Andrej Fištravec je prepričan, da je lokacija ustrezna, finančna konstrukcija projekta pa vzdržna tako za mestni proračun kot za funkcionalnost samega objekta za namene knjižnične dejavnosti. “Kot veste sem na koordinaciji svetniških skupin marca predstavil možnost umeščanja Mariborske knjižnice v prostore Zavarovalnice Sava na Cankarjevi ulici. Prisotni svetniki so želeli, da preučimo še eno lokacijo (objekt Centrum), ki je takrat nismo želeli javno komunicirati, saj je bilo potrebno preveriti lastniška razmerja in ustreznost same zgradbe za umeščanje knjižnice. Ker je bilo potrebno dogovoriti lastniška razmerja, gradivo za obravnavo ni bilo možno prej, kot je sedaj. Stavba in zemljišče sta v lasti Družbe za upravljanje terjatev in zasebnika iz Maribora. Na DUTB smo oddali nezavezujočo ponudbo, sledilo bo zbiranje zavezujočih ponudb po potrditvi nakupa s strani Mestnega sveta, s privatnim lastnikom zemljišča pa smo pred sklenitvijo dogovora o nakupu deleža,” je dejal Fištravec, ter dodal: “Vzporedno s temi aktivnostmi smo dali izdelati DIIP za Umestitev Mariborske knjižnice v objekt Centrum, ki ga bomo 13. septembra na redni seji mestnega sveta predstavili in obravnavali. Pri pripravi DIIP-a je sodelovalo vodstvo Mariborske knjižnice, ki je podalo programska izhodišča.”

Dejal je še, da je na koordinaciji svetniških skupin v marcu bilo dogovorjeno, da se ustreznost rešitve najprej predstavi mestnim svetnikom. “Zato bo še v tem tednu sklicano srečanje na katerem jim bo predstavljen DIIP za umeščanje knjižnice v objekt Centrum. Vse podrobnosti medijem pa bodo predstavljene na srečanju z novinarji, ki bo v petek, 7.9. 2018.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je že pred časom za nekatere medije dejala, da pogojno sprejema takšno možnost. Kot je dejala, se ji zdi lokacija Centruma primerna. “Se pa bojim, da stavba, ki je bila mišljena kot poslovno – stanovanjski objekt, ne bo primerna za umestitev vseh vsebin knjižnice,” je dejala.

 

 

Predstavniki svetniških skupin (list in strank) v mariborskem mestnem svetu danes razpravljajo o treh možnih rešitvah za selitev osrednje Mariborske knjižnice. Vodstvo knjižnice si želi prostore v središču mesta. Če že ne na Rotovškem trgu, vsaj v Zavarovalnici Sava. Zadnjo besedo bodo imeli mestni svetniki in svetnice.

Prva možnost je obnova Rotovškega trga s knjižnico. Ta je (pre)draga. Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da bi vrednost projekta znašala približno 2.400 evrov na kvadratni meter, kar bi pomenilo najdražjo knjižnico v Sloveniji. Ker je osrednja knjižnica obstoječe prostore dobesedno prerasla, saj že več let poročamo o prostorski stiski, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih kapacitet poglobiti obstoječo stavbo. Zaposleni naj bi tako dobili pisarne v kleteh (brez dnevne svetlobe). Če bi se kljub slabostim odločili za to rešitev, pa se poraja tudi vprašanje možnosti in izvedbe gradbenih del zaradi 500 let starega kompleksa, za katerega je skoraj nemogoče s 100% gotovostjo predvidevati kako bi se odzval na arhitekturne posege.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Načrti knjižnice v peterokraki stavbi KPD.

Druga možnost je, da bi knjižnico vsaj delno, če ne v celoti, preselili v stavbo nekdanjih zaporov za Europarkom, v tako imenovani KPD. Nenazadnje so takšen načrt že vrisali v predstavitev možnosti oživljanja “spečega velikana”, stavbnega kompleksa nekdanjega moškega zapora. A s tem predlogom se, po naših informacijah, vodstvo knjižnice ne strinja, saj želijo na vsak način ostati v središču mesta. Na selitev na drugo stran reke Drave naj ne bi pristali.

Tretja in najverjetnejša možnost pa je selitev v prostore Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici. Vodstvo knjižnice naj bi ta predlog v celoti podprlo. Projekt je ocenjen na približno 5,5 milijonov evrov. Od tega imajo na MO Maribor že rezerviranih dobrih 4,8 milijone, ostalo pa naj bi pridobili iz obljubljene državne pomoči. Dokončna odločitev, s čimer tudi rešitev za knjižnico, bo znana ta četrtek, ko bodo mestni svetniki in svetnice to točko obravnavali na seji.

Po več neuspelih poskusih, je sedaj na mizi novi predlog rešitve za osrednjo Mariborsko knjižnico, ki še vedno čaka na selitev. Iz Mestne občine Maribor (MO Maribor) so nam sporočili, da imajo pripravljene rešitve, a jih zaenkrat ne razkrivajo. Predvidoma naj bi jih javnosti in medijem predstavili v torek.

Imamo pripravljene rešitve za prostorsko problematiko Mariborske knjižnice, a jih še ne želimo razkrivati“, so nam sporočili iz MO Maribor. Uradne informacije o novih predlogih naj bi javnosti in medijem predstavili v torek zjutraj, na (zdaj že tradicionalnem) srečanju z novinarji ob kavi, ki ga prirejajo pred (vsako) sejo mestnega sveta. Neuradno pa naj bi bila v igri stavba Zavarovalnice Sava v Cankarjevi ulici.

Foto: Lokalec.si

Foto: Lokalec.si

Ali bi ta (neuradno nova) rešitev ustrezala vodstvu Mariborske knjižnice, nam ni uspelo izvedeli, kajti telefon direktorice Dragice Turjak je zvonil v prazno. Je pa pričakovati, da selitev ne bo sledila prvotno načrtovanemu projektu obnove Rotovškega trga s knjižnico, četudi naj bi zanj že pridobili gradbeno dovoljenje in sklep vlade, s katerim naj bi se slednja zavezala k sofinanciranju projekta v višini približno 2,6 milijona evrov. A celoten projekt, ki naj bi vključeval sanacijo 500 let stare zgradbe ter trga z dvoriščem, naj bi bil vreden okoli 15 milijonov evrov, za kar pa so tudi na mariborski občini že večkrat poudarili, da je znatno preveč.

Mariborska občina po besedah župana Andreja Fištravca dejavno išče rešitve za problem osrednje enote Mariborske knjižnice, ki nujno potrebuje nove prostore. “Možnosti umeščanja knjižnice v prostore Probanke se Mestna občina Mariborni dokončno odrekla, saj še niso bile preverjene vse možne finančne variacije,” so danes sporočili z občine.

mariborska knjižnica

Po zadnjem javno znanem scenariju, ki so ga predstavili na mariborski občini, bi enoto iz pretesnih in zastarelih prostorov na Rotovškem trgu preselili v stavbo nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S slednjo naj bi se že pogajali o ceni za nakup objekta, a je danes časnik Večer presenetil z informacijo, da je stavba statično neustrezna za knjižnično dejavnost. To naj bi pokazalo statično poročilo, ki ga je naročila občina.

Na občini poudarjajo, da so preigravali različne možnosti. “Od širitve knjižnice v obstoječih objektih na sedanji lokaciji, čemur se je vodstvo Mariborske knjižnice odreklo, souporabe prostorov centra za socialno delo z možnostjo selitve v SDK na Trgu Leona Štuklja, kar ni bilo mogoče realizirati zaradi umestitve klicnega centra, kateremu ministrstvo za zdravje kljub večkratnim pozivom župana Mestne občine Maribor ni želelo poiskati alternativnih prostorov, do Trgovsko poslovnega centra City, kjer se soočamo s problemom etažnih lastnikov, s katerimi ne moremo doseči soglasja, je projekt selitve Mariborske knjižnice našel možno alternativo v zgradbi Probanke na Trgu Leona Štuklja,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na občini.

Medtem ko je bilo pred leti izdano statično mnenje za stavbo Probanke ugodno, zdaj ugotavljajo, da se je stavba zatem konstrukcijsko spreminjala. “Sedaj bi bili v stavbo Probanke potrebni dodatni gradbeni posegi, ki bi terjali večji finančni zalogaj, vendar je vse izvedljivo – veliko je odvisno tudi od lastnika stavbe, koliko je pripravljen na pogajanje o ceni stavbe,” so pojasnili.

“Na projektu delamo, iščemo rešitve. Ko bomo imeli končno rešitev, bomo tudi obvestili javnost,” je danes povedal župan Fištravec.

“Ne morem se otresti občutka negospodarnega in tudi neodgovornega ravnanja. Vrsta ravnanj napeljuje na sklep, da mestna oblast s knjižnico ne misli resno,” pa je po poročanju Večera ocenila predsednica sveta zavoda knjižnice Majda Potrata.

Kritike prihajajo tudi iz mestnega sveta. V lokalnem odboru SMC, ki rešitev za knjižnico vidijo le v obnovi sedanjih prostorov na Rotovškem trgu, pravijo, da so takšen razplet pričakovali. “Dejstvo, da je poslopje nekdanje Probanke neprimerno za knjižnično dejavnost, je bilo jasno vsem, le vodstvu mariborskeobčine ne,” so sporočili.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je ministrstvu za kulturo predlagal spremembo vladnega sklepa o sofinanciranju reševanja prostorske stiske Mariborske knjižnice. 

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Na mariborski občini si  želijo, da bi denar lahko porabili tudi na drugi lokaciji in ne le v okviru prenove Rotovškega trga. Kot je v pismu pristojnemu ministrstvu zapisal župan, je pri izvedbi projekta Mariborske Knjižnice prišlo do tveganj. Med temi omenja tudi, da bi šlo na Rotovškem trgu za tehnično zelo težko izvedljiv projekt zaradi dostopa.

Dopis župana Maribora Andreja Fištravca, ki ga je naslovil na Ministrstvo za kulturo, kjer predlaga spremembo sklepa Vlade RS o sofinanciranju reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice najdete v celoti na spodnji povezavi. Prav tako je podpisana izjava direktorice knjižnice Dragice Turjak, ki soglaša z umeščanjem knjižnice v objekt Probanke.

Dopis MK_27.6.2017

 

Selitev osrednje mariborske knjižnice v nekdanjo Probanko v središču Maribora je vendarle korak bližje uresničitvi. Mariborska občina naj bi se z vlado resno dogovarjala o “zamenjavi” nepremičnin. Kot je povedal Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, državi ponujajo tri policijske postaje, ki so trenutno v lasti mariborske občine.

Vlada naj bi stavbo nekdanje Probanke izvzela iz lastništva DUTB (Družbe za upravljanje terjatev bank), v zameno pa bi pridobili tri nepremičnine, v katerih trenutno delujejo policijske postaje. “Smo zdaj že daleč v pogovorih, da bi vlada stavbo Probanke izvzela iz lastniškega korpusa slabe banke. Zakaj? Ker na ta način bi omogočila menjavo treh policijskih postaj, ki so v naši lasti, da se lastništvo zamenja in bi imeli dvojno korist: mi bi ceneje prišli do nepremičnine Probanke, tri policijske postaje bi pa postale last države, ne last Mestne občine“, je povedal Fištravec.

Prostorska stiska med policami v osrednji knjižnici Rotovž.

Kot naslednjo novost v povezavi s selitvijo knjižnice, pa je izpostavil še, da se je direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar nedavno sestal z državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo. Dogovorili so se, da v Mariboru pripravijo elaborat, s katerim utemeljijo upravičenost selitve knjižnice v Probanko ter predstavijo rešitve glede sanacije Rotovškega trga. “Na osnovi tega bo Ministrstvo šlo na vlado, da bo vlada delno spremenila sklep, v zvezi 2,6 milijona, ki ga želi namenit za reševanje prostorske stiske mariborske knjižnice. Torej, da ta denar ne bo ekskluzivno vezan na lokacijo Rotovški trg, ampak na optimalno lokacijo, kakor jo mi ocenjujejo“, je dejal Fištravec.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je včeraj sestal z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, s katerim je želel med drugim razrešiti tudi vprašanje sofinanciranja države pri izgradnji ene od enot Mariborske knjižnice. Med pogovorom naj bi se izkazalo, da minister ni prava oseba za takšno rešitev, zato je Fištravec spet pisal predsedniku vlade Miru Cerarju.

mariborska knjižnica

Vprašanja knjižnice ne morejo razrešiti na Ministrstvu za kulturo, ker pri sofinanciranju izgradnje knjižnice na Rotovškem trgu niso sodelovali – vlada je oktobra lani sprejela sklep o pripravljenosti sofinanciranja projekta nove mariborske knjižnice. “V veljavni načrt razvojnih programov 2016 – 2019 se skladno s podatki iz priložene tabele uvrsti projekt št. 3340 – 16 – 0020 »Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice«“, so sporočili iz mariborske občine. A denarja v skupni višini 2.67 milijona EUR v proračunu Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ni. Župan Fištravec zato predsednika vlade Cerarja (spet) vabi na srečanje: z odprtim pismom, ki ga objavljamo v celoti (v dveh delih).

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Mariborski mestni svetniki bodo prihodnji teden na izredni seji razpravljali o projektih, ki jih bo občina prijavila na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Takrat bodo morali odločili, ali bo v ta nabor šla tudi obnova osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu.

mariborska knjižnica

Knjižnica Rotovž je sicer te dni zaprta zaradi redne inventure gradiva in ponovnega premeščanja zaradi prostorske stiske. Kot je pojasnila direktorica Dragica Turjak, morajo pregledati okoli 130.000 enot gradiva. “Delo bo v primerjavi z drugimi enotami zahtevnejše zaradi utesnjenosti postavitve in razmeščenosti po različnih prostorih,” je povedala.

Gre za zakonsko obveznost knjižnice na vsaka tri leta, ki so jo že dlje časa načrtovali. Bodo pa zaprtje izkoristili tudi za izvedbo nujnih vzdrževalnih del in prenovo izposojevalnega pulta. Še vedno pa se nadejajo, da bodo po več desetletij čakanja vendarle prišli do novih prostorov.

Na kakšen način se bo to zgodilo, bo mestni svet po napovedih razpravljal 26. januarja. Knjižnica se je namreč znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN oziroma trajnostne urbane strategije, od koder mariborska občina pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Andrejem Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztraja, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.

“V knjižnici za zdaj verjamemo v projekt, ki je pripravljen, načrtovan od leta 2008 in ima gradbeno dovoljenje od leta 2014,” je ponovila Turjakova.

Mestna uprava in župan pa menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge projekte, ki jih Maribor prav tako potrebuje. “Zavedati se namreč moramo dejstva, da evropskih sredstev v takšni višini in za takšne projekte, kot so prenova urbanih območjih, obnova stanovanj in projekti mobilnosti, še nekaj časa ne bo na voljo. Prav tako se moramo zavedati, da je odprto vprašanje reševanja prostorske problematike centralne enote Mariborske knjižnice in ne novogradnja,” so  povedali.

Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.

Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa pogovori še potekajo. Občina se dogovarja za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. “Trenutno smo v fazi, kjer je vsaka stran naročila cenitev prostorov, ki so predmet menjave. Po opravljenih cenitvah sledijo nadaljnji pogovori, saj pri menjavah nepremičnin obstajajo minimalna cenovna odstopanja, da je menjava pravična za obe strani,” so povedali na občini.

Ker občini ta menjava ni uspela že lani, ko se je v SDK želela preseliti Umetnostna galerija Maribor, številni dvomijo, da bo tokrat uspešna. Odgovor ministrstva za javno upravo, kakšno je njihovo mnenje o predlagani menjavi, še čakamo.

Seja, na kateri bodo mestni svetniki odločali o projektih CTN, je bila sprva napovedana za ta četrtek. A so jo prestavili na naslednji četrtek. Prvi razpis v sklopu CTN pričakujejo v februarja in naj bi se nanašal na obnovo stanovanj stanovanjskega sklada.

Vir: STA