Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da je mariborski župan včeraj obiskal in obdaril brezdomce.

FOTO: Mestna občina Maribor

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je včeraj obiskal Zavetišče za brezdomce Maribor in Zavetišče za brezdomne – sv. Martin ter predal darila, ki jih je MO Maribor s pomočjo javnih podjetij, pripravila za tamkajšnje uporabnike.

Želijo si razumevanja in strpnosti, predvsem pa srčnosti

S pomočjo podjetij Nigrad, Energetika, Lekarne Maribor, Farmadent, Snaga Maribor, Pogrebno podjetje in Plinarna Maribor so tako obdarili skoraj 70 brezdomcev: “V želji da jim vsaj delno polepšamo prihajajoče praznike in iztekajoče se leto.”

“S solidarnostjo, razumevanjem in čutom do sočloveka želimo, da skupaj stopimo naproti letu 2021 in še naprej kažemo razumevanje in strpnost, predvsem pa srčnost,” še sporočijo iz Mestne občine Maribor.

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je včeraj obiskal Zavetišče za brezdomce Maribor in Zavetišče za brezdomne – sv. Martin…

Objavil/a Mestna občina Maribor dne Sreda, 16. december 2020

Ta mesec bo že 90. obletnica odprtja Mariborskega otoka. Sprva je deloval kot notranja organizacijska enota podjetja Mariborski vodovod, ki je v tistem času krilo vse stroške poslovanja in delovanja kopališča. Tako je bilo do leta 1957, ko je država sprejela sistemski zakon o zavodih, Mariborski otok je postal zavod, stroške pa je prevzela Mestna občina Maribor. Odkrivali smo, ali bi lahko Mariborski vodovod ponovno sprejel Otok, kar so sicer izrazili tako v Športnih objektih Maribor in na Mestni občini Maribor.

Več v videoprispevku:

Od ponedeljka, 1. junija, po preklicu epidemije koronavirusne bolezni, vstop v uradne prostore Mestne občine Maribor in Upravne enote Maribor v Ulici heroja Staneta 1 v času uradnih ur ne bo več omejen.

Ker kljub preklicu epidemije nevarnost okužbe covid-19 še vedno ostaja, vse zunanje obiskovalce prosijo, da se pred vstopom v uradne prostore naročijo. V obdobju epidemije se je naročanje izkazalo kot zelo učinkovito; delo je v glavnem tekoče potekalo, takšna organizacija je bila dobro sprejeta tudi med strankami. Upravna enota Maribor uporabnike prosi, da se, v izogib daljšemu čakanju, za urejanje zadev še naprej naročajo na številko (02) 2208 350 ali elektronski naslov ue.maribor@gov.si.

Mestna občina Maribor bo – z izjemo vložišča v pritličju stavbe – stranke še vedno sprejemala samo po vnaprejšnjem dogovoru oziroma z naročanjem na telefonski številki (02) 220 1 000 ali po elektronski pošti mestna.obcina@maribor.si. Na občini je bistveno manj fizičnega poslovanja s strankami, kot na upravni enoti, zato pričakujejo, da bo tudi tukaj ta utečeni način dela še naprej ustrezen.

“Občane prosimo, da za svojo in varnost zaposlenih ter drugih obiskovalcev ob obisku občinske stavbe še naprej upoštevajo osnovne varnostne ukrepe: higiena in razkuževanje rok, higiena kašlja, varnostna razdalja do drugih. Osebam, ki bodo kazale očitne znake okužbe, varnostna služba ne bo mogla dovoliti vstopa. S pomočjo varnostnikov bomo tudi skrbeli, da se v prostorih upravne enote ne bo zadrževalo preveč ljudi hkrati, zato stranke prosimo za razumevanje in potrpljenje v primeru, da bodo morale za vstop v objekt nekoliko počakati,” sporočajo iz Mestne občine Maribor.

Mestna občina Maribor od ponedeljka znova posluje s strankami. Potrebna je predhodna najava, sporočajo iz občine.

V ponedeljek, 18. maja, bo začela Mestna občina Maribor znova poslovati za stranke: “Da bomo lahko izvajali varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe covid-19, bo do nadaljnjega občina za stranke poslovala samo v nujnih zadevah, in sicer ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.”

Stranke bodo lahko v uradne prostore MOM vstopile samo v terminu, ki ga bodo dobile, če se bodo pred tem najavile na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po telefonu (številka 02 220 12 14). To velja za vse lokacije, na katerih občina posluje s strankami.

Pri vhodu v stavbo bo varnostna služba vsakega obiskovalca prosila, da si razkuži roke in upošteva tudi ostale zaščitne ukrepe:
– ohranjanje varne razdalje do drugih;
– obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrije nos in usta;
– obiskovalcem, ki bodo kazali očitne znake okužbe, vstop ne bo dovoljen.

Vloge, dokumentacijo, zahtevke ali druga vprašanja lahko občani posredujejo na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si, izjemoma (če to ni mogoče) pa tudi po pošti, na naslov Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

1. januarja je začela formalno delovati nova, razširjena Skupna občinska uprava Maribor. Njene ustanoviteljice, ki so med drugim tudi občine Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Ruše, zdaj načrtujejo oblikovanje skupne občinske uprave. Kot pravita predstavnika Občine Selnica ob Dravi in Občine Lovrenc na Pohorju, je koristi, ki bi jih to sodelovanje prineslo, veliko.

Več v prispevku:

Mestna občina Maribor (MOM) in Goran Dragić Foundation (Fundacija Gorana Dragića) sta podpisali pismo o nameri, s katerim sta zastavili sodelovanje v projektu #podamdaigram.

Z Mestne občine Maribor sporočajo, da bodo v tem partnerstvu v prihodnjem letu v Mariboru uredili prvo pametno košarkarsko igrišče v Vzhodni Sloveniji. “Že konec februarja pa bomo v Miami odpeljali 10 dijakov iz Mestne občine Maribor, saj Dragićeva fundacija Mariboru podarja prav toliko vstopnic za ogled dveh domačih tekem njegovega kluba Miami Heat,” so še zapisali. Ogled tekem, skupaj s potovanjem, želijo omogočiti nadarjenim mariborskim dijakom, ki so športno aktivni in hkrati izkazujejo izjemne rezultate na določenem področju (šport, umetnost, znanost itd.). Med prijavljenimi bo izbor opravila strokovna komisija, sestavljajo jo pedagoški delavci, ki delajo z nadarjenimi otroki oziroma raziskujejo na področju nadarjenosti. Prijavnica in pravila razpisa so objavljeni na strani medijskega pokrovitelja akcije, Večera, na povezavi: www.vecer.com/podamdaigram.

Za sodelovanje v projektu so dobili tudi pokrovitelje, ki bodo otrokom pokrili stroške potovanja. Projekt sta podprla tudi Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji in Slovenian-American Business Association. Udeleženci pa se bodo ob obisku Miamija med drugim srečali s tamkajšnjim županom ter obiskali tamkajšnjo univerzo. V delegaciji bodo tudi predstavniki podjetij pokroviteljev.

Na nedavni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so svetniki največ razprave namenili sprejetju odloka o komunalnem prispevku, ki bi pomenil zviševanje komunalnega prispevka, dotaknili pa so se še nekaj drugih tem.

Na seji so namreč govorili še o zvišanju cen za pomoč na domu, katerega breme prevzema na svoja pleča Mestna občina Maribor. Potrdili so tudi odgovornega urednika občinskega časopisa Dejana Pušenjaka ter pet članov uredniškega odbora. Zdenka Križanič kot šesta predlagana članica je odstopila. Nekaj razprave pa je povzročil tudi predlog Kviaza, da Igorja Jurišiča imenujejo v svet javnega zavoda Mladinskega kulturnega centra Maribor, čeprav je ta na njegovi plačilni listi.

Več v prispevku:

Lidija Mirnik Divjak je naslovila na šolskega ministra poslansko vprašanje za reševanje problema sedmih mariborskih šol brez telovadnice. Minister Jernej Pikalo je obljubil sestanek v Mariboru z vsemi vpletenimi. Ministrstvo za šolstvo pa na vprašanja šol pravi, da o sestanku ne ve nič.

Mariborska poslanka Lidija Mirnik Divjak se je v v Državnem zboru zavzela za sedem mariborskih srednjih šol, ki nimajo urejene svoje telovadnice in so morale dolga leta najemati prostore Športnih objektov Maribor, zdaj pa nimajo več sredstev za plačevanje (višje) najemnine. Ministrstvo za šolstvo te najemnine ni več plačevalo, šole pa nimajo dovolj svojega denarja. Poročali smo že o sporu sedmih srednjih šol iz Maribora s Športnimi objekti Maribor, Mestno občino Maribor in ministrstvom za šolstvo. To najemnine za dvorane, s katerimi upravljajo Športni objekti Maribor, že nekaj let ne plačuje, tako so morale šole iz enotne vreče plačevati 12 evrov na šolsko uro same. Novembra pa so po vseh pogajanjih Športni objekti Maribor ceno najema dvignili z 12 na skoraj 18 evrov na uro, češ da imajo prevelike izgube in si ob začetku kurilne sezone ne morejo privoščiti dodatnih izgub. Ministrstvo za šolstvo kot ustanovitelj srednjih šol pa je, po besedah Nadje Jager Popovič, ravnateljice Srednje šole za oblikovanje Maribor in predstavnice vseh šestih vpletenih srednjih šol, dvignilo roke od problema.

Dvorana Tabor

Divjak Mirnikova naslovila poslansko vprašanje za ministra za šolstvo

Zdaj pa se je mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik (PS LMŠ) v Državnem zboru zavzela za dijake, ki pozimi vendarle ne morejo telovaditi na prostem, v snegu, dežju in mrazu, ter za srednje šole, češ, da je treba poiskati rešitev. v Državnem zboru je naslovila vprašanje na ministra za šolstvo z besedami, da je “ustanoviteljica srednje šole država, državni organi so ministrstva in posledično Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vsaka srednja šola prejme finančna sredstva, ki morajo zadostovati za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov, hkrati stremeti k napredku, k strokovnosti in seveda tudi h kvaliteti. Finančna sredstva se zagotavljajo za plače zaposlenih, nadomeščanja, vzdrževanje, materialne stroške, nakupe opreme, licenc, izobraževanja za učitelje, vodenja takšnih in drugačnih podatkovnih baz in tako naprej. Težava nastane, ko finančna sredstva za posamezne šole ne zadoščajo za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov in z njimi povezanimi stroški.” Nato je opozorila na problem teh sedmih srednjih šol iz Maribora, ki ne morejo izvajati pouka športne vzgoje zaradi dviga najemnin: “Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, zakaj ministrstvo ne financira stroškov izvajanja obveznega programa športne vzgoje in zagotavljanja osnovnih pogojev za delo ter s tem deprivilegira šole, ki ne razpolagajo s primernimi prostori za športno vzgojo, v odnosu do tistih, ki to možnost imajo? In posledično, zakaj MIZŠ prelaga to odgovornost vsakoletnih pogajanj na ravnatelje, saj sami pravzaprav na ceno najema pravzaprav nimajo nobenega vpliva? – na ceno najemov ustreznih prostorov, seveda.”

Minister napovedal sestanek, a šole še vedno niso obveščene o tem

Minister Pikalo je Divjak Mirnikovi tudi povedal, da so z MO Maribor v kontaktu in da bodo imeli nov, dodaten sestanek o tem problemu, da pa so “na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli, tudi Mestna občina Maribor ta problem iznesla, in tudi dobili smo njihov dopis, kaj je razlog povišane cene, kot sem rekel, več kot 50 % cene najema telovadnic.” Izpostavil je tudi, da so mu ravnatelji rekli, da je tolikšno povišanje najemnine preveliko in “če kaj, potem bomo na naslednjem sestanku morali ugotoviti, prvič, kaj so razlogi za to, in drugič, kako modalitete izpeljati zato, da bomo še naprej dobro sobivali.” A Jager Popovičeva opozarja, da so se tudi sami ponovno obrnili na pristojne na ministrstvu za šolstvo, od koder so jih sporočili, da nič ne vedo o sestanku. Ko jih je seznanila z magnetogramom pogovora med Divjak Mirnikovo in Pikalom, pa je komunikacija s strani ministrstva ponovno zamrla. Zdaj spet čakajo.

Športni objekti Dvorana Tabor

Šole niso v enakem položaju z drugimi šolami

Divjak Mirnikova je od Pikala želela še dodatna pojasnila, predvsem v zvezi z uravnilovkami po MOFAS, saj šole po Sloveniji niso v enakem položaju: “V tem trenutku imamo problem, da 4000 dijakov sedmih srednjih mariborskih šol nima kje izvajati te telovadbe, zima se približuje in verjetno bo tu neko rešitev potrebno najti. Zato bi vas jaz na tem mestu prosila, da še mogoče vi kot minister enkrat skličete sestanek, na njega povabite vse udeležence, se pravi tako ravnatelje srednjih šol kot Mestno občino Maribor in pri vas tiste odgovorne, ki jim morajo za to odgovarjati in poskušate najti neko rešitev. Rešitev bi lahko tudi bila, da mogoče vsak malce popusti, vsak mogoče tudi pogleda, če ima še kje kakšne prihranke in na ta način najdemo optimalno rešitev za vseh 4000 dijakov. Meni se zdi grozno, da se v 21. stoletju moramo pogovarjati o tem, da bodo dijaki imeli kje na toplem telovaditi.” Minister Pikalo ji je zatrdil, da dijaki ne bodo ostali na mrzlem, da pa se po vseh sestankih oziroma poskusih sestankov zdaj dogovarjajo z MO Maribor in da se bo treba dogovoriti o realni ceni: “Zato ker (velja) tudi za tiste objekte, ki jih ima v lasti Mestna občina Maribor, so dopoldne včasih v veliki meri prazni in jim z našim poukom, torej s poukom srednjih šol zagotavljamo tudi dodaten vir prihodkov. Tako, da to naj bo jasno.”

Športni objekti Maribor Dvorana Tabor

Šole lahko zaprosijo za sofinanciranje šele po nastanku stroška

Minister za šolstvo Jernej Pikalo je po neposrednem vprašanju odgovoril, da je “Mestna občina Maribor predlagala srednjim šolam, ki uporabljajo telovadnice v Mariboru, povišane najemnine, ki – če so moji podatki točni – je za več kot 50 % povišanje najemnine. In potem, seveda, je nastal problem, ker bi to zadevo bilo treba rešit vnaprej in ta podatek je pomemben, torej, da bi bilo treba zadevo rešit vnaprej in ne kasneje. Zakaj? Zato ker, mi imamo že od leta 2013 uveden sistem, ki se imenuje MOFAS in je sistem financiranja srednjih šol, kjer se cena posameznega programa izračuna na dijaka.” Šole dobijo denar v enem delu, v celoti in ga uporabijo za različne namene, tako da s temi sredstvi razporejajo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in predpisi. Ravnatelji pa morajo s tem denarjem ravnati odgovorno. Minister Pikalo je še povedal, da so ravnatelji tudi tisti, ki najbolj poznajo lokalno okolje. Zato ker cene najema v posamičnih objektih, “ki jih uporabljajo – v tem primeru telovadnic – so v veliki meri odvisne tudi od posameznega okolja in ravnatelji, dobesedno, najbolje vedo, kdaj in kaj, kakšen strošek je opravičljiv.” Potrdil je, da lahko pride do tega, da ravnatelji ne uspejo pokriti vseh stroškov, kot se je zgodilo tudi v tem primeru. Da pa lahko “zaprosijo za dodatno financiranje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, redno »dofinancira« posamezne šole. Pač, znajdejo se v takih ali drugačnih finančnih situacijah, zaradi tega, ali imajo premalo dijakov, ali so neki specifični stroški višji in tako naprej. Ampak to ministrstvo počne po nastanku stroška, ne vnaprej.”

Šest srednjih šol iz Maribora nima primerne telovadnice, v kateri bi lahko za dijake izvajali pouk športne vzgoje. S Športnimi objekti Maribor so imele dolga leta dogovor o najemu dvoran. A ministrstvo za šolstvo noče več plačevati najemnine za dvorane, šole pa nimajo dovolj denarja, Športni objekti Maribor pa zdaj povrh vsega še zvišujejo ceno najema. Dijaki bodo očitno v najslabšem scenariju imeli pozimi telovadbo na snegu in mrazu, če ne bo od nekod prikapljal denar.

O problemu smo že poročali, zdaj pa smo pridobili še izjave direktorja Športnih objektov Maribor in MO Maribor, tako eni kot drugi pravijo, da ne gre drugače, kot pa da zvišajo ceno najema in da se naj šole obrnejo po pomoč na ministrstvo za šolstvo.

Več v prispevku:

Javno podjetje Snaga je skupaj z Mestno občino Maribor predstavilo vsebino kampanje Moji odpadki, moja skrb, katere začetek sovpada z deljenjem rumenih vreč, v katerih bomo tudi v Mariboru od novega leta odpadno embalažo odvažali od vrat.

Mariborski župan Saša Arsenovič je uvodoma dejal, da si želi urejeno in čisto mesto. “Izjemno sem vesel te pobude oziroma akcije, ker mislim, da na takšen način lahko storimo več kot s kaznovanjem in drugimi ukrepi, ki bo seveda sledili, če tukaj ne bomo uspešni. Gre za to, da se moramo vsi skupaj zavedati, da so to naše smeti in da ne smetimo nobenemu drugemu, ampak samim sebi. Prepričan sem, da v drugem največjem univerzitetnem mestu znamo in zmoremo za svoje odpadke poskrbeti tako, da nam bo to v ponos,” je še dodal Arsenovič.

Moji odpadki, moja skrb
Glede na perečo problematiko nedovoljenega odlaganja odpadkov v mestu in predvsem na ekoloških otokih podjetja Snaga, čemur smo bili priča praktično celo poletje, se je Mestna občina Maribor v okviru projekta “Izboljšajmo Maribor”, skupaj s Snago in Medobčinskim inšpektoratom, odločila, da pripravi kampanjo ozaveščanja za urejenost ekoloških otokov, ki so ji nadeli ime “Moji odpadki, moja skrb.” Izziv pri tem je izboljšati stanje na tem področju in da bodo ekološki otoki dejansko služili svojemu namenu. Za uresničevanje teh ciljev so si zamislili prav posebno tekmovanje. V okviru te kampanje, ki bo trajala od meseca septembra pa vse do aprila, bodo izbrali najbolj kritičen ekološki otok v vsaki mestni četrti. Tekom kampanje bodo vsak mesec spremljali količino nesortiranih in neustrezno odloženih odpadkov. Rezultate bodo nato vsak mesec javno objavili na spletnih straneh Mestne občine Maribor, podjetja Snage, na Facebook strani MO Maribor in preko medijev.

Vsako gospodinjstvo bo prejelo rumene vreče
Tudi direktor Snage, Alen Perc, deli mnenje z županom Arsenovičem, da cilj Snage ni kaznovanje ljudi, ampak ozaveščanje. “Zato absolutno pozdravljam to kampanjo, “Moji odpadki, moja skrb”, ki smo jo pripravili skupaj z MO Maribor. Sicer pa smatram, da je mesto čisto, saj je standard čiščenja, predvsem ekoloških otokov, je na zelo visoki ravni. Tudi ekoloških otokov imamo v Mariboru precej več na prebivalca, kot nam toi veleva zakon, saj smo v zadnjih desetih letih preprečili odlaganje večje količine odpadkov v naravo,” je ob tem dejal Perc. Sicer pa gre Snaga naprej z novimi projekti. Eden izmed teh je zbiranje odpadne embalaže na domu. Več o tem pa v priloženem videu.

V kolikor bi uporabniku med letom vreč zmanjkalo, jih lahko kadar koli dokupi v zbirnem centru ali pri vozniku smetarskega vozila.

Z novim letom drugačna frekvenca odvoza odpadkov
Medtem ko bodo biološke odpadke, ki jih zbiramo v rjavi posodi, odvažali nespremenjeno (torej od 1.4. do 30.11. vsak teden, preostanek leta pa na 14 dni), bodo frekvenco odvoza mešanih komunalnih odpadkov podaljšali na 3 tedne, embalažo pa bodo po novem odvažali na 14 dni. Prav zaradi teh sprememb bo toliko pomembneje, da bodo uporabniki dobro pogledali koledarje odvoza komunalnih odpadkov, ki jih bodo prejeli s položnico meseca decembra, koledarji pa bodo od prvega dneva novega leta dostopni 24 ur dnevno tudi na spletni strani Snage www.snaga-mb.si. Za Mariborčane, ki živijo v večstanovanjskih objektih, vključno z mestnim jedrom, sprememb ne bo. To pomeni, da bodo iz teh območij mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo odvažali tedensko. Odpadna embalaža se bo, kot doslej, zbirala v 1.100-litrskem zabojniku z rumenim pokrovom. Ko bodo razdeljene vse rumene vreče, torej v začetku leta 2020, bomo iz območij individualne poselitvene strukture iz zbiralnic oziroma ekoloških otokov umikali zabojnike z rumenim pokrovom. V teh območjih bomd na zbiralnicah zbirali samo še papir in steklo.

V Mariboru bodo predvidoma konec novembra zaključili izgradnjo podvoza pod tiri na Ljubljanski ulici, zaradi česar je v zadnjem letu dni močno omejen promet v okolici kliničnega centra. Jeseni naj bi odprli tudi prenovljeni bazen v kopališču Pristan ter začeli obnavljati Koroško cesto, s čimer naj bi se temeljito spremenila podoba središča mesta.

Začetek izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici

Začetek izgradnje podvoza na Ljubljanski ulici

Izgradnja podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici, vredna devet milijonov evrov, predstavlja eno največjih državnih investicij v prometno infrastrukturo v Mestni občini Maribor. Trenutno država vlaga tudi v temeljito obnovo glavne železniške postaje, ki bo dobila še tretji peron, in napoveduje izgradnjo Limbuške obvoznice, medtem ko bo do izgradnje južne obvoznice najverjetneje pod Dravskim mostom preteklo še precej časa.

Druga faza obnove Streliške ceste
Septembra se bo po napovedih občine začela druga faza obnove Streliške ceste, ocenjene na 1,5 milijona evrov, od tega naj bi milijon evrov prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt je trenutno v fazi izbire izvajalca gradbenih del, ki pa naj bi bila zaključena še do konca letošnjega leta. Že avgusta naj bi začeli z izgradnjo manjkajočih kolesarskih poti med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, ki naj bi se zaključila prihodnje leto. Za končanje Dravske kolesarske poti skozi občino pa zaenkrat še tečejo pogovori z državo glede financiranja.
Izvajalca izbirajo tudi za dolgo pričakovano obnovo Koroške ceste z Glavnim trgom. “Na razpis za izbiro izvajalca del smo prejeli dve prijavi, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Oddala sta že prvi ponudbi, sedaj pa so v teku pogajanja. Podpis pogodbe za izvedbo del je predviden v avgustu in začetek del v prvi polovici septembra,” so za STA povedali na občini. Projekt je ocenjen na 4,7 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona nepovratnih sredstev ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti.

Prenovljen skate park
Tudi na področju športne infrastrukture se v Mariboru letos obetajo številne novosti. Med glavnimi je obnova skate parka v Borovi vasi, ki je stala nekaj manj kot 600.000 evrov. V novi podobi naj bi javnost sprejel septembra. “Skate park v Mariboru bo po površini največji v Sloveniji in bo dopolnjeval načrtovani park ob Pekrskem potoku,” poudarjajo na občini.

Srednji bazen v Pristanu, zahodna tribuna Ljudskega vrta in energetska sanacija Dvorane Tabor
Po letošnji obnovi srednjega bazena v pokritem kopališču Pristan, katerega odprtje napovedujejo za konec septembra, naj bi se prihodnje leto izvedla še celovita energetska sanacija objekta, ki bo zajemala tudi dokončno ureditev garderob ter vhodne avle.
Do sredine avgusta naj bi objavili javni razpis za izvajalca del za obnovo stare zahodne tribune stadiona Ljudski vrt, medtem ko se obnova prostorov pod severno in južno tribuno počasi že zaključuje.
Konec avgusta se bo zaključilo zbiranje arhitekturnih idej za ureditev Lenta in promenade ob Dravi, kjer si je ekipa župana Saše Arsenoviča zamislila parkovno in urbano ureditev s sprehajalno potjo, kolesarsko stezo ter drugimi športno-rekreacijskimi površinami. Zajemala naj bi območje vse od Malečniškega mostu do Mariborskega otoka na obeh straneh reke ter vključevala izgradnjo nove brvi čez Dravo.
Že letos naj bi zgradili pešpot ob Dravi v Brestrnici, ki bo povezala čolnarno in veslaški klub. “V skladu z naravovarstvenimi zahtevami, ki veljajo za to območje, je začetek izvedbe del načrtovan za konec avgusta oz. v začetku septembra. Dela naj bi se zaključila do konca leta,” pravijo na občini. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 140.000 evrov.
Občina se je letos lotila tudi energetske sanacije 24 objektov v njeni lasti, med katerimi je Dvorana Tabor. Večinoma gre za obnovo kotlovnic, v Ledni dvorani pa se sanira sistem za pripravo ledu.

Zahodna tribuna Ljudskega vrta

Zahodna tribuna Ljudskega vrta

Na Lentu vinogradniški muzej v parku pa nova promenada
Jeseni naj bi v Mariboru začeli z obnovo Sodnega stolpa in Vojašniškega trga, ki mu nameravajo dodati vinogradniški muzej. “Mestna občina Maribor še čaka na sofinancersko pogodbo ministrstva za okolje in prostor, zato se dela še niso mogla začeti,” pravijo na občini. Projekt je ocenjen na 4,6 milijona evrov, zaključek del je predviden konec leta 2020.
Sofinanciranje s strani države si obetajo tudi za obnovo promenade v Mestnem parku, kjer se trenutno novelira projektno dokumentacijo. Projekt ureditve Cafove ulice, ki naj bi ulico vrnil ljudem, je v fazi izbire izvajalca gradbenih del. Še letos pa namerava občina objaviti javno naročilo za nakup petih avtobusov na 100-odstotni električni pogon, ki naj bi mesto povezovali z vznožjem Pohorja.
Med večjimi projekti občine v prihodnjih letih je prenova javne razsvetljave z varčnejšimi svetili, ocenjena na pet milijonov evrov. V komunalnem podjetju Snaga načrtujejo v okviru evropskega projekta Urban Soil 4 Food postavitev pilotne naprave, ki bo predelovala biološke odpadke v zemljino in naj bi začela delovati spomladi prihodnje leto.
Pogrebno podjetje Maribor gradi poslovilno dvorano ob pokopališču Pobrežje, Energetika Maribor obnavlja kotlovnico na Jadranski cesti, Lekarne Maribor pa nameravajo v prihodnjem letu razširiti lekarni Qlandija in Tabor.

V prihodnjih letih številna nova stanovanja
Konec julija se izteče rok za oddajo ponudb na javno naročilo za izbiro izvajalca za energetsko prenovo stavb na Engelsovi ulici v lasti medobčinskega stanovanjskega sklada, ocenjeno na 1,5 milijona evrov, od tega naj bila tretjina kohezijskih sredstev. “V kolikor se bo javno naročilo izvedlo brez zapletov, načrtujemo, da bomo z deli na stavbah pričeli v septembru, dela pa zaključili predvidoma v šestih mesecih,” pravijo na skladu.
V prihodnjih letih načrtujejo še izgradnjo nove soseske s 65 stanovanji na Studencih, ocenjeno na 4,4 milijona evrov, in obnovo objekta s trenutno praznimi šestimi stanovanji na Šentiljski cesti, za kar bodo potrebovali nekaj več kot pol milijona evrov.
V Mariboru napoveduje nova stanovanja tudi republiški stanovanjski sklad – nova stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco naj bi v končni fazi zajemala več kot 400 stanovanj, leta 2023 pa naj bi se začela še gradnja podobno velike soseske na Pobrežju.

Vir: STA

S koncem meseca maja se je zaključil izredno uspešen projekt Focus IN CD, v katerem je bila Mestna občina Maribor vodilni partner. Projekt se je osredotočal na izboljšanje kvalitete življenja kroničnih bolnikov s celiakijo in si prizadeval za izboljšanje javnega zdravja ter zdravstvene oskrbe v Evropi.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Dvanajst projektnih partnerjev je v času trajanja projekta pripravilo dve celostni spletni orodji za bolnike s celiakijo, zdravnike in druge zdravstvene delavce ter spletno aplikacijo za družinske zdravnike. Dodatno so razvili, implementirali in testirali 10 pilotnih aktivnosti ter pripravili celostni model obravnave bolnika s kronično boleznijo in izdali različne publikacije v pomoč ciljnim skupinam. Projekt Focus in CD je bil uvrščen med 6 najboljših projektov na izboru za nagrado Eurpean Health Award 2017, v letošnjem maju pa je bil na priporočilo programa Interreg Central Europe povabljen k pripravi prijavnice za nagrado Evropske komisije Regiostars Award 2019 za najboljše projekte s področja zdravstva.

Mestna občina Maribor (MO Maribor) je v obdobju 36 mesecev, od 1. junija 2016 do 31. maja 2019, v sodelovanju z enajstimi projektnimi partnerji iz Italije, Nemčije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske izvajala evropski projekt “Focus in CD” s polnim naslovom “Innovative patient centered health care services – advantages of establishing a close CE network in celiac disease patient health care”, prevedeno v slovenski jezik “Inovativne pacientu prijazne celostne zdravstvene storitve – prednosti močne CE mreže v managementu celiakije, ” so povedali. Pridobljena so bila evropska sredstva v vrednosti 1.885.419,00 evrov. Zdravo in aktivno staranje sta zaradi podaljševanja življenjske dobe dva izmed največjih izzivov Evropske unije. Vse pomembneje postaja učinkovito odkrivanje in spremljanje kroničnih bolezni ter vzpostavljanje celostnih storitev, s čimer se lahko izognemo številnim kasnejšim zapletom, prispevamo k izboljšanju splošnega zdravja populacije in posledično razbremenimo zdravstveni sistem. Projekt Focus IN CD se je osredotočal na izboljšanje kvalitete življenja kroničnih bolnikov s celiakijo in si prizadeval za izboljšanje javnega zdravja in zdravstvene oskrbe v Evropi. Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič je ob zaključku projekta povedal: “V preteklih treh letih so bile izvedene številne aktivnosti s katerimi smo postavili temelje za celostno obravnavo bolnikov s celiakijo, izboljšali znanje zdravstvenega osebja in bolnikov, povečali ozaveščenost širše javnosti o bolezni in razvili, implementirali ter testirali številne pilotne aktivnosti, ki bodo podprle inovativni model celostne obravnave bolnika na področju Centralne Evrope. Ugotovitve in rezultati projekta, razviti na modelu celiakije, ne bodo le pripomogli kizboljšanju zdravstvenega stanja v mestu Maribor, temveč tudi drugod po svetu.

Za svoj prispevek k bolj trajnostno naravnanem zdravstvu je MO Maribor skupaj s partnerji razvijala inovativne socialne storitve za reševanje problematike povezane s to boleznijo, njihova prizadevanja pa so ob zaključku projekta podala naslednje rezultate:

  • Priprava dveh celostnih spletnih orodij za bolnike s celiakijo, za zdravnike in druge
    zdravstvene delavce ter spletno aplikacijo za družinske zdravnike, kot podporo pri
    diagnostiki celiakije, s čemer se je izboljšalo znanje vseh ciljnih skupin.
  •  Izdaja brošure namenjene zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem, kot
    pomoč pri diagnosticiranju bolnikov s celiakijo.
  •  Izdaja brošure za bolnike s celiakijo, ki se ob postavitvi diagnoze srečajo s številnimi
    problemi.
  • Raziskava trenutnega stanja na področju managementa bolezni, znanja bolnikov,
    znanja zdravnikov, zadovoljstva bolnikov in diagnostičnih zamud.
  • Razvitih, implementiranih in testiranih je bilo 10 pilotnih aktivnosti.
  • Priprava priporočil za spremembe politik na področju obravnave kroničnih bolnikov
    s celiakijo v Centralni Evropi. V priporočilih so združeni predlogi vseh partnerjev.
    Slovenski partnerji pa si med drugim želijo, da bi ustanovili nacionalno strokovno
    skupino za celiakijo in na državnem nivoju akreditirali dobre izobraževalne programe
    s področja celiakije, kar bi pripomoglo k večji strokovnosti in izboljšanju znanja
    zdravstvenega kadra.
  •  Projekt Focus in CD je bil uvrščen med 6 najboljših projektov na izboru za nagrado
    Eurpean Health Award 2017. Uspeh je pohvalila tudi Evropska komisija, saj gre za
    prvi projekt financiran iz programa Interreg Central Europe, ki je dosegel tak uspeh.
    Fokus in CD se tako uvršča med najboljše inovativne in trajnostno naravnane
    evropske projekte, ki vplivajo na izboljšanje javno-zdravstvenih storitev, njihovo
    dostopnost in učinkovitost-
  • Predstavitev na različnih EU konferencah – tako strokovnih, kot tudi srečanjih
    bolnikov s celiakijo na evropski ravni s skrbjo za trajnost ter prenos rezultatov v druge
    regije.
  • Povabilo k sodelovanju na natečaju Evropske komisije za najbolj inovativne regionalne projekte – Regiostars award 2019.
  • Priprava celostnega modela obravnave bolnika s kronično boleznijo in izdaja različnih
    publikacij v pomoč ciljnim skupinam (tematsko slikanico za otroke, kratke napotke za
    gostince, letak z napotki za zdravstveno osebje), ki so na voljo na uradni spletni strani
    projekta.
Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Strokovni direktor UKC Maribor, Matjaž Vogrin, je kot predstavnik strokovnega partnerja dodal: “Zaznali smo, da je obravnava celiakije tako javno-zdravstveno kot tudi družbeno vprašanje. Zavedamo se pomembnosti znanja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter zgodnjega odkrivanja bolezni in s tem preprečevanja poznejših zapletov. Projekt Focus IN CD je dal odlične rezultate: spletna orodja za zdravstveno osebje in bolnike, izboljšal diagnostiko in management bolezni, implementiral številne nove storitve in ozaveščal o bolezni, poleg tega pa nam je uspelo rezultate objaviti v JPGN, najpomembnejši strokovni reviji na področju pediatrične gastroenterologinje, ter na številnih mednarodnih konferencah. Pod okriljem ESPGHANA (European Society for Paediatric Gastroenterology Hepatology and Nutrition)je bila vzpostavljena delovna skupina, ki bo našo
metodologijo ugotavljanja stanja na področju celiakije prenesla v druge evropske države.
Povabljeni smo bili k pripravi evropskih smernic za celiakijo in herpetiformni dermatitis. K
nam prihajajo strokovnjaki, ki bi se želeli od nas učiti. Trenutno gostimo mlado zdravnico iz
Sankt Peterburga.
Ob tem je še dodal: “Projekt Focus IN CD je s področja celiakije drugi evropski projekt, ki smo ga uspešno izvedli s sodelovanjem z Mestno občino Maribor, prijavljen pa je tudi že tretji skupni projekt z naslovom CD SKILLS, pri katerem bomo zamenjali vloge in bo UKC Maribor nastopil kot vodilni partner. Odlično sodelujemo in si sodelovanja želimo tudi v prihodnje, saj lahko le s povezovanjem naredimo velike korake v boljši jutri. UKC Maribor je v slovenskem in evropskem prostoru poznan in uspešen center za celiakijo, z mednarodnimi projekti pa smo našo pozicijo v svetu samo še utrdili. Na podlagi rezultatov smo bili povabljeni v projekt Euro Gluten Screen, Univerza iz Leidna pa nas je povabila v projekt, ki je prijavljen na program COST.

Včeraj pozno popoldne se je sesedel del Čeligijevega stolpa, ki predstavlja enega izmed nekdanjih obrambnih stolpov Maribora. Danes sta na lokaciji statik ZVKD gospod Miran Ježovnik in operativni vodja gradbišč gospod Goran Gabrovec, ki proučujeta situacijo in pripravljata popis stanja.

Včeraj so gasilci zavarovali Čeligijev stolp zaradi krušenja približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene. Gre za kulturni spomenik, saj je stolp eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460. V preteklosti je bilo že več poskusov obuditve tega kulturnega spomenika, ki so ga kot prenočišče v preteklosti velikokrat uporabljali brezdomci. Nazadnje je bil stolp deležen nekaj pozornosti v letu 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture. Takrat je bila okoli njega postavljena posebna ograja, ki predstavlja arhitekturno umetniški izdelek na katerem je v vpisano poetično besedilo tudi v Braillovi pisavi. Kljub večletnemu opozarjanju medijev, da je potrebno zgodovinsko zapuščino mesta sanirati, se ni zgodilo nič. Zadeva je bila potisnjena “na stran” tako dolgo, da danes ogroža mimoidoče ljudi. Kako bo zadevo uredila nova mestna oblast pa v priloženem videu.

V izjavi je podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, ki je odgovoren za arhitekturo in prostor, ob tem dejal, da se je Čeligijev stolp najverjetneje sesedel, seveda, zaradi dotrajanosti in neugodnosti vremenskih razmer v letošnjem letu. Podrobnosti v izjavi:

Fotografija Čeligijevega stolpa v videu: Marko Pigac

Včeraj pozno popoldne se je sesedel del Čeligijevega stolpa, ki predstavlja enega izmed nekdanjih obrambnih stolpov Maribora. Danes sta na lokaciji statik ZVKD gospod Miran Ježovnik in operativni vodja gradbišč gospod Goran Gabrovec, ki proučujeta situacijo in pripravljata popis stanja.

Včeraj so gasilci zavarovali Čeligijev stolp zaradi krušenja približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene. Gre za kulturni spomenik, saj je stolp eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460. V preteklosti je bilo že več poskusov obuditve tega kulturnega spomenika, ki so ga kot prenočišče v preteklosti velikokrat uporabljali brezdomci. Nazadnje je bil stolp deležen nekaj pozornosti v letu 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture. Takrat je bila okoli njega postavljena posebna ograja, ki predstavlja arhitekturno umetniški izdelek na katerem je v vpisano poetično besedilo tudi v Braillovi pisavi. Kljub večletnemu opozarjanju medijev, da je potrebno zgodovinsko zapuščino mesta sanirati, se ni zgodilo nič. Zadeva je bila potisnjena “na stran” tako dolgo, da danes ogroža mimoidoče ljudi. Kako bo zadevo uredila nova mestna oblast pa v priloženem videu.

V izjavi je podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, ki je odgovoren za arhitekturo in prostor, ob tem dejal, da se je Čeligijev stolp najverjetneje sesedel, seveda, zaradi dotrajanosti in neugodnosti vremenskih razmer v letošnjem letu. Podrobnosti v izjavi:

Fotografija Čeligijevega stolpa v videu: Marko Pigac

Mladinski kulturni center Maribor bo v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom (United with PRIDE) v Mariboru organiziral prvo Parado ponosa, ki se bo zgodila 29. junija 2019. Prva dogodka povezana s parado pa se bosta zgodila že 17. maja 2019, ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji.

Vir: MKC Maribor

Vir: MKC Maribor

V okviru projekta Združeni s ponosom/United with PRIDE se bosta zvrstili dve mladinski izmenjavi. Na prvi bo skupina mladih iz Slovenije v Cluj – Napoci, Romunija, spoznavala različne program in organizacije, ki izvajajo LGBT+ vsebine, na drugi mladinski izmenjavi, ki bo potekala v Ljubljani in Mariboru, pa se bodo mladi iz Romunije in Slovenije udeležili Parade ponosa v Ljubljani, prav tako pa bodo aktivno pomagali pri izvedbi prve Parade ponosa v Mariboru, ki bo izvedena 29. junija 2019.
Parado ponosa Maribor organizira skupina prostovoljcev programa Maribor skozi rožnata očala, programa, ki že vrsto let v Mariboru ponuja vsebine vezane na LGBT+ tematike. Poleg Parade ponosa bodo med 27. – 29. junijem organizirani tudi različni spremljevalni dogodki (npr. otvoritev razstave, predstava, različne delavnice…).
Že v naslednjem tednu se bosta zgodila prva dogodka povezana s parado. Dogodka se bosta odvila na mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji – 17. maj – in bosta ob obeležitvi osnovnega poslanstva tega dne napovedala tudi prvo Parado ponosa v Mariboru. Na ta dan bodo objavili likovno-literarni natečaj na temo Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?, ki predstavlja tudi slogan letošnje prve Parade ponosa Maribor. Izbrana dela mladih umetnikov bodo razstavljena tako v Mariboru kot v Cluj – Napoci, Romunija. Dela se bodo zbirala do 13. junija, otvoritev razstave pa bo 28. junija, v Hostlu Pekarna. Razstava bo na ogled do 28. julija, nato pa se bodo dela predstavila tudi v Cluj – Napoci, Romunija.

Ob 21. uri bodo v Salonu uporabnih umetnosti organizirali dobrodelni dogodek Podpri parado, na katerem bodo nastopili Renato Volker, pesnik, dramatik, performer, stand up komik in aktivist. Njegov izviren nastop ponuja moralno, intelektualno in čustveno sporočilo ter zahteva gledalčevo pozornost, pri čemer nihče ne ostane ravnodušen. Z Renejem se ni potrebno strinjati, težko pa ga je ignorirati in še težje pozabiti, Glam Squad Burlesque Glam, skupina, ki jo sestavljajo navdušenke nad burlesko, kabarejem in muzikali. Združujejo elemente plesa, petja, gledališča, cirkusa, striptiza in odrsko umetnostjo na splošno. Verjamejo v lepoto teles ne glede na barvo, obliko, starost, spol in prepričanje. S vsakim nastopom zabavajo publiko ter podirajo tabuje, Mx. Bodliere, mlada drag queen izvajalka iz Zagreba, bo k nam prišla pokazat svojo umetnost skozi okultne motive in klubsko glasbo. Najbolje jo lahko opišemo kot »horror queen«. Publiko prevzema predvsem s svojimi unikatnimi energičnimi in emocionalnimi nastopi. Po uradnem programu bo za vzdušje obiskovalcev skrbela DJ Snupee.
Zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni organizaciji Parade ponosa Maribor.

Mariborski mestni občini v tej finančni perspektivi pripada 17,8 milijona evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), vendar je doslej dobila odobrena le evropska sredstva za 1,6 milijona evrov vreden projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Zanj bo občina prejela skoraj 860.000 evrov.

Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor

Kot so za STA pojasnili na občini, so nedavno prejeli odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, o dodelitvi evropskega denarja za omenjeni projekt. V sklopu del bodo uredili 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastrukture, med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem.
Občina namerava sredstva CTN nameniti za vse tri sklope prednostnih naložb. Za projekte urbane prenove, trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stanovanj. Na Mestni občini Maribor za zdaj čakajo še na odločitev o podpori projektu energetske prenove večstanovanjskih stavb na Engelsovi ulici, za katerega je prijavo izvedel Javni medobčinski stanovanjski sklad. Omenjena naložba je vredna 1,45 milijona evrov, pri čemer iz mehanizma CTN pričakujejo dobrega pol milijona evrov.

V skladu z zastavljenim terminskim načrtom je ureditev kolesarske infrastrukture predvidena v letih 2019 in 2020, energetska obnova stanovanj pa v letošnjem letu. V postopku prijave sta trenutno tudi projekta obnove skate parka in revitalizacije Vojašniškega trga z objekti, v pripravi pa obnova promenade v Mestnem parku. Ob tem v Mariboru pripravljajo tudi prijave na drugo fazo projektov mobilnosti, in sicer avtobusne nadstrešnice, ureditev kolesarske poti na Koroški cesti in ureditev nadvoza nad Titovo cesto.
Na mariborski občini iz omenjenega mehanizma računajo še na denar za projekte Dravske kolesarske poti, ureditve nabrežja Drave z ureditvijo krožne kolesarske poti ob Dravi in brvi. Kot so ob tem še dodali, bodo projekti pripravljeni v skladu z razpisnimi pogoji. Evropska unija mehanizem CTN namenja za uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin. Mestne občine v Sloveniji so iz CTN upravičene do skupaj 139 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Vir: STA

Koroška cesta v Mariboru se bo vendarle obnovila. Občina je v tem trenutku v postopku dvofaznega naročanja izbire izvajalca za gradnjo projekta celovite obnove Koroške ceste z Glavnim trgom. Do zaključka postopka javnega naročila, predvidoma 2-3mesece, se bo pričela tudi gradnja, ki bo trajala približno 6 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.

Mestna občina Maribor (MOM) bo imela znova dvoletni proračun. Mestni svetniki bodo danes opravili prvo branje osnutkov proračunov za letošnje in prihodnje leto, ki sta predlagana v višini 136 milijonov evrov.

Po besedah župana Saše Arsenoviča gre za “smel, moder in razvojni proračun, kot ga Mestna občina Maribor še ni imela”.
Za letos je občina oziroma župan predvidel 117 milijonov evrov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta pa naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.
Pri načrtovanih investicijah so se v mestni upravi letos osredotočili predvsem na izvedbo projektov z naslova celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki jih je začela pripravljati že prejšnja mestna oblast. Med njimi so obnova Koroške ceste, skateparka in nabrežja Drave.

Letni program športa
Na dnevnem redu današnje seje imajo mestni svetniki med drugim še obravnavo letnega programa športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa ter drugo branje odloka o zazidalnem načrtu na območju ob ulici Veljka Vlahoviča, kjer je načrtovana izgradnja novih stanovanj.

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Dvoletno načrtovanje javnih financ je ponovno uvedel prejšnji župan Andrej Fištravec leta 2017, ko so pripravili proračun tudi za leto 2018. Lani pa je bil proračun znova sprejet le za eno leto.

Vir: STA

Včeraj se je s predstavo Norci, Koroškega deželnega teatra, začel jubiljeni 15. Festival komedije Pekre.

Festival komedije Pekre je tekmovanje in srečanje ljubiteljskih dramskih skupin. V petnajstih letih se je na festival prijavilo 84 različnih dramskih skupin s 309 predstavami in 113-imi različnimi avtorji. Je edini festival te vrste v Sloveniji in v očeh ljubiteljskih dramskih skupin pomeni enako kot Borštnikovo srečanje za profesionalce. Festival pod Pohorjem se je v letih kakovostno razvijal in tako dobival značaj pravega gledališča, saj je že v petem letu postal vseslovenski in poznan pri naših rojakih v zamejstvu.
Tudi letos je pred nami repertoar skrbno izbranih predstav. “Za zaveso tako čakajo nove zgodbe, prostor pa bo znova napolnil smeh,” je povedal selektor festivala, upokojeni dramski igralec, Rado Pavalec.

Publika v pričakovanju komedije "Norci"

Publika v pričakovanju komedije “Norci”

Festival, ki bo trajal vse do 31. marca 2019 je včeraj otvorila predstava Norci, Koroškega deželnega teatra. Šlo je za predvolilno komedijo, politično satiro oziroma hudomušni poskus ugledališčenja današnjega razpršenega in kaotičnega časa, ko nas polarizacija vedno bolj hromi, ko nihče nič ne ve več, kdo pije, kdo plača; ko levica postaja desnica in obratno in ko je v zadnji fazi čisto vseeno, kdo si ležerno podaja oblast. Kralj norec ali minister. Smeh je torej bil zagotovljen, kot bo vsak vikend do nedelje, 31. marca 2019, ko bodo podelili priznanja naj komedijantki in naj komedijantu festivala.
Do takrat pa si boste lahko ogledali še 7 komedij ljubiteljskih dramskih skupin.
V soboto 9.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Za zmeraj, Kulturnega društva skupina pri gledališču Toneta Čufarja iz Jesenic.
V petek, 15.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Katastrofalna večerja, Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera, v soboto 16.3.2019 pa predstava Prevare, Kulturnega društva Janez jelen iz Notranjih goric.
V petek, 22.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Šola za žene, Kulturnega društva Loški oder iz Škofje loke, v soboto 23.3.2019 pa Dekameron, Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
V petek, 29.3.2019 bo ob 19.00 uri na ogled predstava Partnerska poroka, domačega Kulturnega društva Pekre-Limbuš, v soboto 30.3.2019 pa predstava Poštna prevara, KUD-a vesel teater iz Dolenjskih toplic.
V nedeljo, 31.3.2019 pa bo podelitev žlahtnih priznanj popestrila avtobiografska predstava Toneta Partljiča z naslovom Komediografova kamrica.

Mariborski župan Saša Arsenovič, želi knjižnico graditi na Rotovžkem trgu in tako slediti nagrajenemu projektu pri kateremu je bil ves postopek pravilno izpeljan, kljub vsem kasnejšim analizam. Arsenovič je še prepričan, da je tak kulturni center mestotvoren.

Mariborski župan je prepričan, da bo projekt knjižnice pozitivna zgodba pri kateri bodo z novo zasnovo prihranili tudi nekaj denarja.

Tako naj bi sedanjo stavbo knjižnice na Rotovžu porušili in jo nadomestili z novo, pri tem naj bi v Lekarniški ulici nastal manjši trg. Arsenovič je prepričan, da bi na takšen način občini prihranili 3 do 4 milijone eurov.

Osrednji vhod v knjižnico naj po novem ne bi bil več iz Glavnega trga, ampak iz Gosposke ulice.

V okviru knjižnice, ki jo Arsenovič vidi kot kulturno srce Maribora, bi naj umestili še mestno razstavišče v Mestno hišo.

Cena celotnega projekta zaenkrat še ni znana, vendar Arsenovič po svoji grobi oceni meni, da bi projekt lahko realizirali za 15 milijonov eurov pri čemer pričakuje, da bo država zanj namenila polovico celotnega zneska. Toliko bi naj namreč sofinancirala že prvi projekt na Rotovškem trgu pri čemer je takrat država rezervirala kar 10 milijonov sredstev, kar pomeni, da bi tokrat projekt držav stal nekaj milijonov manj. Arsenovič pa ob tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da zdaj tja ne umeščamo le knjižnice, ampak bo to hkrati postal multimedijski in medgeneracijski center.

Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.

Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.

Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.

Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.

Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.

Sedež Centra za socialno delo Maribor še vedno ostaja na Zagrebški cesti 72, je pa zaradi reorganizacije centrov, danes svoja vrata odprla enota Maribor Center na Gosposki ulici v stavbi nekdanje Probanke.

Na novi lokaciji bodo tako po novem zadeve lahko urejala prebivalci mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti Ivana Cankarja, Koroška vrata, Center, Tabor, Nova vas, Magdalena, Studenci, Radvanje, Pekre, Limbuš, Bresternica – Gaj, Kamnica, Malečnik – Ruperče ter dela Pesnice. Enota tako pokriva približno 76.000 prebivalcev. V skladu z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo v Sloveniji, ki je začela veljati 1. oktobra lani, so iz obstoječih 62 centrov oblikovali 63 enot centrov za socialno delo. Center za socialno delo Maribor je pred reorganizacijo veljal za največjega v državi, saj je bilo vanj vključenih šest enot in skupno kar 241 zaposlenih, ki je skrbelo za 230.000 prebivalcev. Zdaj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, center razdelilo na dve enoti; Center in Tezno.

V skladu z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo v Sloveniji so iz obstoječih 62 centrov oblikovali 63 enot centrov za socialno delo. Z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, želi ministrstvo poenotiti delovanje centrov in upravne postopke po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V po besedah v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor, se želijo predvsem približati ljudem in jim olajšati določene postopke. Nenazadnje je njihov cilj povečati učinkovitost in kakovost dela centrov, omogočiti več časa za strokovne naloge in vzpostaviti skupne službe.

Nad novo enoto Centra za socialno delo v centru mesta je navdušen tudi župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, ki je zadovoljen z izboljšanjem servisa občanov, stavba pa ima zanj tudi simbolni pomen, saj se zgodba prejšnjega najemnika ni končala pozitivno, kar je rezultiralo v samevanje, arhitektonsko izjemno zanimive stavbe v centru mesta.

V enoti center bo za občane skrbelo 35 zaposlenih. V prihodnosti pa se po besedah direktorice obetajo tudi kadrovske okrepitve, ki bi omogočale veliko več dela na terenu.

V Mestni hiši Rotovž so predstavniki 12 svetniških skupin Mestnega sveta Mestne občine Maribor, podpisali koalicijsko pogodbo. H koaliciji niso pristopili svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS.

Danes so koalicijsko pogodbo skupaj z listo Arsenovič za Maribor podpisali predstavniki SMC, Liste kolesarjev in pešcev, Levice, Gasilcev Maribora Neodvisna lista, Desus-a, NSi-ja, Liste mladih in Stranke mladih Zeleni Evrope. Predstavnika Liste za pravičnost in razvoj in Melita Petelin pa sta po besedah župana Saše Arsenoviča bila zadržana.

Vsebina koalicijskega sporazuma še ni dostopna javnosti, saj sta bila dva podpisnika danes odsotna. Po besedah Arsenoviča so si za cilj zadali “vse, kar sledi boljšemu mestnemu servisu in boljšemu počutju naših meščanov”. Med drugim naj bi si s partnerji skupaj prizadevali za uresničitev vseh že začetih projektov v mestu.

Koalicija ima tako skupaj  kar 29 svetnikov. Po podpisu je Arsenovič poudaril, da gre za veliko in pisano koalicijo. “Koalicija je zelo pisana, ker je veliko manjših strank in list. Na to sem ponosen, ker je bilo vedno moje vodilo, da sodelujemo in povezujemo čim večje število deležnikov v političnem prostoru. Verjamem, da imamo tako dober program in tako jasne skupne cilje, da bomo uživali v delu skupaj do konca,” je dejal.

Po besedah ene od podpisnic koalicijskega sporazuma Alenke Iskra iz SD so si z današnjim podpisom zadali veliko nalog. “Pričakujem, da bomo lahko čim več zapisanih zavez tudi uresničili,” je dejala.

Ustrezne obljube na njim najbližjih področjih so dobili tudi v Listi kolesarjev in peščev. Kot je povedal njihov predsednik Josip Rotar so veseli predvsem obljube o vzpostavitvi posvetovalnega telesa za področje prometa in urejanja prostora, katerega mnenja bodo zavezujoča za župana. “Po izkušnji iz prejšnjega mandata, ko nismo bili v koaliciji, menimo, da bomo lahko zdaj bolje izkoristili naše potenciale,” je še dejal Rotar.

H koaliciji niso pristopili  svetniki Liste Franca Kanglerja, Lista župana Andreja Fištravca in SDS. V 45-članskem mestnem svetu bodo 16 mest.

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je z današnjim dnem v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Mestne občine Maribor iz vrst mestnih svetnikov imenoval podžupanjo. Na funkcijo podžupanje je bila imenovana mag. Helena Kujundžić Lukaček.

Nova podžupanja bo pokrivala področja lokalne skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. Mag. Helena Kujundžić Lukaček je magistrirala na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. Od leta 2009 do leta 2018 je opravljala psihološko, izobraževalno, kadrovsko in finančno svetovanje, od leta 2018 do nastopa funkcije pa je bila zaposlena na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, in sicer na področju financ. Tekom dosedanje kariere je pridobila izobrazbo na pravnem in upravnem področju, s katerega je tudi magistrirala, dodatno pa se je izobraževala na področju šolstva, sociale in psiholoških ved.
Ob imenovanju je dejala: »Častno in odgovorno do mesta ter vseh Mariborčank in Mariborčanov bom kot podžupanja skupaj z mestnim svetom in znotraj razvojne županove ekipe delovala povezovalno in za novo etapo razvoja našega mesta. Zadolžena bom za področja lokalnih skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. S preteklimi izkušnjami sodelovanja v svetu zavoda UKC Ljubljana, v Centru za socialno delo Maribor, osnovni in srednji šoli ter Andragoškem zavodu Maribor sem pridobila izkušnje, ki mi bodo pri mojem delu v veliko pomoč. Županu MO Maribor Saši Arsenoviču se zahvaljujem za izkazano zaupanje, ki ga bom vsak dan znova potrjevala z odgovornim delom za razvoj našega mesta in regije.«

Gradbišče pri osnovni šoli Leona Štuklja, kaže na to, da bo težko pričakovan mariborski projekt, izgradnja novega skate parka, ki sega še županovanje Andreja Fištravca, le ugledal luč sveta.

Iniciativa Maribor ZA sk8park se je namreč več let trudila in pozivala nekdanje občinsko vodstvo, da se stari skate park, ki ni bil primeren za zahtevnejše rolkarje in organizacijo večjih, tudi mednarodnih, tekmovanj. Predstavnik iniciative je namreč Iztok Šumatić, predsednik Rolkarske zveze Slovenije, ki ima za novi skate prak velikopotezne načrte, predvsem v smislu organizacije mednarodnih tekmovanj, ki bi v Maribor privabila zveneča imena rolkarske scene in tako Maribor postavila na mednarodni zemljevid urbanih športov. Med drugim želijo povezati ponudbo proge za spust na Pohorju oziroma downhill proge, wake parka v Dupleku in novega rolkarskega parka, kar bi prav gotovo v Maribor pritegnilo veliko športnikov in tako obogatili ponudbo športnega turizma v mestu ob Dravi. Več v video prispevku.

Mariborski župan Saša Arsenovič je v mestni hiši Rotovž sprejel delegacijo iz regije San Martin v Peruju. Oboji se nadejajo gospodarskega in turističnega sodelovanja.

Arsenovič se je uvodoma zahvalil soorganizatorjem dogodka, Mariborski razvojni agenciji. “Želim si, da bi se v našem mestu dobro počutili in da bi stkali prijateljske vezi. Upam, da bo teh srečanj nastalo globoko gospodarsko sodelovanje, zato se veselim obiska mnogih Perujcev tukaj v Mariboru,” je uvodni nagovor zaključil mariborski župan.

Perujska delegacija bo obisk v Sloveniji izkoristila tudi za srečanje z nacionalnimi ministrstvi in njihovimi organi, pristojnimi za kmetijstvo in gospodarsko sodelovanje. Povezovanje lokalnih kmetijskih pridelovalcev, turizma in narave je namreč rdeča nit Evropskega projekta pri katerem sodeluje Mariborske razvojne agencije, ki bo poskrbela, da si bo delegacija ogledala še Kmetijsko zadrugo na Ptuju in Pomurske mlekarne v Ljutomeru. V osnovi pa seveda gre za spoznavanje našega gospodarstva in predvsem produktov, ki bi jih v prihodnosti lahko izvažali v Peru.
Perujska delegacija je obiskala Evropo in Slovenijo predvsem zato, ker želi izboljšati odnose med državami Latinske Amerike in Evropo. Obisk Slovenije tako predstavlja prvi stik, ki naj bi izboljševal medsebojne odnose in izvoz ter uvoz obeh strani. “Zanima nas predvsem turizem, zanima nas tudi področje mlekarstva, torej mleka in mlečnih proizvodov in seveda vino. Regijo pa smo obiskali, da vidimo, kakšni so potenciali ene in druge strani,” je dejal podpredsednik gospodarske zbornice San Martina, Carlos A. López Ruiz

Mariborska razvojna agencija (MRA) je del evropske agencije Eurada, ki med seboj povezuje različne razvojne agencije v svetovnem merilu – eden od mehanizmov tega sodelovanja je bil razpis, ki na podlagi tako imenovanega »match-making-a« med seboj poveže podobne podeželske ali urbane regije.

Pri projektu sodeluje tudi Zavod za turizem Maribor-Pohorje, ki v obisku vidi predvsem možnost privabljanja turistov iz Amerike, saj je zagrebško letališče, ki ima nekaj direktnih linij iz Amerike, od Maribora oddaljeno le dobro uro. Direktorica zavoda, Doris Urbančič Windisch, tako vidi potencial v oglaševanju Maribora predvsem na področju kongresnega turizma.

Upamo torej, da bo obisk prinesel plodno sodelovanje v prihodnosti, kjer bo za uspešno gospodarstvo potrebno predvsem širše medsebojno sodelovanje.

Novoizvoljeni mariborski župan Saša Arsenovič je le dan po uradni potrditvi pred mestnim svetom že sklical prvi delovni sestanek.

Predstavniki javnih podjetij MO Maribor

Predstavniki javnih podjetij MO Maribor

Na sestanek je povabil direktorje oziroma predstavnike vseh javnih podjetij v Mestni občini Maribor, da se z njimi dogovori o prihodnjem sodelovanju. Med sestankom si je vzel nekaj časa tudi za medije in komentiral potek sestanka. Več o poteku sestanka pa v priloženem videu.

Po izvolitvi novega župana Mestne občine Maribor se je porajalo veliko vprašanj o prihodnjem vodenju javnih podjetij. Ali bo nov župan Maribora delal rošade in na čelo javnih podjetij postavljal “svoje” ljudi pa v priloženem videu.

V Mestni občini Maribor je v drugem krogu lokalnih volitev – po do sedaj znanih neuradnih podatkih – županski stolček zasedel Saša Arsenovič, ki je v drugem krogu dobil 58,45 % glasov. Njegov protikandidat Franc Kangler pa je dobil 41,55 odstotka glasov.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

“Kot športnik sem seveda pričakoval zmago, drugače ne bi šel v to tekmo. Je pa bilo zelo naporno, pestro in zanimivo… Še enkrat se zahvaljujem Mariborčankam in Mariborčanom, ki verjamejo v boljši jutri in, ki so dali svoj glas,” je prve vtise komentiral Arsenovič.

Tudi v prvem krogu volitev pred dvema tednoma je boljši izid dosegel Arsenovič. Po podatkih volilne komisije je takrat zbral 38, Kangler pa 31 odstotkov glasov med skupno 18 kandidati za župana Maribora. Zadnja javnomnenjska raziskava časnika Večer, objavljena pred nekaj dnevi, pa je pokazala za 1,6 odstotne točke boljši rezultat Kanglerju.

“Življenje gre naprej, pred nami so novi izzivi, nove priložnosti. Ta ekipa je v Mariboru dobro izpeljala te volitve, prišli smo v drugi krog, dobili smo deset mandatov v mestnem svetu,” je v izjavi za medije spomnil Kangler. Napovedal je še, bo ta ekipa verjetno pripravljala strategijo za evropske in naslednje državnozborske volitve.

Na vprašanje, ali so v mestnem svetu pripravljeni sodelovati z Arsenovičem, je Kangler odvrnil, da za to ne vidi zadržkov, če bo to v interesu Maribora.

Po preštetih dobrih 70 odstotkih glasov Arsenovič pred Kanglerjem vodi z 58,6-odstotki podpore. Kanglerju, ki so ga poleg njegove Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) že od začetka volilne kampanje podpirali še v SDS, SLS in SNS, so volivci namenili 41,4-odstotno podporo.

V Mariboru se je po delnih neuradnih podatkih drugega kroga lokalnih volitev udeležilo okoli 43 odstotkov volilnih upravičencev.
Vir: STA

V mesecu novembru se bo v Mariborski dvorani Lukna odvil že tretji Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, ki ga že tretjič zapored organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Območno obrtno – podjetniško zbornico Maribor, Štajersko gospodarsko zbornico in Univerzo v Mariboru. Namenjen bo osnovnošolcem in srednješolcem, ki izbirajo nadaljevanje svoje šolske poti.

Kam po končanem izobraževanju v osnovni ali srednji šoli, še posebej v času, ko Maribor postaja zanimiv za tuje vlagatelje z novimi zaposlitvenimi možnostmi, ni samo še eno od številnih brezupnih vprašanj mladih in njihovih staršev temveč vprašanje, ki ima vedno več konkretnih odgovorov. Da bi bili takšni odgovori kar se da dostopni mladim in vsem, ki jih poklicno usmerjajo, organiziramo Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, kjer bomo v sodelovanju z izobraževalnimi zavodi in ustanovami, obrtniki, podjetniki, drugimi gospodarskimi subjekti ter javnimi institucijami predstavili priložnosti za karierni razvoj v našem mestu in regiji. V lanskem letu se je obeh sejmov udeležilo več kot 5.000 obiskovalcev.

Karierni sejem

Karierni sejem

Tako bodo 14. novembra, med 8. in 18. uro, v Dvorani Lukna, predstavljene možnosti izbire izobraževanja, karierne poti ter poklice prihodnosti. Sejem bo zasnovan v kombinaciji predstavitve posamezne srednje šole skupaj s podjetjem, ki tovrstne kadre zaposluje. Obiskovalec bo na enem mestu prejel informacije o poklicih, izobraževalnih programih, videl prikaz poklicev v živo, spoznal možnosti štipendiranja in spoznal svoje potencialne delodajalce ali pa si našel prostor v dijaškem domu.

Župan dr. Andrej Fištravec ob tem poudarja: “Današnji način dela z rokami ni več tisti stari utrujajoči in človeka nevreden način. Za današnje delo z rokami je prav tako potrebno veliko znanja, veliko uporabljanja »glave« in če delata glava in roke je potrebno za takšno delo tudi toplo srce. Mimo so časi, ko je pisarniško delo poosebljajo zadovoljstvo in blagostanje. V Mariboru se veliko bolj pozna pomanjkanje različnih strokovnih profilov, ki jih potrebujejo naša podjetja. Ne samo veliki bodoči zaposlovalci (Magna, Letališče), ampak številni drugi (Marprom, Kristof,…) poročajo s kakšnimi težavami se srečujejo, ko iščejo ustrezne profile pri nas. Spodbujanje gospodarstva v MO Maribor se navezuje tudi na kvalitetno usposobljen in motiviran kader, ki bo na sejmu imel priložnost spoznati šolo ali poklic, ki ga veseli. Dobra in uspešna podjetja v naši regiji temeljijo na kvalitetnem kadru, ki ga bomo tudi s takšnimi sejmi ustvarjali in ohranjali v regiji.”

Vsak osnovnošolec si želi dobro izbrati svojo nadaljnjo poklicno in karierno pot, to pa je mogoče le na podlagi dovolj koristnih informacij, ki jih lahko pridobi na Kariernem sejmu- sejmu poklicev in izobraževanja. Na njem se bo predstavilo več kot 60 razstavljavcev.

V sklopu festivala Mladi Maribor so danes v pritličnem prostoru Tkalke odprli družbeno inovacijski laboratorij.

Osrednji namen projekta je na lokalni oziroma regionalni ravni ustvariti spodbudno okolje za mlade, ki omogoča družbeno inoviranje, od prepoznavanja potreb okolja do razvoja idej in oblikovanja inovativnih produktov. Slednje terja povezanost vseh deležnikov in spremembo miselnosti ter izboljšanje kompetenc relevantnih akterjev: mladih, gospodarstva, izobraževalcev, podpornih organizacij, lokalnih skupnosti ter drugih javnih organizacij odgovornih za pripravo in odločanje o politikah in programih spodbujanja inovativnosti, podjetništva, socialnega podjetništva in zaposlovanja mladih. Gre torej za stimulativno okolje za mlade za generiranje, razvijanje in komercializacijo družbeno inovativnih idej, kjer bodo imeli na voljo tudi usposabljanja, mentorstvo in sodobno tehnologijo.

Inovacijski laboratorij

S projektom, ki ga je prišel podpreti tudi župan Mestne občine Maribor, Andrej Fištravec, želijo snovalci nadgraditi obstoječe mehanizme sodelovanja akterjev štiri-spiralne mreže ( javna uprava, izobraževalci in podporne organizacije, gospodarstvo, uporabnik) z namenom oblikovanja celovitega in povezanega podpornega ekosistema, ki bo spodbujal družbeno inoviranje, podjetništvo in socialno podjetništvo ter zaposlovanje mladih.

Projekt podpira tudi župan

Projekt podpira tudi župan

Projekt naj bi izboljšal predvsem sposobnost ključnih akterjev – lokalnih skupnosti, za sprejemanje vloge povezovalca in promotorja družbenega inoviranja, podjetništva in socialnega podjetništva, tako v lokalnem kot transnacionalnem kontekstu. Cilj projekta je torej, da vzpostavi trajen spodbuden družbeno-inovacijski ekosistem, ki temelji na zavzetem sodelovanju vseh akterjev prej omenjene štiri-spiralne mreže in zagotavlja okolje, ki mladim talentom omogoča razvoj inovativnih idej, podjetniških podjemov in delovna mesta v lokalnem okolju.