V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]
V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.
The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.
The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.
The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
V zadnjih dneh se v Mariboru odvijajo politični premiki in zavezništva. Po naših informacijah je na obzorju velika koalicija Saše Arsenoviča, mariborskega župana, z do zdaj opozicijsko Svobodo.
Pa poglejmo, kaj je do zdaj znanega. Dejstvo je, da je z direktorskega mesta Snage Maribor odšel Franc Dover (SDS), po uradnih informacijah prostovoljno, saj se mu je iztekel mandat, a jasno je, da je bilo mesto sproščeno za kandidata Gibanja Svobode.
Občinski svetnik Svobode postal direktor mariborske Snage
“Nadzorni svet (NS) Javnega podjetja Snaga, d. o. o. je na seji 10. 6. 2024 izbral novega direktorja. Dr. Vito Martinčič, bo vodenje podjetja prevzel 1. 7. 2024, saj dan pred tem, 30. 6. 2024, poteče mandat dosedanjemu direktorju.” so včeraj sporočili iz JHMB. Vito Martinčič je sicer občinski svetnik Svobode v Slovenski Bistrici.
Po naših informacijah bo Gibanje Svoboda v kratkem dobila dve podžupanski mesti. To preverimo kar pri akterju, ki bo zasedel eno izmed le-teh. Srečko Vilar, ki bi naj po novem skrbel za turizem in šport nam pove: “Ja moram priznati, da mi je bilo ponujeno, oz. da sem bil povprašan o privolitvi, če bi bil za to. A pri tem se je v tem trenutku končalo, kajti niso še zaključeni razgovori.”
Kdaj bi naj s funkcijo nastopil? “Vam moram odkrito povedati, da se bo to razčistilo v tem tednu, oz. pred sklicem seje, ker bo prišlo tudi do koordinacije na tem malo višjem nivoji županstva in Gibanja Svobode.”
Drugo ime za podžupansko mesto pa je Davorka Pregl, to nam potrdi tudi Vilar: “Tudi o tem je govora, kolikor pa je meni znano sva na isti stopnji. Je privolila, ampak je potrebno še pač dogovorit.” Davorka Pregl, bi po naših informacijah naj bdela nad šolstvom.
Vse kaže na to, da se je Arsenovič odločil, da Svobodi v zameno za podporo v mestnem svetu, ponudi vidne funkcije. Verjetno pa bodo ob imenovanju novih nadzornikov v javnih podjetjih in imenovanju novega direktorja JHMB vidni končni obrisi novega zavezništva. Na podlagi vsega znanega namreč lahko pričakujemo, da se bodo tudi na JHMB zamenjali nadzorniki in morebiti tudi direktor po željah Gibanja Svobode.
Je pa jasno, da tako prihaja do realizacije sporazuma med županom Arsenovičem in Gibanje Svoboda, ki so ga dogovorili že pred dvema letoma, a takrat neuspešno izvedli.
Zanimivo bo videti, kako bo zdaj izgledala polika, glede na to da je bila Svoboda trdna opozicija, in kako bo zastopala svoja stališča v naslednjih dveh letih napram temu, kar je bilo zdajšnji dve leti, saj župan verjetno pričakuje dvige rok. Zna se zgoditi, da bo do nesoglasij prišlo tudi znotraj skupine mestnih svetnikov Gibanja Svobode.
V mesecu septembru so mestni svetniki na izredni seji MO Maribor bili seznanjeni z informacijo o tem, da se je podžupan Samo Peter Medved vmešaval v postopke in od takratnega direktorja mestne uprave Srečka Đurova in župana Saše Arsenoviča zahteval odstranitev dokumentov iz spisa, ki naj bi bil zanj obremenilen. Ne le to, zahteval je celo uničenje, kot razkrivajo elektronska sporočila, ki jih objavljamo v nadaljevanju.
Spis smo sicer že pred meseci zahtevali kot Informacijo javnega značaja tudi v našem mediju, vpogled so nam na MO Maribor zavrnili. Po odločitvi Informacijske pooblaščenke pa so nam določene dele spisa morali posredovati, kar so danes, 11. decembra, več kot mesec dni po odločbi Informacijske pooblaščenke, storili. Podatki, ki smo jih tako pridobili, kažejo zanimivo sliko. Samo Peter Medved v mailih oziroma elektronskih sporočilih Srečku Đurovu in Saši Arsenoviču ukazuje, naj izločita dokumente, kjer je sam omenjen, iz spisa.
Začelo pa se je takole, kjer je Medved v elektronskem sporočilu Đurovu napisal, da pričakuje, da on osebno dobi vse izvode tega dokumenta:
V odgovoru je Đurov navedel dejstva, da je ukrepal v skladu s predpisi ter o tem seznanil tudi župana. Pojasnil mu je tudi, da zoper njega niso vodili postopka in zato tudi ni imel možnosti podati odgovora oz. demantija. Celotno elektronsko sporočilo je spodaj:
Odgovor Medveda ni zadovoljil, Đurovu je poslal nov mail, kjer je ponovil, da zahteva, da se mu omogoči vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta:
Hkrati pa je elektronsko sporočilo naslovil še na župana Sašo Arsenoviča: “Sašo, Prosim, da v zvezi s spodnjim mailom nemudoma odrešiš da se mi omogoči vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo omenjenega dokumenta. V kolikor je dokument sestavni del spisa, zahtevam da podaš zahtevo, da se dokument odstrani iz vseh spisov, v katerih se nahaja ter da se vsi izvodi dokumenta uničijo.”
Srečko Đurov, ki je vodil postopek, je Medvedu pojasnil, da “nikakor ni možno iz spisa izločati dokumente, ki so že nastali in so po tvojem mnenju obremenilni zate”, hkrati mu je v elektronskem sporočilu zapisal še, da so upravni organ in tovrstni posegi niso dopustni.
Samo Peter Medved je nato Đurovu očital, da dokument ni podpisan in da ne odraža dejanskega stanja. Hkrati pa je Đurovu še navrgel, da sklepa, da je pri nastanku dokumenta sodeloval on s sodelavkama.
Đurov mu je odgovoril, da je dokument podpisan, in sicer z njegove strani. Pojasnil mu je še, da njegovo pisanje začenja dojemati kot pritisk oz. ustrahovanje, ter ga vljudno prosi, da preneha. Hkrati pa je prosil, da se predmetno elektronsko dopisovanje knjiži v predmetni spis.
Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da je mariborski župan včeraj obiskal in obdaril brezdomce.
FOTO: Mestna občina Maribor
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je včeraj obiskal Zavetišče za brezdomce Maribor in Zavetišče za brezdomne – sv. Martin ter predal darila, ki jih je MO Maribor s pomočjo javnih podjetij, pripravila za tamkajšnje uporabnike.
Želijo si razumevanja in strpnosti, predvsem pa srčnosti
S pomočjo podjetij Nigrad, Energetika, Lekarne Maribor, Farmadent, Snaga Maribor, Pogrebno podjetje in Plinarna Maribor so tako obdarili skoraj 70 brezdomcev: “V želji da jim vsaj delno polepšamo prihajajoče praznike in iztekajoče se leto.”
“S solidarnostjo, razumevanjem in čutom do sočloveka želimo, da skupaj stopimo naproti letu 2021 in še naprej kažemo razumevanje in strpnost, predvsem pa srčnost,” še sporočijo iz Mestne občine Maribor.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je včeraj obiskal Zavetišče za brezdomce Maribor in Zavetišče za brezdomne – sv. Martin…
“Pred kratkim je minilo polovico mandata sedanjega župana Maribora g. Saše Aleksandra Arsenovič. Zato je prav, da se pove in to pošteno, kaj se je v tem mandatu dejansko naredilo, oziroma izpeljalo in kaj ne. Pomembno je zato, da se župana ne hvali, hkrati tudi ne graja za nekaj kar ni storil,” je v pismu medijem zapisal samostojni mestni svetnik Miha Recek in dodal: “Očitek o tem, da si je prvenstveno »uredil okolico svoji nepremičnin«, je recimo en izmed takšnih.”
Miha Recek je še zapisal, da so nekateri mediji “poročali o »vrhunskih« dosežkih sedanjega župana, ki bi jih naj dosegel do polčasa in mu neupravičeno pripenjali zasluge. Morda pa so bile takšne objave »del pogodbenih obveznosti«, ki jih imajo sklenjene z MOM, pri komuniciranju teh projektov.” Recek poudarja, da noče biti biti krivičen pri svoji oceni do sedaj realiziranega, temveč zadevo spustiti na realna tla. “Vsak župan je od predhodnika podedoval projekte, ki so bili pripravljeni. Pomembno je v kakšni fazi realizacije so le ti bili predani. Samo kot ideja, končana idejna zasnova, pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljeno financiranje itd.,” omenja Recek in sprašuje: “Se občani Maribora še spomnite glasovnice Maribor ima priložnost, kjer je bilo v predlogu A navedenih 15 projektov: obnova Lenta, Koroške ceste, Glavnega trga, Vojašniškega trga, izgradnja Skate parka, Sodnega stolpa, Vinogradniškega muzeja itd… No teh projektov! Projektov za katere je bilo pred 4 leti na Mestnem svetu sprejeta Temeljna urbana strategijo, ki je bila podlaga za črpanje evropskega denarja iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, ki je bil ODOBEREN in je pripadal Mariboru.”
Recek poudarja, da je te projekte zastavil prejšnji župan in zato so posplošeni očitki županu Arsenoviču, da si je najprej šel urediti okoli svojih nepremičnin, neupravičeni. “Potrebno je natančno navesti, kaj je naredil pri teh investicijah, meni Recek. “Za prenovo Glavnega trga in Koroške ceste je jasno, da je projekta znatno podražil in spremenil tako, da Koroške ceste ni več, kljub drugačnemu javnemu zagotovilu, ki ga je dal. Zato obstaja resna nevarnost, da bomo Mariborčani evropski denar, ki je bil dan za projekt prenove Koroške ceste morali vrniti. Bo pa županu pred njegovo restavracijo ostala fontana. Vse končane investicije, kjer je župan Arsenovič do sedaj rezal trak, je prejel iz prejšnjega z že zagotovljenim financiranjem. Uspešnost se torej lahko ocenjuje ali jih je stroškovno uspel obvladati ali pa so se mu podražili in točno to se je zgodilo,” izpostavlja Recek.
“Bistveni problemi mesta pa ostajajo. Projekti, ki so se nam obljubljali v kampanji sedanjega župana, so do sedaj ostali nekje v predalu in z takšnim delom verjetno ne bodo realizirani,” pravi Recek in našteva: “Obljubljena mestna knjižnica, Zdravstveni dom Tezno, brv čez reko Dravo, Mariborski otok, štirje mostovi čez reko Dravo, obnova in vlaganje v zeleni turizem na Pohorju, boljši mestni servis (bila pa je podražitev položnice Snage za 85%) in na vse zadnje, gospodarski in investicijski preboj.” Recek izpostavlja, da se ni opazilo, da ima Mestna občina Maribor 33
krajev in naselij: “Da Maribor ni samo »CENTER« mesta, kjer so se skoraj vsi izpeljani projekti tudi izvedli. Zato obstajajo tudi krajevne skupnosti in mestne četrti, ki od tega dela pogače niso dobile popolnoma NIČ.”
Sedanji mestni oblasti Recek očita, da ji inovativnosti in domišljije sedanji ekipi na občini ne manjka. Ko jo namreč potrebuješ, če želiš razumeti prioritete, da prej kupiš gostilno, kot z izgradnjo pločnika, poskrbiš za varno šolsko pot otrok v kraju izven centra, je kritičen Recek in pravi, da to ni nič novega, da se ponavlja iz mandata v mandat: “Tudi v tem mandatu sta bila oba proračuna finančno prenapihnjena, pravljici, da so koalicijski mestni svetniki bili tiho, čas pa je pokazal, da polovico tega ni bilo izvedenega. Na MOM se ukvarjajo z megalomanskimi projekti, ki so finančno neizvedljivi in v teh časih nehigijenični. Govorim o izgradnji parkirne hiše na pomožnem igrišču Ljudski vrt, investicija 50 mio €, izgradnja sežigalnice 50 mio € eur (kot da nimamo presežkov vrednosti trdnih delcev PM1), tunel pod Mariborom znesek investicije neznan, a verjetno primerljiv s prejšnjima dvema.” Recek še meni, da je fascinantno, da se v času pandemije ne najde za brezplačno parkiranje na javnih površinah. Mestni oblasti še očita: “Kaj šele, da bi Mestna občina Maribor pomagala gospodarstvenikom, oziroma ljudem, ki so se trenutno znašli v zelo težkih in nadvse nepredvidljivih časih.” In ob tem pravi, da druge občine delijo v teh težkih časih pomoč vsem otrokom, v Mariboru pa raje v tej veliki socialni, zdravstveni in gospodarski krizi, kupimo za 100.000 € okrasnih luči.
“Šokantno je, da so prejšnji trije župani MOM, imeli bistveno bolj izrazit neposredni čut za socialo, kot sedanji župan. Zato je potrebna vsaj empatija, če se že ne premore etike, kot tudi ne odnosa do pomoči potrebnim. Nas vse tepe draginja, pomanjkanje dela, denarja, nas pa čaka ponovno povišanje komunalnih položnic, katerim bom odločno nasprotoval!” je ostro zaključil Recek
Na videokonferenčnem sestanku med vodstvom MO Maribor na čelu z županom Sašo Arsenovičem in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na temo projekta Center Rotovž je minister izrazil naklonjenost projektu.
Sestanka so se udeležili še Alenka Iskra in Gregor Reichenberg, podžupanja in podžupan MO Maribor, Barbara Mikuš Marzidovšek, vodja projektne pisarne MO Maribor, ter arhitekt Rok Žnidaršič iz arhitekturnega ateljeha Medprostor. Ministrstvo za kulturo je zastopal sam ministr, na sestanku pa je bile tudi državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc, sicer zadolžena za spremljanje projekta Center Rotovž s strani Ministrstva za kulturo.
Minister je izrazil naklonjenost projektu in povedal, da ne vidi ovir za to, da bi ministrstvo za kulturo projektu šlo naproti tudi v finančnem smislu. Center Rotovž je bil, tako pravijo na ministrstvu, prepoznan kot razvojni projekt, ki ga bo država sofinancirala v vrednosti 50 % predvidene končne vrednosti projekta, to je 24 milijonov evrov, če bo lasten delež na projektu zagotovila tudi MO Maribor. Razveseljujoča je tudi časovnica projekta, saj je predviden pričetek del v 2021 in zaključek konec leta
2022 oz. v začetku leta 2023. Vsak deležnik – tako MO Maribor kot država – mora torej v svojih proračunih zagotoviti financiranje, sta bila enotnega mnenja župan MO Maribor Saša Arsenovič in minister za kulturo Vasko Simoniti.
Število novookuženih v Mariboru ne pojenja. Koronavirus je prisoten na vsakem koraku, zato tako župan, kot direktor zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor pozivata meščane, da se držijo ukrepov ter tako pazijo na svoje zdravje in zdravje drugih. Poglejmo si prispevek.
Danes ob 13. uri je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič podal izjavo o trenutnem epidemiološkem stanju v Mariboru, prav tako pa je nagovoril občane k doslednemu upoštevanju vseh trenutno veljavnih ukrepov.
Saša Arsenovič se je najprej zahvalil vsem, ki so tesno vpeti v epidemijo. Od zdravstvenih delavcev, pa do staršev, ki hodijo v službo, medtem ko se otroci šolajo doma. “Ta epidemije je očitno tek na dolge proge. Upam, da bomo s temi ukrepi uspeli umirit krivulje, saj za to da za božič ne bomo sami in, da bodo družinska druženja takrat mogoča.”
Župan je povedal tudi, da občinski projekti tečejo nemoteno. Hkrati je izkoristil priložnost in ob tem državo in odgovorne pozival, da se zgledujejo po gospodarstvih v sosednjih državah, kjer so za vse dejavnosti, ki so zaprte, uvedli po njegovem mnenju dober ukrep: “To je povračilo v 70 ali 80 odstotkih lanskega prometa.”
Napake se ne smejo ponavljati
“Obstajajo različni dogovori in občina bo po svojih močeh dala vse, kar bo potrebno, a tega vsega ne more financirati, ker ne bo mogla izvajati svojih osnovnih dejavnosti, ki jih je dolžna izvajati. Napak iz marca in aprila ne bomo več ponavljali,” je še je dodal mariborski župan.
Saša Arsenovič pa je zaključil s pozivom občanom: “Dragi Mariborčani, držimo se vseh ukrepov in bodimo še naprej tako solidarni. Sodelujmo, da bomo lahko še naprej v tem drugem polčasu ponovno zmagali in da se bo življenje lahko ponovno vrnilo med nas.”
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob prazniku Mestne občine Maribor voščil občanom in občankam v nagovoru preko družbenega omrežja Facebook. Maribor je bil leta 1164 prvič omenjen, 90 let kasneje pa še kot mestna občina. Vse od začetka do zdaj je mesto doživelo marsikaj dobrega, doletelo pa ga je tudi nekaj nesreč.
Župan Arsenovič je povzel nekaj dogodkov iz preteklosti in izrazil upanje, da tudi ob sedanji epidemiji mesto premore veliko volje. “Želim, da v mestu živimo bolje, da bomo v mestu delali, živeli in razmišljali o lepšem skupnem svetu,” je povedal med drugim Arsenovič.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič se je odzval na nedavno izjavo poslanca Državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega, v kateri je poslanec označil tiste, ki so odvzeli naziv častnega občana nacistu Ottokarju Kernstocku, kot bedake.
Spomnimo, da je mariborski mestni svet nacistu Ottokarju Kernstocku, ki je leta 1909 prejel naziv častni občan Maribora, odvzel ta naziv. Predlog za to je dal mariborski mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič. Med drugim je Kernstock, ki je bil nemški nacionalistični pesnik, v svoji pesmi zapisal: “Bolje črno pogorišče kot slovenski Maribor.”
Na odločitev mestnega sveta MO Maribor, da Kerstocku odvzamejo naziv častnega občana, se je odzval Zmago Jelinčič Plemeniti: “Tudi v Mariboru so se nekateri bedaki spomnili, da je treba zgodovino čistit, zato so Ottokarja Kernstocka zbrisali iz spiska častnih občanov v Mariboru. Pa kaj ima ta človk z nacizmom? On je dobu tole časno meščanstvo leta 1909, 111 let je od tega. Kaj idioti črtajo? Zgodovino. Jugoslavija ni črtala zgodovine, zdaj pa nek gospod, nek Jurišič, ne vem kuga je, a je to kašn sin nekdanjega oficirja JLA, se dela pa nekega pravičnika. Pa ne ga srat.”
Saša Arsenovič pa se je odzval na to izjavo poslanca Državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega:
»Nedavna izjava poslanca Zmaga Plemenitega Jelinčiča, s katero žali suvereno odločitev mariborskega mestnega sveta kot najvišjega organa mestne oblasti, me preseneča in žalosti. Še toliko bolj, ker gre za poslanca, izvoljenega v volilnem okraju Ruše, člana Kluba 7, kluba poslancev VII volilne enote. Šovinistične diskvalifikacije so zgolj iskanje politične pozornosti, na račun regije, ki je v preteklosti bila že dovolj preizkušena. Tovrstna komunikacija ne pritiče nikomur, še najmanj pa poslancu, ki ne nazadnje deluje v službi ljudstva. Maribor je mesto z bogato tradicijo, ki se zna soočiti s svojo zgodovino, povsem suvereno sprejemati odločitve in ocenjevati, kaj je primerno in kaj nevredno. Sledimo razvojno naravnani viziji mesta, ki temelji na kreativnem povezovanju različnih deležnikov. Pri tem bi pričakoval, da nam bo poslanec VII volilne enote pri tem pomagal, čeravno smo morda marsikdaj drugačnih misli.«
Danes se je na delovnem obisku v Mariboru mudila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Z mariborskim županom Sašo Arsenovičem sta govorila o odprtih vprašanjih, med drugim o mestnih vinogradih na Piramidi, o izvajanju obrambe pred točo, o zahodni obvoznici, ne nazadnje pa tudi o spremembah zakona o zaščiti živali.
Najprej so govorili o postopkih, ki so pomembni za razvoj mariborske občine, tudi o zahodni obvoznici. Veliko časa pa so posvetili iskanju rešitve za vinograde na Piramidi, kar je že dolgo pereča tema za Maribor. Mariborski župan je povedal ob tem, da verjame, da bodo ažurno rešili nekaj odprtih vprašanj.
O čem vse so še govorili, pa si lahko ogledate v izjavi za javnost.
V preteklih dneh je Ministrstvo za notranje zadeve odpravilo odločbo mariborske upravne enote, ki je pred nekaj tedni že drugič prepovedala koncert Marka Perkovića Thompsona v Mariboru, ki je bil sprva načrtovan za 20. maja 2017. Ali bo koncert organiziran v letošnjem letu še ni jasno, saj organizator ni dosegljiv za pojasnila.
Thompson lahko po poročanju več medijev izvede koncert ali terja od Slovenije odškodnino. Jasno stališče o tem, da ne želi, da bi koncert bil v Mariboru, je izrazil mariborski župan Saša Arsenovič, napovedal, da bo naredil vse, da koncerta v Mariboru ne bo in med vrsticami nagovoril Stojana Auerja, da upa, da tudi on ne bo gostil koncerta v svoji dvorani. Stojan Auer pa je povedal, da je zgodba okoli Thompsona presegla mejo glasbe in da koncerta v Festivalni dvorani ne bo. Več v spodnjem videu.
Če so mestni svetniki MO Maribor še sprejeli predlog, da bi kot odgovorni urednik občinskega časopisa v nastajanju nastopil Dejan Pušenjak, pa ni šlo brez razprave in očitkov pri imenovanju uredniškega odbora. Proti imenovanju sebe kot članice uredniškega odbora je bila namreč Zdenka Križanič iz Liste Andreja Fištravca, torej županove opozicije, in še pred glasovanjem o potrditvi uredniškega odbora odstopila kot kandidatka.
Poleg Zdenke Križanič so bili še predlagani člani Zora A. Jurič, Pavlina Japelj, Nino Flisar, Peter Simonič in Jelka Vrečko. Križaničeva pa je še pred glasovanjem v razpravi povedala, da odstopa kot kandidatka, ker se ji zdi, da gre za politično in nehigienično dejanje predlagatelja župana, saj je sama glasovala proti ustanovitvi občinskega časopisa in da zaradi tega ne more zdaj biti v uredniškem odboru, kjer bi delala prav za časopis, ki ga ni hotela. Omenila je tudi, da bo v kratkem sprejet tudi Zakon o medijih, ki bo med drugim prepovedal prav občinske časopise oziroma glasila, zato bi časopis itak deloval samo kakšen mesec ali dva.
Župan Saša Arsenovič je na koncu seje podal svoje mnenje: “Nisem vesel. Nekaj je že nakazovala pred kavo z novinarji, takrat je še potrdila, ko smo objavili, to obelodanili. Kaj se je dogajalo od takrat do danes, ve samo ona. Mislim, da danes ni vsega povedala. Mislim, da bi ona z vsem srcem sodelovala, kdo pa ji je dal vedet, da to ni prav, pa ve ona.” Njegova izjava je v posnetku:
A na njegove pripombe se je odzval tudi vodja Liste Andreja Fištravca Saša Pelko: “Glejte, zdaj je izpadlo, kot da smo mi nekaj pritiskali, da se iz tega odbora umakne, A ona nikoli ni niti dala pravega soglasja.” Povedal je tudi, da so se sicer pogovorili, a da naj bi kasneje tudi župan pritiskal na Križaničevo. Pelko še pravi, da bi župan rad opozicijo imel v tistih odborih, kjer je treba delati, “kjer pa se deli visoke funkcije z visokimi sejninami, pa si med sabo delijo.” Izjava Saše Pelka je v posnetku:
Je pa sicer župan na vprašanje, kdo bo pisal v časopisu in kakšne so naloge uredniškega odbora, povedal: “Odgovorni urednik je Dejan Pušenjak in on bo sigurno tudi pisal. V to, kdo bo pisal, se jaz ne spuščam, zato je tu uredniški odbor in zato je tu odgovorni urednik.” Za prvo izdajo časopisa je dejal, da je upal, da bo še v tem letu, da bi bila “nulta številka, ki bi pokazala pravo smer in se začutilo, kam želi ta časopis it, pa bo zmanjkalo časa”, tako naj bi bila prva številka januarja.
Mestna občina Maribor (MOM) bo imela znova dvoletni proračun. Mestni svetniki bodo danes opravili prvo branje osnutkov proračunov za letošnje in prihodnje leto, ki sta predlagana v višini 136 milijonov evrov.
Po besedah župana Saše Arsenoviča gre za “smel, moder in razvojni proračun, kot ga Mestna občina Maribor še ni imela”.
Za letos je občina oziroma župan predvidel 117 milijonov evrov prihodkov in 131 milijonov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s prodajo kapitalskih deležev v višini 1,6 milijona evrov in novim zadolževanjem v višini 10,2 milijona evrov. Iz lanskega leta pa naj bi prenesli 7,3 milijona evrov.
Pri načrtovanih investicijah so se v mestni upravi letos osredotočili predvsem na izvedbo projektov z naslova celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki jih je začela pripravljati že prejšnja mestna oblast. Med njimi so obnova Koroške ceste, skateparka in nabrežja Drave.
Letni program športa
Na dnevnem redu današnje seje imajo mestni svetniki med drugim še obravnavo letnega programa športa in spremembo odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev tega programa ter drugo branje odloka o zazidalnem načrtu na območju ob ulici Veljka Vlahoviča, kjer je načrtovana izgradnja novih stanovanj.
Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Dvoletno načrtovanje javnih financ je ponovno uvedel prejšnji župan Andrej Fištravec leta 2017, ko so pripravili proračun tudi za leto 2018. Lani pa je bil proračun znova sprejet le za eno leto.
Mariborski župan Saša Arsenovič, želi knjižnico graditi na Rotovžkem trgu in tako slediti nagrajenemu projektu pri kateremu je bil ves postopek pravilno izpeljan, kljub vsem kasnejšim analizam. Arsenovič je še prepričan, da je tak kulturni center mestotvoren.
Mariborski župan je prepričan, da bo projekt knjižnice pozitivna zgodba pri kateri bodo z novo zasnovo prihranili tudi nekaj denarja.
Tako naj bi sedanjo stavbo knjižnice na Rotovžu porušili in jo nadomestili z novo, pri tem naj bi v Lekarniški ulici nastal manjši trg. Arsenovič je prepričan, da bi na takšen način občini prihranili 3 do 4 milijone eurov.
Osrednji vhod v knjižnico naj po novem ne bi bil več iz Glavnega trga, ampak iz Gosposke ulice.
V okviru knjižnice, ki jo Arsenovič vidi kot kulturno srce Maribora, bi naj umestili še mestno razstavišče v Mestno hišo.
Cena celotnega projekta zaenkrat še ni znana, vendar Arsenovič po svoji grobi oceni meni, da bi projekt lahko realizirali za 15 milijonov eurov pri čemer pričakuje, da bo država zanj namenila polovico celotnega zneska. Toliko bi naj namreč sofinancirala že prvi projekt na Rotovškem trgu pri čemer je takrat država rezervirala kar 10 milijonov sredstev, kar pomeni, da bi tokrat projekt držav stal nekaj milijonov manj. Arsenovič pa ob tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da zdaj tja ne umeščamo le knjižnice, ampak bo to hkrati postal multimedijski in medgeneracijski center.
Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.
Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta
“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.
Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.
Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.
Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.
Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.
Sedež Centra za socialno delo Maribor še vedno ostaja na Zagrebški cesti 72, je pa zaradi reorganizacije centrov, danes svoja vrata odprla enota Maribor Center na Gosposki ulici v stavbi nekdanje Probanke.
Na novi lokaciji bodo tako po novem zadeve lahko urejala prebivalci mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti Ivana Cankarja, Koroška vrata, Center, Tabor, Nova vas, Magdalena, Studenci, Radvanje, Pekre, Limbuš, Bresternica – Gaj, Kamnica, Malečnik – Ruperče ter dela Pesnice. Enota tako pokriva približno 76.000 prebivalcev. V skladu z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo v Sloveniji, ki je začela veljati 1. oktobra lani, so iz obstoječih 62 centrov oblikovali 63 enot centrov za socialno delo. Center za socialno delo Maribor je pred reorganizacijo veljal za največjega v državi, saj je bilo vanj vključenih šest enot in skupno kar 241 zaposlenih, ki je skrbelo za 230.000 prebivalcev. Zdaj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, center razdelilo na dve enoti; Center in Tezno.
V skladu z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo v Sloveniji so iz obstoječih 62 centrov oblikovali 63 enot centrov za socialno delo. Z novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, želi ministrstvo poenotiti delovanje centrov in upravne postopke po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V po besedah v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor, se želijo predvsem približati ljudem in jim olajšati določene postopke. Nenazadnje je njihov cilj povečati učinkovitost in kakovost dela centrov, omogočiti več časa za strokovne naloge in vzpostaviti skupne službe.
Nad novo enoto Centra za socialno delo v centru mesta je navdušen tudi župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, ki je zadovoljen z izboljšanjem servisa občanov, stavba pa ima zanj tudi simbolni pomen, saj se zgodba prejšnjega najemnika ni končala pozitivno, kar je rezultiralo v samevanje, arhitektonsko izjemno zanimive stavbe v centru mesta.
V enoti center bo za občane skrbelo 35 zaposlenih. V prihodnosti pa se po besedah direktorice obetajo tudi kadrovske okrepitve, ki bi omogočale veliko več dela na terenu.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je z današnjim dnem v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Mestne občine Maribor iz vrst mestnih svetnikov imenoval podžupanjo. Na funkcijo podžupanje je bila imenovana mag. Helena Kujundžić Lukaček.
Nova podžupanja bo pokrivala področja lokalne skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. Mag. Helena Kujundžić Lukaček je magistrirala na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. Od leta 2009 do leta 2018 je opravljala psihološko, izobraževalno, kadrovsko in finančno svetovanje, od leta 2018 do nastopa funkcije pa je bila zaposlena na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, in sicer na področju financ. Tekom dosedanje kariere je pridobila izobrazbo na pravnem in upravnem področju, s katerega je tudi magistrirala, dodatno pa se je izobraževala na področju šolstva, sociale in psiholoških ved.
Ob imenovanju je dejala: »Častno in odgovorno do mesta ter vseh Mariborčank in Mariborčanov bom kot podžupanja skupaj z mestnim svetom in znotraj razvojne županove ekipe delovala povezovalno in za novo etapo razvoja našega mesta. Zadolžena bom za področja lokalnih skupnosti, kulture, sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, društev in nevladnih organizacij. S preteklimi izkušnjami sodelovanja v svetu zavoda UKC Ljubljana, v Centru za socialno delo Maribor, osnovni in srednji šoli ter Andragoškem zavodu Maribor sem pridobila izkušnje, ki mi bodo pri mojem delu v veliko pomoč. Županu MO Maribor Saši Arsenoviču se zahvaljujem za izkazano zaupanje, ki ga bom vsak dan znova potrjevala z odgovornim delom za razvoj našega mesta in regije.«
Mariborski župan Saša Arsenovič je v mestni hiši Rotovž sprejel delegacijo iz regije San Martin v Peruju. Oboji se nadejajo gospodarskega in turističnega sodelovanja.
Arsenovič se je uvodoma zahvalil soorganizatorjem dogodka, Mariborski razvojni agenciji. “Želim si, da bi se v našem mestu dobro počutili in da bi stkali prijateljske vezi. Upam, da bo teh srečanj nastalo globoko gospodarsko sodelovanje, zato se veselim obiska mnogih Perujcev tukaj v Mariboru,” je uvodni nagovor zaključil mariborski župan.
Perujska delegacija bo obisk v Sloveniji izkoristila tudi za srečanje z nacionalnimi ministrstvi in njihovimi organi, pristojnimi za kmetijstvo in gospodarsko sodelovanje. Povezovanje lokalnih kmetijskih pridelovalcev, turizma in narave je namreč rdeča nit Evropskega projekta pri katerem sodeluje Mariborske razvojne agencije, ki bo poskrbela, da si bo delegacija ogledala še Kmetijsko zadrugo na Ptuju in Pomurske mlekarne v Ljutomeru. V osnovi pa seveda gre za spoznavanje našega gospodarstva in predvsem produktov, ki bi jih v prihodnosti lahko izvažali v Peru.
Perujska delegacija je obiskala Evropo in Slovenijo predvsem zato, ker želi izboljšati odnose med državami Latinske Amerike in Evropo. Obisk Slovenije tako predstavlja prvi stik, ki naj bi izboljševal medsebojne odnose in izvoz ter uvoz obeh strani. “Zanima nas predvsem turizem, zanima nas tudi področje mlekarstva, torej mleka in mlečnih proizvodov in seveda vino. Regijo pa smo obiskali, da vidimo, kakšni so potenciali ene in druge strani,” je dejal podpredsednik gospodarske zbornice San Martina, Carlos A. López Ruiz
Mariborska razvojna agencija (MRA) je del evropske agencije Eurada, ki med seboj povezuje različne razvojne agencije v svetovnem merilu – eden od mehanizmov tega sodelovanja je bil razpis, ki na podlagi tako imenovanega »match-making-a« med seboj poveže podobne podeželske ali urbane regije.
Pri projektu sodeluje tudi Zavod za turizem Maribor-Pohorje, ki v obisku vidi predvsem možnost privabljanja turistov iz Amerike, saj je zagrebško letališče, ki ima nekaj direktnih linij iz Amerike, od Maribora oddaljeno le dobro uro. Direktorica zavoda, Doris Urbančič Windisch, tako vidi potencial v oglaševanju Maribora predvsem na področju kongresnega turizma.
Upamo torej, da bo obisk prinesel plodno sodelovanje v prihodnosti, kjer bo za uspešno gospodarstvo potrebno predvsem širše medsebojno sodelovanje.
Tema današnjega sestanka med vodstvom MO Maribor in ministri stranke SMC je bila “gradnja mostov” med Mariborom in Ljubljano. Govorili so tudi o širjenju letališča, Magni, pa tudi o mariborski knjižnici. Župan MO Maribor SašaArsenovič tako nadaljuje začrtane in obljubljene korake k cilju najboljšega servisa za vse občanke in občane Maribora. Z
današnjim srečanjem so se med mariborsko občino in vlado začeli graditi mostovi povezovanja in sodelovanja.
Na srečanju so bili s strani Stranke modernega centra prisotni Miro Cerar, minister za zunanje zadeve in predsednik SMC, Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Aleš Prijon, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Simon Zajc, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, Peter Gašperšič, nekdanji minister za infrastrukturo, Andrej Klemenc, generalni sekretar SMC in Ksenija Flegar, vodja lokalne mreže SMC. Vodstvo MO Maribor je ministrom predstavilo in izpostavilo odprte zadeve na posameznih ministrstvih in tematike, do katerih se bi v prihodnosti pristopalo s še posebno pozornostjo.
Kot načrtuje novoizvoljeni župan Mestne občine Maribor, SašaArsenovič, da se bodo mnogi že načeti projekti, pa tudi tisti, ki so še v načrtu, pripravljali in dokončevali v sodelovanju z vlado, so to namero potrdili tudi v vodstvu stranke SMC. V video izjavi predsednik stranke SMC in minister za zunanje zadeve, MiroCerar.
To, da ima Maribor takšnega župana, je, kot je dejal Cerar, poglavitnega pomena, da lahko mesto sodeluje z vlado. V video izjavi župan Arsenovič o tem, o katerih projektih konkretno so govorili.
Vstop v leto 2019 v Mariboru tokrat ne bo naznanil ognjemet saj sta se sponzorja, ki sta do zdaj že tradicionalno finančno omogočila silvestrski ognjemet – Večer in Nova KBM – odločila za dobrodelno potezo. Denar bosta namenila humanitarnim organizacijam.
Foto: M. Pigac
Mestna občina Maribor sicer že od leta 2011 ne sodeluje pri organizaciji silvestrskega ognjemeta. Po poročanju časnika Večer sta se oba organizatorja ognjemeta, na pobudo župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča, odločila, da denar namesto za rakete raje namenita dobrodelnim društvom in organizacijam. “Namesto iskric na nebu želimo iskric v očeh,” je dejal Arsenovič za prej omenjeni časnik.
Denar, ki bi ga sicer namenili za ognjemet, bo sedaj prejelo dvanajst humanitarnih organizacij. To so Rdeči križ Maribor, Karitas Maribor, Pika – dnevni center za otroke in mladostnike Maribor, Varna hiša Maribor, zavetišče za brezdomce na Šentiljski cesti, Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, društvo Toti DCA (Dnevni center aktivnosti za starejše), VDC Polž, društvo Sonček, Materinski dom Bresternica, društvo Hospic Maribor in Zveza prijateljev mladine Maribor. “V Večerovi hiši smo zavezani bralcem, zato smo z njimi v vseh trenutkih. Če smo pretekla leta razveseljevali meščane z ognjemeti na silvestrovo, je sedaj čas, da razveselimo tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. Smo trajnostno naravnano podjetje in menimo, da je prav, da v novo leto vstopimo z dobrim delom in nameni,” je za časnik Večer povedal izvršni direktor marketinga in prodaje pri Večeru Miha Klančar.
V Mariboru bo največje silvestrovanje na Trgu Leona Štuklja
Sicer pa bodo v Mariboru najdaljšo noč v letu pričakali v duhu številnih zabav, največje silvestrovanje pa bo tudi letos na Trgu Leona Štuklja, kjer bosta zbrano množico zabavala Nuša Derenda in skupina Pop Design.
Največje javno silvestrovanje v Mariboru, z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, bo na Trgu Leona Štuklja, kjer organizatorji tudi letos pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Za odlično zabavo bo od 22.00 dalje poskrbela Nuša Derenda, po polnoči in novoletnem voščilu mariborskega župana Saše Arsenoviča, pa bo na odru skupina Pop Design. Zabava na Trgu Leona Štuklja se bo nadaljevala tudi 1. januarja 2019, ob 20.00, z novoletnim koncertom skupine Victory.
Silvestrovanje na prostem pripravljajo tudi na Grajskem trgu, kjer bo s stojnic dišalo po sladkih dobrotah in kuhanem vinu, za energično glasbeno in plesno spremljavo bo poskrbel DJ. Ljubitelji kulture bodo lahko zadnji večer v letu preživeli v SNG Maribor, kjer bodo letos na sporedu predstave Nabucco, Od blizu in Tango. Raznoliko dogajanje se obeta še v številnih lokalih in restavracijah v središču mesta, skok v leto 2019 pa lahko doživite tudi na Mariborskem Pohorju, krožno kabinska žičnica bo na vrh in v dolino vozila tudi v nočnem času. Posebno elektronsko doživetje obljubljajo organizatorji Festivala alternativne kulture FAK, ki zaključek pripravljajo v Kinu Udarnik.
V novo leto bo letos možno vstopiti tudi na drsalkah. Na mestnem drsališču na Trgu Generala Maistra bo, ob glasbeni spremljavi, drsanje trajalo do 2. ure zjutraj.
Informacije o silvestrovanjih v Mariboru in okolici so zbrane na strani Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Organizatorji obiskovalce naprošajo, da na prireditveni prostor na Trg Leona Štuklja ne prinašajo pirotehničnih sredstev in drugih nevarnih predmetov (steklenice in podobno). Ob tem jih naprošajo, naj upoštevajo navodila organizatorjev in varnostnikov na dogodku.
Novoizvoljeni mariborski župan Saša Arsenovič je le dan po uradni potrditvi pred mestnim svetom že sklical prvi delovni sestanek.
Predstavniki javnih podjetij MO Maribor
Na sestanek je povabil direktorje oziroma predstavnike vseh javnih podjetij v Mestni občini Maribor, da se z njimi dogovori o prihodnjem sodelovanju. Med sestankom si je vzel nekaj časa tudi za medije in komentiral potek sestanka. Več o poteku sestanka pa v priloženem videu.
Po izvolitvi novega župana Mestne občine Maribor se je porajalo veliko vprašanj o prihodnjem vodenju javnih podjetij. Ali bo nov župan Maribora delal rošade in na čelo javnih podjetij postavljal “svoje” ljudi pa v priloženem videu.
Kandidat za župana Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, naj bi na silvestrovo leta 1999 med pretepom natakarju v njegovem takratnem lokalu Takos odgriznil del prsta. Arsenovič zgodbe ne zanika.
Za izjavo o dogodku in razjasnitev okoliščin pretepa izpred skoraj dvajsetih let smo prosili županskega kandidata Sašo Arsenoviča. Iz njegovega volilnega štaba smo dobili naslednji odgovor: “Najprej sporočamo, da gre v tej zadevi za umazano predvolilno manipulacijo. V podrobnosti zgodbe stare skorajda 20 let se gospod Arsenovič ne bo spuščal, saj so se takrat z vsemi vpletenimi pogovorili in sporazumno dogovorili, da naredijo korak naprej. Zaupanja vpletenih gospod Arsenovič ne bo zlorabljal. Zakaj pa se nekdo 20 let po dogodku in tik pred volitvami odloči za pripovedovanje izkrivljene zgodbe, pa najbrž ve le on.” Sicer pa je gospod Arsenovič v krajši izjavi po telefonu sicer potrdil incident in odgriznjen del natakarjevega mezinca, vendar zanikal poškodbe oziroma grizenje taistega natakarja med pretepom tudi v predel hrbta, kar navaja poškodbeni list oškodovanca.
Prav tako smo za izjavo in njegov pogled na takratno dogajanje prosili natakarja, ki je pred skoraj dvajsetimi leti na silvestrovo med delovnim časom v lokalu Takos, ostal brez dela mezinca leve roke. Izjava natakarja, ki je želel ostati anonimen je v priloženem videu.
Na afero so se na našo prošnjo odzvali tudi nekateri županski kandidati. Za odziv smo prosili vse županske kandidate, vendar do zaključka redakcije še nismo prejeli vseh odgovorov, zato navajamo zgolj prejete.
Lista župana Andreja Fištravca: “V naši državi smo sprejeli neke standarde, vezane na to, kaj je nedopustno v politiki in kakšni ljudje ne sodijo na politične položaje. Ko je minister Drobnič odrinil roko novinarke Katje Šeruge, so vsi mediji to dejanje obravnavali izjemno strogo. Ko je takratni poslanec Ivo Hvalica s časopisom udaril po glavi poslanca Kacina, je bil tudi izjemen medijski odziv. Ko se je izvedelo, da je takratni poslanec Franc Pukšič na veselici klofutnil svojo hčerko, je bila medijska in tudi politična sodba jasna. Presenečeni pa smo, da ko podjetnik, skupaj s še tremi drugimi, lastnega zaposlenega pretepe in hudo poškoduje ter je na voljo vsa medicinska dokumentacija, tako jasne opredelitve v Mariboru ne zmoremo. Morda zato, ker ne gre za novinarja, oz. politika, temveč za malega človeka. Če je temu tako, potrebujemo kot družba resen razmislek o lastnih vrednotah. Mi dejanje obsojamo in spoštujemo pogum osebe, ki je zmogla premagati stigmo in o tem bolečem dogodku spregovoriti po vsem tem času. Prav tako se strinjamo z žrtvijo, ko reče, da oseba, ki stori takšno dejanje, ni primerna za župana drugega največjega mesta v naši državi, torej Maribora.”
Igor Domanjko, Lista novinarja Bojana Požarja: “Dogodka ne morem komentirati, ker z njim nisem popolnoma seznanjen. Lahko samo rečem, da kaže dogodek njegov karakter in značaj, in kaj vse je pripravljen narediti, da doseže kakršen koli cilj. G. Arsenovič je v bitki kot županski kandidat, zato bodo o tem odločali volilci 18.11.2018.”
Tabor Socialnih demokratov: “V Socialnih demokratih bi želeli poudariti, da obsojamo vsakršno nasilje in pozivamo h kulturnemu dialogu med kandidati za župana ali županjo mesta Maribor ter opozarjamo na dejstvo, da niso protikandidati temveč tekmeci. Senzacionalistično poročanje medijev in poskusi nekaterih kandidatov, ki iz dogodkov pred dvajsetimi leti poskušajo ustvariti predvolilni šov, pozabljajo pa na lastne grehe, preprosto niso primerni ob kandidiranju za tako pomembno funkcijo. Vsakemu prizadetemu v tem ali kakšnem podobnem dogodku, kot SD Maribor trdno stojimo ob strani, kajti zavedamo se, kako travmatične posledice lahko omenjeni dogodki povzročijo. Sicer pa bo o primernosti dejanj županskega kandidata 18. novembra odločalo volilno telo.”
Igor Jurišič, Stranka Mladi – Zeleni Evrope: “Kot nam Slovar slovenskega knjižnega jezika lepo pove, je politika urejanje družbenih razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, okoljska, kulturna, razvojna… A očitno so te teme postale manj pomembne od kazanja s prstom – oziroma kot se reče argumentom ad hominem. Po domače rečeno, če ne moreš dokazati, da oseba nima prav, pa ga zmerjaj. Žalosti me, da se imajo nekateri ljudje čas ter predvsem voljo, ukvarjati se z iskanjem in objavljanjem madežev soljudi. Če samo pomislim, kako so pred leti pričeli pisati o tem, da (tedaj še kandidat) aktualni župan dr. Andrej Fištravec jé mačke… mislim, vse to zgolj meče slabo luč na mesto Maribor. Je to res tiso, kar naj presodi, kdo bo kapetan barke, ki naj mirno zaplove lepši prihodnosti naproti? Sam prav zaradi tega ne želim komentirati osebnih življenj sokandidatov, temveč se posvečam njihovim programom, zamislim in predlogom, saj bomo v prihodnje skupaj gradili Maribor. Morda se zdi nemogoče preseči ogovarjanja, vendar naj bo nemogoče le začetek. Prezgodaj preminuli in tudi pri nas izredno priljubljen Makedonski pevec Toše Proeski je v pesmi Još i danas zamiriše trešnja to zelo lepo povzel – “Šta to ima u ljudima tuzno da ulaze u tudje zivote?” – oz. po slovensko “Kaj je to žalostnega v ljudeh, da se vsajajo v tuja življenja.”
Matic Matjašič, Lista Mladih: “Menim, da gre posameznika ocenjevati po sposobnostih in kompetencah, njegovo krivdo pa po pravnomočno zaključenih postopkih. Nič nenavadnega, da Maribor propada, da se iz njega izseljuje na tisoče mladih, če se teden dni pred volitvami raje kot o načrtih za prihodnost in rešitvah za Maribor, pogovarjamo o dogodku izpred skoraj 20 let.”
Lidija Divjak Mirnik, neodvisna kandidatka s podporo LPR in LMŠ: “Tega ne želim komentirati. Menim, da je to predvolilna diskreditacija. Tudi sama sem jih v tem času ogromno deležna in zame je to nesprejemljivo. Župan pa je lahko tisti, ki ga ljudje na volitvah izvolijo.”
Melita Petelin, Lista Melite Petelin: “O domnevnem dogodku izpred dveh desetletij, katerega resnični potek nam ne more biti znan, saj o njem beremo le različne interpretacije domnevno vpletenih in nasprotujoče si komentarje nekaterih medijev ter manipulativne zapise na družbenih medijih, si ni moč ustvariti objektivne slike. Zato domnevnega dogodka tudi ne morem komentirati.”
Saša Arsenovič, ki je najprej dejal, da bo za mariborskega župana kandidiral kot neodvisni kandidat, kasneje pa kandidaturo vložil kot kandidat stranke SMC je prepričan, da lahko naredi Maribor boljši. Prepričan je, da zaradi tega, ker so v njegovi ekipi ljudje z voljo, da se nekaj naredi, kar je bistvena razlika od tistih, ki si to samo želijo.
Na krajši predstavitvi v novi pisarni na Gosposki ulici 3, se je Arsenovič uvodoma zahvalil za zaupanje volilcev, saj je bilo zanj oddanih skupno kar 3.000 podpisov podpore občank in občanov, kljub temu, da je njegova odločitev o kandidaturi padla v zadnjem trenutku. “Odziv volilcev mi daje upanje, da bomo lahko skupaj zgradili najboljši servis za občane, kar bi občina morala biti in da bo mesto končno imelo vizijo,” je še dodal Arsenovič.
Arsenovič se bo v boj za županski stolček podal z geslom “Arsenovič za Maribor”. Kot prioritete ob morebitni izvolitvi pa je izpostavil ureditev starega mestnega jedra, vzpostavitev notranjega prometnega obroča, izgradnjo garažne hiše pod Glavnim trgom, ločene prometne pasove za avtobuse, revitalizacijo industrijskih con Melje, Studenci in Tezno ter izgradnjo nove brvi čez Dravo in povezave z Mariborskim otokom. “V resnici pa je naša želja ustvariti pozitivno bilanco, kar se tiče možganov. Mislim, da imamo preveč kvalitetne srednje in višje šole ter univerzo, zato me moti, da k nam ne prihajajo dodatni možgani, ampak se dogaja to, da možgani iz Maribora odhajajo v tujino ali prestolnico. Zato napovedujem tekmo vsem, ki nam te možgane odlivajo in na tem mestu pozivam vse ambiciozne Mariborčane in Mariborčanke, da se vrnejo nazaj v Maribor, jaz pa bom poskrbel, da boste imeli pogoje v katerih se boste dobro počutili,” je opis programa zaključil Arsenovič.
Sicer pa smo ga vprašali, zakaj se je kljub obljubam o neodvisnosti odločil za kandidaturo pri stranki SMC.
Zanimalo nas je tudi, zakaj je izbral stranko SMC, ki v preteklosti ni pokazala velikega zanimanja za Maribor, saj je njen predsednik in bivši predsednik vlade Miro Cerar, Maribor obiskal zgolj enkrat.
Glede na pozno odločitev glede kandidature, nas je zanimalo tudi to, ali je sploh pripravljen na vse izzive, ki ga čakajo ob morebitni izvolitvi za župana Maribora.
Kandidaturo za župana Maribora naj bi najavil tudi znani mariborski podjetnik Saša Arsenovič.
Saša Arsenovič je sicer lastnik in direktor Galerije Gosposka in je danes predstavil najnovejšo investicijo podjetja – butično namestitveno enoto Hotela Maribor, sobe Garden Rooms na Vojašniškem trgu. Seveda so novinarska vprašanja letela na njegovo kandidaturo, a informacije ni želel potrditi. Komentiral je le, da kot podjetnik v Mariboru vidi ogromen potencial, ki se ga da izkoristiti. Ob tem je še dodal, da ga “ekipa ljudi” prepričuje k županski kandidaturi. Dodal je še, da se bo z ekipo, ki ga nagovarja in prepričuje sestal še danes, več pa da bo povedal jutri.
Po poročanju časnika Večer naj bi kandidiral na listi SMC in s široko podporo znanih Mariborčanov.
Sicer pa je Arsenovič uspešen mariborski podjetnik, ki je v središču Maribora razvil kar nekaj prepoznavnih gostinskih konceptov – Hotel in Gostilno Maribor, ki sta nastala v hiši nekdanje restavracije Koper, za kar je lani prejel tudi Steletovo priznanje za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine ožjega mestnega jedra Maribora. Prav tako je razvil Restavracijo Rožmarin, La Pizzerio in Steakhouse. Ambiciozne načrte pa ima tudi z Žičkim dvorom, ki ga je kupil leta 2014.