Skupina 19 posameznikov je predstavila pobudo, da bi sedež državnega sveta prestavili v Maribor in s tem naredili korak naprej k decentralizaciji države. Po njihovem mnenju bi lahko sedež državnega sveta s 40 svetniki in 29 zaposlenimi prestavili v Maribor brez večjih stroškov, za to pa bi potrebovali soglasje zadostnega števila državnih svetnikov in svetnic, s katerim bi spremenili 4. člen poslovnika državnega sveta.
Predlagatelji pobude so Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Čander, Breda Čepe, Božo Grafenauer, Tomaž Keresteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Bartolo Lampret, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak in Srečko Trglec, ki menijo, da je Slovenija izrazito centralistična država, ki svoj centralizem le še bolj krepi, zato bi po njihovem lahko sedež državnega sveta prestavili v Maribor, ne omejujejo pa se zgolj s sedežem DZ, ampak menijo, da bi lahko po državi razpršili še druge organe države.
Trije predstavnike skupine pobudnikov so razložili, čemu so se odločili tako. Na prvem mestu je Bartolo Lampret izpostavil, da so vsi ugotovili, da je Slovenija močno centralizirana država in “da se ta centralizacija z vsakim dnevom zgolj krepi, kar vidno in občutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju.” Poudaril je, da Slovenija nima problema bega možganov zgolj v tujino, ampak tudi v Ljubljano. Njegova izjava je v posnetku:
Pobudo si sicer že objavili tudi na spletu ter vabijo državljane k podpisu, pravijo, da bodo pobudo, ko bo zbrano primerno število podpisov, predali predsednikom državnega sveta, vlade in države. Božo Grafenauer, sicer nekdanji minister za lokalno samoupravo, ki je prav tako eden od pobudnikov, je izpostavil, da se sicer večkrat govori o decentralizaciji, nihče pa ne preide od besed k dejanjem. Njegova izjava je v posnetku:
Tomaž Keresteš pa je izpostavil nekaj držav, kjer so prav s podobnimi ukrepi prenosa sedežev državnih organov uspeli decentralizirati države. Gre za Nemčijo, Južno Afriko in Rusijo. Po njegovem kažejo ti primeri, da “ni samoumevno, da so vse državne institucije v glavnem mestu”. Meni, da v Sloveniji to ne bi smel biti problem. Opisal je primer Nemčije:
Predlagatelji so še prepričani, da bi lahko tudi druge državne institucije lahko preselili iz Ljubljane v druge kraje.