Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Maribor je lani zabeležil 200.859 nočitev (56 % manj kot v letu 2019) in 72.663 prihodov gostov (66 % manj kot v letu 2019). Razmerje med domačimi in tujimi nočitvami je bilo 22:78, največ tujih so ustvarili Nemci, Hrvati, Srbi, Italijani in Madžari.

Pestro dogajanje pred Hišo Stare trte na Lentu. Vir: arhiv Lokalec.si

Kljub epidemiološkim razmeram je Zavod za turizem Maribor (ZTM) intenzivno promoviral mesto in širšo destinacijo ter razvijal turistične produkte, kot sta nova blagovna znamka Naše najboljše in digitalizacija turističnih vsebin, je sporočil ZTM, ki sporoča tudi razmerje med prihodki in odhodki: “Razlika med realiziranimi prihodki in realiziranimi odhodki ZTM za leto 2020 po obračunskem načelu izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 19.645 EUR. Finančno stanje je posledica izpada prihodkov iz tržne dejavnosti ZTM, zaradi česar ZTM ni mogel zagotoviti kritja lastnih deležev v sklopu izvajanja aktivnosti, prijavljenih na razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenske turistične organizacije (STO).”

Nočitve in prihodi gostov

Mesto Maribor je v letu 2020 zabeležilo 200.859 nočitev.  Največ nočitev je bilo ustvarjenih v januarju, februarju in avgustu. Število unovčenih turističnih bonov v Mariboru je bilo na dan 1. oktober 2020 6.152 ter je z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih (Koper) in termalnih (Ptuj) mest preseglo rezultate drugih mestnih občin.

Maribor s Pohorjem.

Promocija mesta in destinacije

ZTM je Maribor in širšo destinacijo predstavljal na 11 sejmih, štirih delavnicah in eni borzi v Avstriji, Nemčiji, Švici, Srbiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in Sloveniji. Webinarje in virtualne dogodke v organizaciji STO so izvedli na tržiščih Nemčije, Avstrije, Švice, Madžarske, Češke, Slovaška, Poljske, Francije in Italije. Zaradi pandemije in ukrepa dobroimetja v obliki turističnih bonov so promocijo preusmerili na domače tržišče in jo intenzivno izvajali na spletu. Na spletnem mestu visitmaribor.si, za katerega je ZTM prejel tudi nagrado Websi za najboljšo uporabniško izkušnjo, je število uporabnikov zraslo za 13,6 %. Na družbenih omrežjih VisitMaribor je število sledilcev zraslo za 18 %, medtem ko so z digitalnim oglaševanjem dosegli za kar 54 % uporabnikov več kot leto poprej (3,1 milijona). Pri spletnem nastopu so k sodelovanju povabili tudi prepoznavne mariborske osebnosti oz. ambasadorje; s 130.000 ogledi je bila najodmevnejša objava svetovno znanega čelista Luke Šulića z vabilom v Maribor. Maribor so oglaševali tudi v klasičnih medijih (televizija, radio in zunanje oglasne površine) ter izdali novi promocijski tiskovini: vinsko-kulinarični zemljevid Okusi Maribor in knjižico Maribor, mesto outdoor doživetij. Številne promocijske vsebine je ZTM izvedel tudi v okviru Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot (DKP), ki skrbi za vzpostavitev DKP v Sloveniji: sejemske predstavitve, uspešno spletno promocijo in digitalno oglaševanje ter vsebino 27 novih informacijskih tabel, ki bodo nameščene vzdolž slovenskega dela DKP.

Razvoj turističnih produktov

ZTM je vodilni partner dvoletnega projekta MGRT za digitalno inoviranje kulturne dediščine, v okviru katerega so v letu 2020 vzpostavili novo kolektivno blagovno znamko Naše najboljše (certifikat je do konca leta 2020 prejelo 26 lokalnih ponudnikov) ter organizirali delavnice za gostince, turistične kmetije, vinotoče, organizatorje potovanj, hotelirje, sobodajalce in lokalne pridelovalce. V sklopu projekta so izvedli tudi prvi del digitalizacije vsebine v Hiši Stare trte, Pokrajinskem muzeju Maribor in cerkvi s samostanom v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, dokončni digitalizirani produkti pa bodo javnosti predstavljeni v prihajajočih mesecih.
V letu 2020 je bil Maribor prejemnik certifikata odličnosti specializirane revije Kongres magazine v kategoriji srednje velikih kongresnih destinacij, trajnostnega certifikata Zeleni ključ za turistično znamenitost Hiša Stare trte in nosilec naziva Green Destination bronze, s katero izkazuje in promovira trajnostno delovanje mesta in destinacije.

Prireditve ZTM

Zaradi epidemije koronavirusa je ZTM prireditve (so)organiziral v omejenem obsegu. V luči prilagajanja ukrepom in priporočilom pristojnih institucij za zajezitev širjenja novega koronavirusa so uspešno realizirali dogodka Rez Stare trte in Svečana trgatev Stare trte ter koordinirali in soorganizirali vsebine Čarobnega decembra. Med načrtovanimi dogodki, ki jih zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, so bili Velikonočni sejem, Dan pohorske omlete in Martinovanje v Mariboru.

Stara trta – trgatev 2020.

TIC Maribor in Hiša Stare trte

V letu 2020 sta bila TIC Maribor in Hiša Stare trte zaradi epidemije od 13. marca do 17. maja in od 24. oktobra do 31. decembra 2020 zaprta. V TIC-u so zabeležili 82 % upad obiskovalcev in 80 % upad prometa, medtem ko je bilo v Hiši Stare trte za 83 % manj obiskovalcev in 64 % manj prometa.

Aktivnosti je narekovala pandemija – pa tudi menjava vodstva

Neva Pipan, predsednica sveta Zavoda za turizem Maribor, je dejala: “V poslovnem letu 2020 je aktivnosti ZTM narekovala pandemija novega koronavirusa, pa tudi menjava vodstva. Turistično gospodarstvo je ena izmed najbolj prizadetih panog zaradi pandemije, kar močno občuti tudi mariborski turizem. ZTM je svoje aktivnosti sproti prilagajal danim razmeram, tudi s pripravo rebalansa poslovno-finančnega načrta, a se primanjkljaju iz naslova tržne dejavnosti kljub temu ni mogel izogniti. Z enakim izzivom se je pričelo tudi letošnje leto, zato je iskanje novih virov prihodkov ključno za nadaljnje tržno poslovanje zavoda.”  Izpostavila je še, da je Letno poročilo pokazalo, da bo treba v načrtu dela za leto 2021 zastaviti konkretnejše in merljive cilje ter pripraviti program, ki bo temeljil na iskanju inovativnih turističnih produktov ter aktivnejšem in tesnejšem povezovanju deležnikov kulturnega, športnega in kongresnega turizma, društvene dejavnosti ter ponudnikov nastanitvenih kapacitet.

Na včerajšnji seji sveta Zavoda za turizem Maribor so člani sveta za direktorja zavoda imenovali Jureta Struca. Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja zavoda, ki mora do polnega imenovanja pridobiti še soglasje Mestnega sveta Mestne občine Maribor, bo funkcijo opravljal za mandatno obdobje štirih let.

Neva Pipan, predsednica sveta Zavoda za turizem Maribor, je ob tem povedala: »Člani sveta zavoda smo bili soglasni, da sta oba kandidata, Martina Rauter in Jure Struc, predstavila kakovostne usmeritve turističnega razvoja mesta. Sprejeli smo odločitev, da izkažemo zaupanje Juretu Strucu, da bo strokovno in vizionarsko vodil projekte, ki bodo prispevali k dojemanju in delovanju Maribora kot privlačnega mesta s kakovostnimi in inovativnimi vsebinami. Izzivi v turističnem gospodarstvu so iz dneva v dan večji in nanje se bomo morali odzvati z intenzivnim trženjem medsebojno usklajenih partnerjev. Od Zavoda za turizem Maribor pričakujemo, da bo prevzel osrednjo povezovalno in usmerjevalno vlogo pri razvoju turizma v mestu.«

Jure Struc je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist in ima več kot 20 let delovnih izkušenj na področju menedžmenta ter poslovnega in komunikacijskega svetovanja. V svoji karieri je med drugim deloval kot komunikacijski svetovalec največjim slovenskim podjetjem, direktor marketinga skupine Pivovarna Laško, direktor Večera in podjetnik. Ob potrditvi za direktorja zavoda pa je povedal: »Maribor je mesto z edinstvenim značajem, edinstveno lego in edinstvenimi zgodbami. Ponašamo se z nazivi, kot sta evropska prestolnica kulture in evropsko mesto športa. Smo pristno in gostoljubno mesto, kot nobeno drugo. A za to, da se prebijemo med najboljše slovenske turistične destinacije, je ključno ustvarjanje odličnih izkušenj naših gostov in obiskovalcev. Slednjega moramo usmerjati s poenoteno vizijo odločevalcev ter podpreti z aktivacijo skupnosti in prodornostjo turistične znamke Maribor. Svoje znanje in številne izkušnje iz poslovnega in komunikacijskega svetovanja bom uporabil tudi pri oblikovanju podobe in vloge Zavoda za turizem Maribor kot kompetenčnega partnerja deležnikov v turizmu, okrepljenega z zaupanjem ustanovitelja in skupnosti. Čas epidemije bomo izkoristili za izgradnjo vizije, ciljev in partnerstev mariborskega turizma, da bo mesto ob ponovnem turističnem zagonu pripravljeno na zahtevne razmere in merjenje s konkurenco na domačem in tujih tržiščih.«

Mariborski mestni svetniki so potrdili sporazum o delitvi ustanoviteljskih deležev v Mariborski razvojni agenciji, ki ga je mestna uprava po več letih sporov dosegla z drugimi občinami. Agencija se bo preimenovala v Regionalno razvojno agencijo Podravje Maribor. Spremembe pa bodo tudi v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje, ki v imenu nima več Pohorja.

Spor glede ustanoviteljskih deležev v Mariborski razvojni agenciji (MRA) se je sicer vlekel že od razpada širše Občine Maribor oziroma odcepitve ostalih občin od nje. Po doseženem dogovoru ima Mestna občina Maribor (MOM) v agenciji 83,35-odstotni ustanoviteljski delež, Občina Hoče-Slivnica 5,48-odstotnega, Rače-Fram 3,55-odstotnega, Miklavž na Dravskem polju 3,01-odstotnega, Duplek 2,68-odstotnega in Starše 1,93-odstotnega.

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Ostale občine so po besedah direktorja MRA Uroša Rozmana ta dogovor že potrdile, nazadnje Starše julija letos. S tem ko ga je potrdila tudi MO Maribor, bodo ti deleži lahko vpisani v sodni register. Pripravljen bo nov odlok o ustanovitvi agencije, ki ga bodo mestni svetniki potrjevali predvidoma na naslednji seji. “S tem bo po več kot 20 letih rešena agonija MRA z vidika lastniških razmerij in odprta pot, da agencija izvede reorganizacijo in se pozicionira kot glavna in ključna agencija v Podravju,” je dejal Rozman.

Napovedane spremembe vključujejo tudi preimenovanje. “Maribor se zaveda svoje vpletenosti v regijo. Razvojna agencija Podravje želi tudi z imenom povedati, da ni samo mariborska, ampak vključuje 41 občin. S skupnimi projekti imamo bistveno več možnosti razvijati tako mesto kot regijo,” je dodal župan Saša Arsenovič.

Potreben nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem

Nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, ki ga je mestni svet sprejel na zadnji seji, je po besedah podžupanje Alenke Iskra potreben zaradi uskladitve z zakonodajo, saj je bil prejšnji odlok sprejet že leta 2012, ter lanskega izstopa okoliških občin iz soustanoviteljstva. “Sedaj je edini ustanovitelj MOM, prehajamo pa tudi na projektno financiranje, torej po programskih sklopih. Svet zavoda bo po novem štel šest članov, medtem ko jih je imel doslej 12,” je povedala.

Omenjeni zavod trenutno čaka na novega vodjo, saj je direktorica Doris Urbančič Windisch podala odstop, ki stopi v veljavo 22. septembra. V mestni upravi računajo, da bo razpis za novega direktorja objavljen že po novem odloku. “To bo prispevalo tudi k hitrejšemu prehajanju na nov način financiranja, s katerim želimo doseči večjo transparentnost pri porabi sredstev in večjo učinkovitost zavoda pri razvoju turizma v mestu in okolici,” je dejala Iskra.

Svetniki izglasovali odvzem besede Pohorje v imenu zavoda

Med mestnimi svetniki se je razvnela razprava o ustreznosti poimenovanja zavoda, saj so bili nekateri mnenja, da je Pohorje v nazivu odveč. Arsenovič je predlog podprl, kasneje pa je za to glasovala tudi večina svetnikov.

Vir: STA

V dobri polovici letošnjega leta se je skoraj za tretjino povečalo število nočitev v Mariboru. Največkrat je so štajerski prestolnici prespali Nemci. Na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje izpostavljaj, da “mesto Maribor in turistična destinacija Maribor – Pohorje beležita odlične statistične rezultate za obdobje januar-julij 2018 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Vir: Zavod za turizem Maribor - Pohorje.

Vir: Zavod za turizem Maribor – Pohorje.

Nočitve v Mariboru od januarja do julija 2018 kažejo na skupno 30 % rast tako da je mestu prenočilo več kot 248.000 gostov. Rast prihoda turistov je 14%. Na področju celotne destinacije je nočitev 30% več, prihodov turistov pa za 15% več. “Letošnji julij je od lanskega boljši za 38 % (mesto) oz. 37 % (destinacija) na področju nočitev ter za 22 % (mesto) oz. 18% (destinacija) na področju prihodov gostov. “Največ nočitev v Mariboru so julija ustvarili turisti iz Nemčije, Poljske in Nizozemske,” dodajajo na Zavodu.

Vir: Zavod za turizem Maribor-Pohorje.

Da bi številke še rasle…
Po objavi spodbudnih rezultatov na Zavodu poudarjajo, da nadaljujejo s projekti, ki bi pritegnili še več turistov. Prejšnji teden so oddali prijavo na nov projekt “Europe for citizens, namen katerega je povezovanje mest med seboj. Vrednost projekta znaša 150.000 EUR, sam projekt pa se osredotoča na najstarejšo trto na svetu, ki povezuje različna evropska mesta, poleg mesta Maribor tudi Tours v Franciji, Stainz v Avstriji in Radoboj na Hrvaškem. Vizija projekta je, da Stara trta, najstarejša trta na svetu, ponese svoj glas po Evropi in v prihodnosti tudi po ostalih kontinentih,” dodajajo na Zavodu.

Mariborski turistični ponudniki znova beležijo rast števila turistov. Po uradnih statističnih podatkih je Maribor v prvem polletju zabeležil 26 odstotkov več nočitev in 15 odstotkov več prihodov gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris U. Windisch, bodo dobri tudi poletni rezultati.

Največ gostov, ki so v prvi polovici leta prenočili v Mariboru, je prišlo iz Nemčije, Poljske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Madžarske, Turčije in Južne Koreje. “Po podatkih, ki smo jih prejeli s strani nekaterih ponudnikov namestitvenih zmogljivosti, so hoteli v juliju in avgustu v povprečju zasedeni okoli 70-odstotno, kar je primerljivo z lanskim poletjem,” je dejala Windischeva. V Termah Maribor, ki so največji ponudnik namestitvenih zmogljivosti v štajerski prestolnici, so imeli v prvem polletju zasedenost zmogljivosti na ravni lanske, kar pomeni 72 odstotkov v hotelih pod Pohorjem, okoli 67 odstotkov v mestnih hotelih ter 36 odstotkov na Pohorju. Nekateri ponudniki sicer beležijo tudi upad, ki ga pripisujejo dvigu cen.
Obiskanost Turistično informacijskega centra (TIC) je v prvem polletju letošnjega leta za 22 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani, medtem ko v Hiši Stare trte beležijo šestodstotno rast števila obiskovalcev ter povečanje števila skupin in rezervacij za vinske degustacije. V TIC-u v poletnih mesecih beležijo opazno rast nizozemskih, belgijskih in francoskih gostov, pa tudi čeških, slovaških in poljskih.

Pestro dogajanje pred Hišo Stare trte na Lentu. Vir: arhiva Lokalec.si

Pestro dogajanje pred Hišo Stare trte na Lentu. Vir: arhiva Lokalec.si

Hiša Stare trte v Mariboru med najbolj obiskanimi v destinaciji
Tuji gostje pri njih povprašujejo predvsem po kulturno zgodovinskih znamenitostih, možnostih nakupa spominkov, načrtu mesta in drugih promocijskih materialih. Pozanimajo se tudi o znamenitostih Slovenije ter doživetjih s področja vina in kulinarike, predvsem glede najstarejše trte na svetu, Vinagove kleti in okoliških vinskih cest ter dobrih gostiln. Ob tem v TIC-u opažajo, da vse več gostov želi obiskati Pohorje, predvsem pohodniki, sledijo jim kolesarji, samo Hišo Stare trte pa je lani obiskalo okoli 60.000 domačih in tujih turistov, s čimer je to ena najbolj obiskanih turističnih točk v destinaciji. Windischeva pa kot novost v turistični ponudbi mesta omenja nadgradnjo mariborske vinske poti in nove mariborske kulinarične poti – paketni ponudbi, ki vključujeta sedmem gostinskih ponudnikov v središču Maribora. Slednji so oblikovali prav v Zavodu za turizem Maribor Pohorje, saj želijo gostom omogočiti kakovostno, a hkrati cenovno ugodno vinsko-kulinarično doživetje.
Vir: STA

Mariborska mestna oblast nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami po neuspešnih poskusih odstavitve direktorice Zavoda za turizem Maribor Pohorje Doris Urbančič Windisch zdaj razmišlja celo o možnosti ustanovitve novega zavoda. Kot so na mestni občini potrdili, je o tem beseda tekla na zadnjem sestanku z župani soustanovitelji zavoda.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor in Doris Urbančič Windisch, dir. Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor in Doris Urbančič Windisch, dir. Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Mariborski župan Andrej Fištravec se je prejšnji teden na to temo pogovarjal z županoma občin Hoče-Slivnica Markom Soršakom in Starš Bojanom Kirbišem ter direktorico občinske uprave v občini Rače-Fram Zorico Zajc Kvas in jih seznanil z vsebino odloka o ustanovitvi zavoda, v katerem je določeno, da se ta financira iz proračuna vseh občin ustanoviteljic.

Kot so že pred časom sporočili iz Mestne občine Maribor, ostale tri občine odloka ne spoštujejo, zato financiranje v celoti pokriva Maribor, kar jih letno v povprečju stane 1,3 milijona evrov. Po takratnih izračunih mestne občine so sami od ustanovitve za delo zavoda zagotovili že več kot šest milijonov evrov.

Občina Rače-Fram naj bi jim za letos dolgovala 74.000 evrov, od ustavitve zavoda skoraj 400.000 evrov, občina Hoče-Slivnica za letos dobrih 115.000 evrov, od ustavitve kar 620.000 evrov, občina Starše pa dobrih 41.000 evrov, od ustanovitve dalje pa nekaj več kot 220.000 evrov.

Fištravec je bil na tokratnem sestanku, kot so sporočili iz mestne občine, jasen, da mariborska občina obstoječega stanja ne namerava več podpirati, da pa si želi konstruktivno rešiti problem. Mariborska občina namreč prav v primeru aktualne direktorice ni mogla uveljaviti svoje upravljavske volje, ker občinski sveti ostalih treh občin niso podprli njene odstavitve.

Za razrešitev problematike je predlagal tri scenarije, po katerih bi občine odslej svoje obveznosti poravnavale po načelu pravičnosti ali pa bi ostale tri izstopile iz ustanoviteljstva ter bi z zavodom poslej sodelovanje nadaljevale v obliki pogodbenega dogovora pri posameznih projektih. Ob tem pa obstaja še tretja možnost, da iz sedanjega zavoda izstopi Mestna občina Maribor in ustanovi nov zavod.

Kot so zagotovili na mariborski občini, so se predstavniki ostalih občin strinjali, da je treba način delovanja in financiranja urediti, pri čemer so bili najbolj naklonjeni drugemu predlogu, ki bi jasno definiral, kaj v zameno za vložena sredstva občine pridobijo.

Hkrati so predlagali tudi možnost ustanovitve medobčinskega urada za turizem po vzoru medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanja narave ali medobčinskega redarstva, saj bi na ta način bili jasno definirani letni finančni vložki in program dela. Takšen predlog bodo do naslednjega sestanka proučile strokovne službe mestne občine.

Urejanje razmer v zvezi z delovanjem zavoda za turizem je sicer predvsem posledica dogajanja okoli neuspešnih poskusov menjave aktualne direktorice, ki je sicer na tem položaju manj kot leto dni. Za zdaj kaže, da se ji bo na tem mestu uspelo obdržati še kar nekaj časa, saj svet zavoda tudi na seji ta teden ni našel načina, kako se z njo raziti. Ob že pred novim letom izrečeni nezaupnici so namreč zdaj vendarle potrdili poslovni in finančni načrt zavoda za leto 2018, vse doslej pa niso pojasnili, kakšni so sploh razlogi za nezaupnico.
Vir: STA

Potem ko sta dve okoliški občini Rače-Fram in Hoče-Slivnica izrazili podporo aktualni direktorici Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch, na Mestni občini Maribor danes s prstom kažejo na njih, češ, da morajo, glede na to da so zadovoljni z njihovim delom, poravnati dolgove občin (so)ustanoviteljic.

Anomalijam na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje bo treba narediti konec“, so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim sta podpisana župan MO Maribor Andrej Fištravec in predsednik sveta zavoda Zavoda za turizem Gregor Bezlaj. V zapisu poudarjata, da je mariborska edina občina, ki je opravlja ustanoviteljske obveznosti, ostale pa, da do danes niso poravnale niti enega evra. “Občina Rače–Fram v letu 2018 dolguje 74.010,74 EUR, vse od ustanovitve Zavoda pa dolg znaša 392.187,16 EUR. Dolg občine Hoče–Slivnica v letu 2018 znaša 116.924,53 EUR, od ustanovitve Zavoda je dolg 619.589,80 EUR“, piše v sporočilu za javnost. Kot razlog neplačevanja (so)ustanoviteljski finančnih obveznosti naj bi okoliške občine navajale, “da od dela Zavoda nimajo ničesar in da če bi imele, bi tudi plačevale svoje obveznosti. Skratka, da niso zadovoljne z delom Zavod za turizem Maribor.”

lent, maribor, turizem

Če so izrekli podporo, so zadovoljni
Do sedaj sta se jasno izrekla dva občinska sveta, in sicer občinski svet občine Rače – Fram in občinski svet občine Hoče – Slivnica, prihodnji teden sledi še Občina Starše. “Skladno z odločitvama občinskih svetov dveh izmed ustanoviteljic je jasno, da so se izrekli, da direktorica svoje delo opravlja dobro in posledično tudi Zavod, ki ga vodi. Zato je logično pričakovati naslednji korak – to je rebalans njihovega proračuna in tako zagotovitev ustanoviteljskih sredstev za Zavod.  V kolikor bo stališče občine Starše enako, potem mora v letu 2018 prispevati 41.597,35 EUR, če pa pogledamo od ustavitve Zavoda, je dolg 220.426,76 EUR,” piše v sporočilu za javnost, v katerem hkrati zagotavljajo, da je Mestna občina Maribor od ustanovitve do tega trenutka za delovanje Zavoda zagotovila 6.067.421 EUR, v proračunu za leto 2018 pa 1.145.000 EUR.

 

“Ta postopek razrešitve bo vsem nam ustanoviteljicam nalil čistega vina”
Dosedanji potrditvi podpore v dveh občinskih svetih pomenijo stališče, da aktualnega vodstva ni treba menjati. Zato lahko “upravičeno v roku 14 dni pričakujemo znaten priliv sredstev na transakcijski račun Zavoda s strani občin soustanoviteljic. V kolikor pa kljub »zaupnici« v občinah soustanoviteljicah le-te tudi v prihodnje ne nameravajo izpolnjevati svojih ustanoviteljskih obveznosti pa je jasno, da bi nekateri očitno samo sedeli za mizo, njihovo kosilo pa naj plačuje Mestna občina Maribor oz. Mariborčani“, še piše v sporočilu, s katerim pozivajo h korenitim spremembam.