Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Kaj se bo zgodilo z mariborskim letališčem, se še vedno ne ve. Niti, kdo ga bo upravljal. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pravi, da še pripravljajo razpis za resnega strateškega partnerja, ki pa bo moral biti drugačen od tistega, ki so ga nedavno imeli v Mariboru za pravega.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da si želi najti “resnega strateškega partnerja, ki bi mu lahko država dolgoročno podelila koncesijo. Če bi bil interes za nakup, je seveda treba najprej v Državnem zboru dobiti soglasje za prodajo, če bi ta partner resen strateški, ne pa takšen, kot so ga našli pred časom.” Povedala je še, da po njenem država dolgoročno ne more biti upravljavec letališča, zato pripravljajo razpis, koncesijo za partnerstvo. Poglejte njeno izjavo:

Omenila je tudi, da je po njenem letališka infrastruktura na mariborskem letališču trenutno boljša kot na ljubljanskem. Da pa nerada špekulira in nerada napoveduje, a da je treba vedeti, da je konkurenca letališču v bližini in da ta ni tako majhna, zato bi po njenem morali najti nekoga z resnimi načrti in resno vizijo. Da pa sama še ni vrgla puške v koruzo.

Upravljanje mariborskega letališča je državo v prvih dveh mesecih stalo skoraj 267.000 evrov, pri tem pa so beležili okoli 50.000 evrov prihodkov. Kot je pojasnil direktor direktorata za letalski in pomorski promet Damjan Horvat, so bili stroški od načrtovanih višji zaradi začetnih vložkov v servise vozil in opreme, zavarovanja in podobno.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Medtem ko za september račun še ni bil izstavljen, so stroški julija znašali nekaj več kot 140.000 evrov, avgusta pa nekaj manj kot 125.000 evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da se bo ta dinamika nekoliko umirila in bodo stroški v okviru pogodbe z Družbo za upravljanje investicij (DRI), ki po odhodu kitajskih najemnikov upravlja z letališčem.

S pogodbo so sicer za letos za pokrivanje stroškov sicer bolj ali manj praznega letališča načrtovali 420.000 evrov, za leto 2020 pa 1,15 milijona evrov. “Po naši oceni so trenutni stroški daleč pod ocenjeno vrednostjo morebitnih vračil evropskih sredstev in drugih stroškov, povezanih predvsem z izgubo delovnih mest in podobno, ki bi nastali, če bi prišlo do zaprtja letališča,” menijo pristojni na infrastrukturnem ministrstvu.

Odločitve o tem, kakšna usoda čaka letališče dolgoročno, na ministrstvu za zdaj še niso sprejeli. Še vedno ni jasno, kdaj naj bi prišlo do sprememb državnega prostorskega načrta, ki bi omogočile podaljšanje letališke steze, kar je bil tudi pogoj za razvojne načrte donedavnega najemnika, družbe Aerodrom Maribor v lasti kitajskega kapitala. Brez podaljšanja steze je verjetno težko pričakovati tudi kateregakoli drugega resnega novega upravljavca letališča.

Nekateri mediji so poročali o tem, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, svoje delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Pop TV je prejšnji teden poročal o tem, da se je konec avgusta na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja na letališču oglasil predstavnik National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju. Pozneje je še enkrat preverjal stanje priprave državnega prostorskega načrta, pristojni pa so mu zagotovili, da postopek ni ustavljen.

Ministrstvo naj bi septembra bilo po informacijah Pop TV tudi v stikih s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimal za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Ministrstvo jim je predstavilo idejo, da iščejo koncesionarja in možnost prodaje, a naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi za tovorna letala dolgega dometa potrebovali daljšo stezo.
Vir: STA

Danes se izteče odpovedni rok za najemno pogodbo z dosedanjim upravljavcem mariborskega letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti. Začasno bo upravljanje prevzela državna DRI, a najprej ji mora agencija za civilno letalstvo podeliti obratovalno dovoljenje. Država bo v nadaljevanju iskala trajne rešitve.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je dosedanjega upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila v začetku 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.

A velikopoteznih načrtov z več sto milijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.

Skupaj so tako npr. lani na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 na čarterskih letih in 1171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora. Še največ letalskega prometa je v zadnjem času zaradi šolanja pilotov civilnih letal.

Družba Aerodrom Maribor, ki je ob vsega 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato v začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo. Ta se po polletnem odpovednem roku izteče danes.

Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v višini 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje z letališčem. Želeli so tudi državno pomoč.

Ministrstvo za infrastrukturo niti na takšno pobudo niti na prošnjo za državno pomoč ni pristalo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju. Na DRI so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.

Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vlogo za izdajo dovoljena je DRI oddala 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela z opravljanjem fizičnega pregleda na letališču.

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 dosedanjih zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Rešitev z DRI je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli z iskanjem trajne rešitve za razvoj letališča.

Po poročanju Dela iz minulega tedna naj bi se za sodelovanje z novim upravljavcem zanimalo graško letališče, kjer so te navedbe tudi potrdili, saj naj bi bilo njihovo vodstvo že v preteklosti v tesnem stiku z ljudmi z mariborskega letališča in so o trenutnih razmerah dobro obveščeni. Sosednji letališči bi tako v tem primeru lahko postali tudi dopolnilni.

Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.
Vir: STA

Mariborske poslance smo povprašali za njihovo mnenje oziroma za mnenje njihovih strank o tem, ali jim je pomembno in kako pomembno je mariborsko letališče za regijo in Slovenijo, za občine in gospodarstvo. Odgovorov niso podali vsi, nekateri pa so bili kratki in jedrnati ter zelo ostri.

Pred kratkim smo že objavili mnenje območne organizacije SD Maribor in Občinske organizacije SD Hoče-Slivnica, ki sta izrazili skrb za obstoj in delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V pisni izjavi so zapisali, da „letališče predstavlja izjemen strateški razvojni dejavnik v SV Sloveniji, ki razvojno zaostaja za osrednjim delom naše države“ in da ne želijo, da bi letališče in vsa pripadajoča infrastruktura z vloženimi sredstvi propadla, zato vodstvu svoje stranke predlagajo, da opravi razpravo v morebitnem (ne)zaprtju letališča in da se s pomočjo njihovih poslancev zavzamejo za pozitivno rešitev in ohranitev letališča, da se sestanejo z župani okoliških občin in občin širše regije SV Slovenije. Ob tem pa so tudi za prizadevanja ŠGZ in Območne obrtne zbornice, ki si želita ohraniti letališče.

Iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev
Poslanska skupina SD je zapisala, da je stranka izredno negativno presenečena glede dogajanja okrog mariborskega letališča: „Pravzaprav bolj kot za presenečenost gre za zaskrbljenost, ko se je izkazalo, da kitajski investitor, ki je nedavno odstopil od najemne pogodbe, ni bil tisto, za kar se je predstavljal oziroma je glede upravljanja in strateških načrtov za mariborsko letališče – sodeč po informacijah iz medijev – podajal zavajajoče informacije, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da državi sedaj grozi večmilijonska kazen v zvezi s pridobljenimi evropskimi sredstvi.“ Želijo, da država „najprej poišče kratkoročno rešitev za odpravo zatečenega stanja, tako, da nase prevzame bremena in na kratek rok zagotovi nemoteno delovanju letališča, na srednji rok pa naj ta poišče strateškega partnerja, z jasnimi in pogodbeno zavezujočimi določbami o razvoju in nadaljnjem delovanju ter usmeritvah mariborskega letališča.“ Kratek je bil poslanec SMC Gregor Židan: „Po mojem mnenju do zaprtja mariborskega letališča ne sme priti. Njegovi potenciali za regijo, pa tudi Slovenijo, so veliki, žal pa nam jih nikakor ne uspe zares izkoristiti. Ministrstvo za infrastrukturo mora odigrati aktivno vlogo in v dialogu z deležniki, predvsem tudi iz regije, najti rešitev, da letališče ostane odprto. Na kratki rok bo verjetno rešitev zasilna, na srednji in daljši rok pa vsekakor država mora pristopiti strateško.“

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Zaprtje letališča bi pomenilo, da vladi ni za enakomeren regionalen razvoj
Poslanec Dejan Kaloh iz SDS je poudaril: „Zgodba kitajskih najemnikov, ki jih je v Maribor pripeljal prejšnji župan Andrej Fištravec, se očitno končuje, kar je dobro. Nič od njihovih obljub namreč ni bilo izpolnjeno, ne obljube o novih rednih linijah, ne o nekih “novih razvojnih ciklih”, ki naj bi bili podprti z več kot 100 milijoni evrov investicij. A seveda je letališče Edvarda Rusjana za Maribor kot drugo največje regijsko središče in kot za mesto z izjemno geostrateško lokacijo seveda zelo pomembno in se nikakor ne sme zapreti! Deležniki, ki bi se morali vključiti v iskanje rešitev, da se mariborsko letališče ohrani pri življenju so v prvi vrsti ministrstvo za infrastrukturo kot lastnik letališke infrastrukture in opreme, pa tudi domača večja podjetja, kot tudi Štajerska gospodarska zbornica in pa seveda Mestna občina Maribor oz. mariborski župan ter občina Hoče-Slivnica ter tamkajšnji župan. Glasni pa moramo biti tudi štajerski poslanci, saj bi morebitno zaprtje mariborskega letališča pomenilo samo še en dokaz, da državi ni mar za enakomeren regionalni razvoj, kar je nedopustno! Štajerci namreč nismo drugorazredni državljani!“ Meni, da je treba najprej nadaljevati postopek sprememb državnega prostorskega načrta, da se lahko podaljša letališka steza ter da je treba poiskati „resnega in kredibilnega zasebnega partnerja-koncesionarja, ki bo razvijal letališče v skladu z že sprejetimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, pa tudi s pričakovanji lokalne skupnosti in štajerskega gospodarstva”.

Potreben prostorski načrt za podaljšanje letališke steze
Poslanec SAB Andrej Rajh pa med drugim meni, „da bi dobro delujoče letališče lahko prineslo nove poslovne priložnosti in tudi nova delovna mesta. Zato podpiram prizadevanja Ministrstva za infrastrukturo, da zagotovi obratovanje letališča v Mariboru tudi po 15. juliju, ko bo na željo sedanjih najemnikov predčasno potekla najemna pogodba. Ključno vlogo pa ima že kar nekaj časa predvsem Ministrstvo za okolje, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze. To je dejansko ključni temelj za obstoj in primerno delovanje letališča, samo tako bo lahko letališče sploh imelo možnosti, da bo zares zaživelo.“ Kot inženir gradbeništva pa „žal ne morem utemeljeno oceniti, ali je dobra lega letališča v Mariboru že dovolj za to, da bi letališče postalo pomembno za Slovenijo, saj so v bližini tudi letališča v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani.“ Pa tudi to, da ministrstvo za infrastrukturo vlaga vse napore, „da bi letališče obratovalo tudi po 15. juliju. Ni pa dovolj, da letališče samo obratuje. Zato je tu ključna vloga Ministrstva za okolje in prostor, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze“.

Jelinčič meni, da je vladi vseeno za letališče
Odgovorov drugih mariborskih poslancev in iz Kluba 7 nismo dobili, se je pa odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil oster: „1. zapiranje letališča je posledica slabega vodenja in privatnih interesov, ki jim je vseeno za dobrobit okolja. Odgovornost je v veliki meri na vladi RS. 2. pomembnost je vsak dan manjša, saj vlada ne ve, kaj sploh bi z letališči, ne le z mariborskim. Zelo verjetno bodo vse skupaj za male denarje prodali kakšnemu Nemcu (tako kot ljubljansko), ki bo vse skupaj predelal v nekakšno skladiščno destinacijo za razvoz po Evropi. S tem bo regija dobila zgolj svinjarijo in razsipavanje letalskega goriva po okolici (enako kot se bo zgodilo na ljubljanskem letališču). 3. Vlada bi morala imeti strategijo za nadaljnji razvoj, vendar je nima. Najraje bi vse skupaj zaprli in prepustili propadu. Možnosti so, vendar ne pri tej vladni sestavi. 4. Magna letališča ne potrebuje, župani okoliških občin mislijo (razen izjem) le o lastnih koristih, Štajerska gospodarska zbornica nima koncepta, vlada že skoraj ne ve, kje je Maribor, večini poslancev pa je vseeno.“

Belgijski letalski prevoznik VLM Airlines, ki je pred časom imel iste kitajske lastnike kot najemniki mariborskega letališča, od koder je preko Münchna do nedavnega letel v Antwerpen, je v petek opravil svoj zadnji polet. Lastniki so se namreč na izredni skupščini odločili za likvidacijo družbe in tako poleg mariborske ukinili tudi druge linije.

Vir: http://flyvlm.force3.be

Vir: http://flyvlm.force3.be

Kot so ob tem sporočili iz letalske družbe, je odločitev skupščine stopila v veljavo takoj, za stike s potencialnimi kupci pa so za likvidacijska upravitelja imenovali Yourija Steverlyncka in Birgitto Van Itterbeek.

VLM Airlines, ki je imel v svojem voznem parku pet letal fokker 50 in je letel tudi s slovensko licenco, je v začetku avgusta najprej prekinil letenje v Maribor, kmalu zatem pa napovedal tudi ukinitev povezav Antwerpna z Aberdeenom, Birminghamom, Kölnom-Bonnom, Münchnom in Rostockom.

Čeprav so vodilni v letalskem podjetju zatrjevali, da se bodo osredotočili na pogodbene čarterje in povezavi z letališčema London City in Zürich, so lastniki zdaj sprejeli drugačno odločitev in družbo s 85 zaposlenimi likvidirali.

Kot ob tem ugotavlja slovenski letalski portal Sierra5, takšna odločitev za letalske analitike ni presenečenje. VLM Airlines je namreč v kratkem času odpovedal večino svojih letov, skušal ohraniti le še dve povezavi, tri letala pa prodal švedski letalski družbi Amapola Flyg, ki v glavnem leti za večje distribucijske konzorcije z manjših skandinavskih letališč.

Belgijska letalska družba je bila ustanovljena leta 1993 in je prvič bankrotirala leta 2016. Kmalu zatem so napovedali, da bodo ponovno začeli z leti in oktobra 2017 začeli leteti na letališče London City. Iz Maribora so lansko poletje nekajkrat poleteli v Split in Dubrovnik, od februarja do avgusta letos pa preko bavarske prestolnice do Antwerpna.
Vir: STA

Vlada je na današnji seji sklenila, da bo helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji začasno prevzela Slovenska vojska. Prevoze naj bi z vojaškim helikopterjem začeli izvajati 1. oktobra ter jih opravljali do zaključka servisa helikopterja policije, predvidoma do konca januarja 2019.

Helikopterska nujna medicinska pomoč se z mariborskega letališča izvaja od novembra 2016, prej pa je bila edina takšna baza na Brniku, ki pa je bila za pomoči potrebne na severovzhodu države velikokrat predaleč. Za izvajanje helikopterskih prevozov nujne medicinske pomoči in medbolnišnične prevoze so tudi na Letališču Edvarda Rusjana Maribor uporabljali helikopter policije, a se je ta kvaril.

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Prva intervencija s helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (november 2016).

Ministrstvo za notranje zadeve je zato julija opozorilo vlado, da je nujno ukrepanje. Kot je razvidno iz današnjega sklepa vlade, ocenjujejo, da s 1. oktobrom sami ne bi več mogli zagotavljati helikopterja za potrebe nujne medicinske pomoči v mariborski bazi. Vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally z najnovejšo odločitvijo vlade še ni uradno seznanjen. Načeloma ocenjuje, da je rešitev s sodelovanjem vojske primerna, saj ima ta na voljo več plovil kot policija. Tudi oprema helikopterjev je podobna, zato večjih sprememb v delovanju te službe ne pričakuje.
Notranje ministrstvo je imelo sklenjeno najemno pogodbo za hangar na mariborskem letališču do konca letošnjega leta, kako bo to urejeno naprej, ni znano. V vsakem primeru je treba to storitev po Mallyjevih besedah ohraniti tudi v prihodnje, saj se je izkazala za zelo potrebno in učinkovito. Lani so opravili več kot 150 intervencij, letos že skoraj 190.

Vir: STA

Letališče Edvarda Rusijana ima od danes znova redno letalsko povezavo. V skladu z napovedmi je nekaj pred 15. uro s štiriindvajsetimi (24) potniki proti proti belgijskemu Antwerpnu z vmesnim postankom v Münchnu, poletel 50-sedežni Fokker.

mariborsko letališče, munchen (5)

“Veseli nas, da na mariborsko letališče ponovno prihaja redni promet. Obe destinaciji ocenjujemo kot zelo zanimivi, predvsem z vidika možnih nadaljnjih povezav iz Münchna, seveda pa tudi na osnovi že obstoječih močnih povezav naše regije z Bavarsko,” je pred prvim poletom dejal direktor Aerodroma Maribor Boris Bobek.

Pozitivne misli so tik pred prvim današnjim poletom, po slavnostnem rezu traku izrazili tudi Carl Runge, izvršni direktor VLM Airlines, župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak ter mariborski podžupan Saša Pelko in kitajski veleposlanik v Sloveniji Je Hao. Veliko pa si od nove linije obetajo tudi na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje.

mariborsko letališče, munchen (4)

Kot so povedali danes pred odhodom je povezava z Antwerpnom pomembna tako s turističnega, kot poslovnega vidika, saj se ta nahaja v neposredni bližini Bruslja. Ob tem je Bobek še dodal, da uvedba teh linij za njih pomeni majhen, a pomemben korak pri uresničevanju strategije ponovnega zagona letališča.

Za mariborski liniji so preko spleta na voljo enosmerne vozovnice za dnevne linije med tednom, in sicer od 59 evrov z vključeno potniško takso. Letalo bo od ponedeljka do petka ob 10.10 poletelo iz Antwerpna, z vmesnim postankom v Münchnu, od koder bo poletelo ob 12.45, v Maribor pa bo prispelo ob 14.20. Pol ure pozneje bo letalo spet poletelo proti bavarski prestolnici in se ob 19.10 vrnilo v Belgijo.

Družba VLM Airlines je s tem Maribor petkrat tedensko povezala z bavarsko prestolnico, kar bi lahko bilo zanimivo predvsem za poslovne potnike, hkrati pa z belgijskim pristaniškim mestom, prestolnico trgovine z diamanti in drugim največjim središčem petrokemije na svetu.

 

Je napovedana, 660 milijonska investicija v razvoj mariborskega letališča, realna? Gre samo za prijateljski dogovor ali za resen podpis? Morda iz tega ne bo nastalo nič, če na državni ravni ne bodo pravočasno sprejeli Državnega prostorskega načrta? Več v videu.

S februarjem se na mariborskem letališču odpira nova, redna linija do nemškega Münchna, z možnostjo poleta do belgijskega Antwerpna. Najcenejše, enosmerne vozovnice bodo stale 59 evrov.

Letalska družba VLM Airlines je napovedala redno letalsko povezavo: Maribor – München. Od 12. februarja bodo vsak delovni dan z letalom Fokker 50 zagotavljali povezavo Maribora z Münchnom ter Antwerpnom. “Najugodnejša cena enosmerne letalske vozovnice je 59 €. V ceno so vključene vse pristojbine in potniške takse,” so sporočili z Aerodroma Maribor. Letalske karte bo mogoče rezervirati od jutrišnjega dne, pri čemer na Aerodromu dodajajo, da je za vse potnike “parkiranje na območju letališča Edvarda Rusjana Maribor brezplačno“.

Vozni red nove linije Maribor - München. Vir: Aerodrom Maribor

Vozni red nove linije Maribor – München. Vir: Aerodrom Maribor

Danes sta podjetji SHS Aviation in China State Construction Engineering Corporation podpisali gradbeno pogodbo za prenovo in podaljšanje steze za mariborsko letališče v vrednosti 660 milijonov evrov.

letališče maribor (2)

Kitajsko podjetje China State Construction Engineering Corporation in SHS Aviation sta včeraj v Budimpešti, podpisali gradbeno pogodbo v vrednosti 660 milijonov evrov. Kitajsko podjetje China State Construction Engineering Corporation, s katerim naj bi podpisali gradbeno pogodbo pa je eno največjih gradbenih podjetij na svetu, ki trenutno gradi 528 metrov visoko stavbo China Zun v Pekingu.

Prav tako naj bi se že minuli teden župan Andrej Fištravec in delegacija iz Mestne občine Maribor, sestali v Pekingu s predstavniki podjetja China State Construction Engineering Corporation. Ali je bila tema sestanka gradnja letališča, nam s strani mariborske občine do danes ni uspelo izvedeti.

Kot smo že poročali, je vlada RS na 156. redni seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor ter imenovala delovno skupino za pripravo slednjega. Sprememba DPN med drugim predvideva podaljšanje letališke steze za 800 metrov, s čimer bo ta dolga 3300 metrov, ureditev razširjenega varnostnega območja letališča in pripadajočih objektov za potrebe posodobitve funkcioniranja, razširitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture.

V zvezi s slednjo bo prenova dokumenta omogočala gradnjo novega terminala, ureditev parkirnih površin s parkirno hišo, objekte za zagotavljanje zemeljske oskrbe letal, nastanitvene zmogljivosti za potrebe letališča, tovorni terminal, simulator letenja, preureditev obstoječega terminala za potrebe splošne aviacije, hangarje za vzdrževanje letal ter območje za umestitev skladišča za goriva.

Več o podjetju v videu, ki smo ga zasledili na spletu:

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič bo popoldne z direktorjema družbe Aerodrom Maribor Ladimirjem Brolihom in Borisom Bobkom podpisal pogodbo za 15-letni dolgoročni najem nepremičnin in opreme na mariborskem letališču. Kmalu zatem bo v Mariboru načrte novih kitajskih lastnikov družbe predstavil direktor podjetja SHS Aviation Pang Siu Yin.

 minister gaspersic

Družba Aerodrom Maribor je bila najemnik letališke infrastrukture že doslej, vendar ji je država zadnja leta koncesijo upravljanja podaljševala le za eno leto. V tem času jim je uspelo vzpostaviti nekaj posameznih rednih linij, ki pa so hitro propadle, nekatere celo še pred njihovim začetkom.

Ministrstvi za infrastrukturo je zato izvedlo dolgo pričakovani javni razpis za dolgoročni najem letališča, na katerega pa se je prijavil le aktualni najemnik, ki je medtem zamenjal lastnika in iz rok Delavske hranilnice prešel v last kitajskega kapitala.

Ob ponujeni mesečni najemnini v višini 95.000 evrov za naslednjih 15 let, z možnostjo podaljšanja še za dodatnih pet, so predstavniki SHS Aviation napovedali za kar 139 milijonov evrov vlaganj. Zavezali so se tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno v naslednjih nekaj letih.

Čeprav se delu strokovne javnosti zdijo takšne obljube pretirane, saj bi s tem prehiteli vsa okoliška letališča, je minister Gašperšič v petek po dodatnih usklajevanjih podpisal sklep o oddaji nepremičnin in opreme.

Za sklenitev omenjene pogodbe so si precej prizadevali na mariborski občini, kjer pojasnjujejo, da je ena njihovih prvih prioritet aktivno vzpostavljanje stimulativnega in prijaznega poslovnega okolja. Mestna občina Maribor že vse od prihoda sedanjega župana Andreja Fištravca intenzivno dela na poslovnih vezeh s kitajskimi vlagatelji.

Ker je bil slednji s sodelavci dodobra vpet tudi v iskanje rešitve za boljšo prihodnost letališča, bo skupaj z novimi lastniki po današnjem podpisu pogodbe na letališču le uro in pol pozneje načrte, dolgoročno strategijo upravljanja letališča ter multiplikativne učinke, ki jih bo to imelo na mesto in regijo, predstavil v mariborskem gledališču.

Vir: STA