Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice je pripravilo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru razstavo “200 korakov do oblakov”, na kateri so pokazali vseh 200 številk uličnega časopisa Kralji ulice, ob tem pa še razne slike, članke, napisane na roko in drugo.
Časopis Kralji ulice izhaja od leta 2005. Na njegovih naslovnicah pa je do zdaj bilo 200 obrazov. Mnogi med njimi so izkusili, kaj pomeni biti brez doma. Postali so kralji in kraljice ulice, vsak po svoje so se morali znajti, da so preživeli. Na naslovnicah so ljudje, ki so še živi in tudi tisti, ki so zaradi slabih življenjskih možnosti in razmer prezgodaj umrli.
Društvo za pomč in samopomoč Kralji ulice jim je priskočilo na pomoč, pa ne samo tem, ki so na naslovnici, ampak še več sto drugim. Postali so člani in članice društva Kralji ulice. Na ulicah prodajajo časopis v zameno za prostovoljni prispevek. Kar nekaj med njimi je začelo tudi pisati in risati, to pa objavljajo prav v tem časopisu. Pišejo o sebi, o svoji zgodbi, o svojih pripetljajih, je povedala za naš medij Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor.
Kdo so pravzaprav tisti, ki so tako ali drugače postali brez doma? Jana Bedrač pravi, da ne gre samo za tiste ljudi, ki živijo na ulici brez lastne strehe nad glavo, ampak gre za širšo množico ljudi, od otrok, ki so v rejništvu, do starejših, ki nimajo več svojega doma, ampak so v domus starostnikov. Gre za t.i. nevidno brezdomstvo.
V časopisu še zdaleč niso samo zgodbe brezdomcev, ampak gre za preplet različnih, tudi strokovnih vsebin.
Časopis prodajajo na ulici,kjer je več ljudi. Stane dva evra, prodajalci dobijo polovico, druga polovica gre za tisk. Marsikateremu članu in članice je prodaja časopisa edini vir dohodka, tako poskrbijo zase, prevzemajo odgovornost in se dvigujejo z dna, kamor so padli zaradi različnih okoliščin. Tudi tako gredo skupaj z društvom proti želenemu cilju, da bi vsak človek imel dosegljivo možnost varne in dostojne nastanitve. Sam časopis v vseh letih od prve številke opominja na to, da je pot do nastanitve lahko dolgotrajna, boleča, z velikimi izzivi, hkrati pa tudi z veselimi dogodki, ki dvigujejo optimizem.
Sama razstava pa pomeni veliko priznanje vsem tistim brezdomnim ljudem, ki zbirajo moč, da si pomagajo in sprejmejo pomoč, pa tudi priznanje vsem ljudem, ki na cesti vidijo brezdomnega človeka in se ne ozrejo stran. Drobna pomoč kot nakup časopisa in nekaj spodbudnih besed je včasih dovolj, da brezdomnemu damo kanček tistega, kar ga bo dvignilo in mu pomagalo, da si bo lahko s pomočjo društva in ljudi našel dom in izboljšal življenje.
Na samem odprtju razstave je bil tudi Gogi, eden od mariborskih prodajalcev časopisa Kralji ulice, ki smo ga v preteklih dneh predstavili posebej. Njegova zgodba je polna padcev in na srečo tudi vzponov.
