V mariborskem Vetrinjskem dvoru je potekala konferenca, na kateri so strokovnjaki različnih področij govorili o nujnosti prehoda v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, pri čemer so izpostavili pomen sodelovanja. Uvodoma je zbrane nagovoril župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, ki je izpostavil, da je Maribor prva in trenutno tudi edina slovenska občina, ki ima potrjeno strategijo prehoda v krožno gospodarstvo in projekte, ki so izvedbeni del te strategije in s pomočjo katerih bo mesto zares zaživelo krožno.
Na konferenci so bili podrobneje predstavljeni trije tipi krožnega gospodarstva, vsi z deležem evropskega sofinanciranja: Urbana zemljina za hrano, ki daje poudarek na predelavo bioloških odpadkov v rodovitno zemljino, Cinderela, ki se ukvarja s ponovno uporabo gradbenih odpadkov in Greencycle, s pomočjo katerega se razvijajo platforme za izmenjavo dobrih praks med partnerji projekta. Ladeja Košir Godina, direktorica in ustanoviteljica platforme Circular Change, je predstavila vseslovenski strateški dokument, ki je nastajal leto dni, Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Odraža prizadevanja na državni ravni in opredeljuje krožno gospodarstvo kot odgovor na izzive, ki jih pred potrošniško družbo postavlja 21. stoletje. Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).
Strokovna konferenca na temo krožnega gospodarstva
Medtem ko je piranski župan Peter Bossman izpostavil migracije in mobilnost ter poudaril, da Evropa potrebuje močnega vodjo, ki bo znal odločno pokazati smer prihodnosti, je dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice predstavljala strategijo pametne specializacije in pomembnost povezave razvoja in gospodarskih družb. Draško Veselinovič iz Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SBRA) je opozoril, da evropsko sofinanciranje projektov ni samoumevno in da dobre prijave ni mogoče spisati čez noč. Na tak način je pohvalil tudi lokalne strokovnjake, ki so preko zgoraj omenjenih projektov v Maribor zaenkrat pripeljali okoli 5 milijonov evropskih evrov. Sogovorniki so se strinjali, da v Sloveniji obstaja veliko znanja, teče ogromno projektov, težava, ki s katero se Slovenci soočamo pa je lastna promocija oz. samozavest, ki nam v evropskem merilu še zmeraj manjka.
Projekte, ki so bili predstavljeni in celostno strategijo prehoda v krožno gospodarstvo bo Maribor v sklopu Evropskega tedna regij in mest, ki v Bruslju poteka med 8. in 11. oktobrom, predstavil tudi evropski javnosti. Spomnimo, da se je Maribor na tem dogodku premierno predstavil leta 2016, takrat z inovativnim ekonomskim modelom Wcycle, ki je požel veliko zanimanja s strani drugih članic in EU pa tudi s strani nekdanjega slovenskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika.
