Aktualne oddaje

    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂

V občini Ruše je v drugem krogu lokalnih volitev – po do sedaj znanih neuradnih podatkih – županski stolček zasedla Urška Repolusk, ki je v drugem krogu dobila 53,23 odstotkov glasov. Njen protikandidat Tomi Prosnik pa je dobil 46,77 odstotkov glasov.

Urška Repolusk

Ruše bo prihodnja štiri leta vodila načelnica tamkajšnje upravne enote Urška Repolusk. “Ruše bodo postale urejeno mesto z razvitimi primestnimi naselji, privlačne za mlade družine in mlade podjetnike, s polnim servisom za starejše občane, z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda ter privlačne za turiste,” je dejala za STA.

V Mestni občini Maribor je v drugem krogu lokalnih volitev – po do sedaj znanih neuradnih podatkih – županski stolček zasedel Saša Arsenovič, ki je v drugem krogu dobil 58,45 % glasov. Njegov protikandidat Franc Kangler pa je dobil 41,55 odstotka glasov.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

“Kot športnik sem seveda pričakoval zmago, drugače ne bi šel v to tekmo. Je pa bilo zelo naporno, pestro in zanimivo… Še enkrat se zahvaljujem Mariborčankam in Mariborčanom, ki verjamejo v boljši jutri in, ki so dali svoj glas,” je prve vtise komentiral Arsenovič.

Tudi v prvem krogu volitev pred dvema tednoma je boljši izid dosegel Arsenovič. Po podatkih volilne komisije je takrat zbral 38, Kangler pa 31 odstotkov glasov med skupno 18 kandidati za župana Maribora. Zadnja javnomnenjska raziskava časnika Večer, objavljena pred nekaj dnevi, pa je pokazala za 1,6 odstotne točke boljši rezultat Kanglerju.

“Življenje gre naprej, pred nami so novi izzivi, nove priložnosti. Ta ekipa je v Mariboru dobro izpeljala te volitve, prišli smo v drugi krog, dobili smo deset mandatov v mestnem svetu,” je v izjavi za medije spomnil Kangler. Napovedal je še, bo ta ekipa verjetno pripravljala strategijo za evropske in naslednje državnozborske volitve.

Na vprašanje, ali so v mestnem svetu pripravljeni sodelovati z Arsenovičem, je Kangler odvrnil, da za to ne vidi zadržkov, če bo to v interesu Maribora.

Po preštetih dobrih 70 odstotkih glasov Arsenovič pred Kanglerjem vodi z 58,6-odstotki podpore. Kanglerju, ki so ga poleg njegove Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) že od začetka volilne kampanje podpirali še v SDS, SLS in SNS, so volivci namenili 41,4-odstotno podporo.

V Mariboru se je po delnih neuradnih podatkih drugega kroga lokalnih volitev udeležilo okoli 43 odstotkov volilnih upravičencev.
Vir: STA

V občini Lovrenc na Pohorju je v drugem krogu lokalnih volitev – po do sedaj znanih neuradnih podatkih – županski stolček zasedel Marko Rakovnik, ki je v drugem krogu dobil 66,12 % glasov. Joško Manfreda, ki je do sedaj vodil Občino, je prejel 33,88 odstotkov glasov.

Marko Rakovnik

 

Kandidatka za županjo občine Ruše Urška Repolusk sprejela podporo Sonje Irene Kukovec Stajan, izredno odpuščene delavke iz Občine Ruše.

Smo že vajeni, da je v politiki vse možno, a v Rušah sramu za doseganje ciljev ne pozna niti kandidatka za župnjo Urška Repolusk. Te dni je sprejela podporo Neodvisne liste #Skupaj pri kateri je izvoljena za občinsko svetnico tudi Sonja Irena Kukovec Stajan. To ne bi bilo nič nenavadnega, če Kukovec Stajanova, sicer vidna članica Lire, ne bi prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Kukovec Stajanova je namreč v času bolniškega staleža odpotovala na dopust v tujino, brez soglasja zdravnika. Ker je šlo za hujšo kršitev delovnega razmerja je s strani Občine Ruše prejela izredno odpoved iz krivdnih razlogov. Krivdo in nevestno ravnanje je potrdilo tudi sodišče. Do ugotovitve, da v času bolniške ni bila doma temveč potovala, je prišlo na osnovi razčlenjenega telefonskega računa, ki ga je naročila Kukovec Stajanova sama. Zato tudi na sodišču ni mogla dokazati, da ji je delodajalec kršil določene pravice vezane na zasebnost. Potovala je namreč po Avstriji in Italiji, za kar ni imela dovoljenja zdravnika, ki ji je podpisal bolniški stalež.

Sodba vrhovnega sodišča

Sodba vrhovnega sodišča

Sklep o izredni odpovedi

Sklep o izredni odpovedi

Kakšna načela in kakšno verodostojnost imajo besede županske kandidatke Urške Repolusk pokaže tudi dejstvo, da je na soočenju na BK TV dejala da tovrstno dejanje nebi tolerirala, za dosego cilja izvolitve za županjo pa očitno tolerira in sprejema podporo Sonje Irene Kukovec Stajan.

Izjavo Urške Repolusk si lahko ogledate v videu iz soočenja na BK TV.

V bitki za položaj župana Mestne občine Maribor med letos rekordnimi 18 kandidati ostajata politično še neizkušeni podjetnik Saša Arsenovič in nekdanji župan Franc Kangler. Nekoliko boljše obete za zmago ima prvi, ki predstavlja nov, urbani obraz Maribora, medtem ko je Kangler že prekaljen maček v politiki in nagovarja predvsem obrobje.

Foto: M. Pigac

Foto: M. Pigac

Arsenovič, ki kljub zbranim podpisom občanov nastopa kot županski kandidat SMC, je bil v prvem krogu volitev uspešnejši, zbral je 38 odstotkov glasov. Kanglerju, ki ga poleg njegove NLS podpirajo še SDS, SLS in SNS, pa so volivci izkazali 31-odstotno podporo, čeprav je moral še pred šestimi leti na zahtevo ulice predčasno končati svoj takratni županski mandat.

Potem ko so volilno kampanjo pred prvim krogom volitev zaznamovale osebne diskreditacije, ne sicer po njuni krivdi, sta tako Arsenovič kot Kangler po objavi rezultatov v nedeljo zvečer napovedala spoštljiv, hkrati pa vztrajen nadaljnji boj za županski položaj.

Upam, da bo zdaj volilna kampanja bolj orientirana naprej, v program, vsebine, prihodnost in skrb za vse meščane Maribora,” je dejal Arsenovič, ki v primeru izvolitve obljublja “mesto, ki bo delalo za vse”.

“Iz mestne uprave bomo naredili učinkovit servis za vse, iz Maribora pa mesto, na katerega bomo ponosni,” pravi 52-letni nekdanji teniški igralec, po izobrazbi pravnik, ki je v središču Maribora postavil vrsto priljubljenih gostinskih in namestitvenih objektov, kot so Taco’s, Restavracija Rožmarin, Gostilna in Hotel Maribor.

Za razliko od Arsenoviča ima Kangler dolgoletne izkušnje v politiki, kar med drugim kaže v boljšem poznavanju lokalne samouprave. Potem ko je bil skoraj tri mandate poslanec DZ, se je leta 2006 preselil na položaj mariborskegažupana, kjer je ostal do konca leta 2012, ko je moral po očitkih o korupciji in uličnih protestih odstopiti.

Vrnitev na politično prizorišče je po padlih sodnih postopkih zoper njega Kangler poskušal doseči že na volitvah pred štirimi leti, a je bil v drugem krogu prisiljen priznati poraz proti Andreju Fištravcu, velikemu poražencu tokratnega prvega kroga županskih volitev.

Glede na splošno nezadovoljstvo javnosti z odhajajočim županom sicer Kanglerju v primerjavi z letom 2014 pripisujejo več možnosti za vrnitev v župansko pisarno. V prid temu govori tudi podpora vsaj štirih političnih strank, bolje kot Arsenovič se je odrezal tudi na volilnih soočenjih.

Po drugi strani naj bi bila prednost Arsenoviča v tem, da je “nov obraz” in lahko tako dejansko prinese Mariboru spremembo, medtem ko naj bi leto dni starejši Kangler, po izobrazbi prav tako pravnik, predstavljal “vračanje v pretekle čase”.

Kangler vztraja, da so se vsi očitki zoper njega izkazali za neutemeljene, da je v času županovanja izvedel veliko dobrih projektov za mesto in da bi lahko še več naredil za Maribor. “Ob sebi sem zbral ekipo, ki lahko Maribor ponovno postavi na evropski zemljevid,” je izpostavil v volilnem programu.

Tekmeca bosta ostala tudi po volitvah. Oba bosta namreč v prihodnjih štirih letih mestna svetnika, pri tem pa uživala približno enak delež podpore kolegov. Arsenovičeva neodvisna lista ima s SMC 14 glasov, Kanglerjeva NLS pa z SDS 13 glasov v 45-članskem mestnem svetu. Na čigavo stran se bodo postavili ostali, še ni znano, sodeč po dosedanjih odzivih pa jih bo najverjetneje nekaj več pri Arsenoviču.

Fištravec, ki se najverjetneje umika iz politike, ne bo podprl ne Arsenoviča ne Kanglerja, ker meni, da nimata ustrezne “moralne integritete”. “Od obeh kandidatov pričakujem zavzemanje in borbo za vijolično in ne zeleno barvo,” je pomenljivo dodal. Arsenoviču sicer večkrat očitajo, da deluje “po navodilih iz Ljubljane”.
Vir: STA

Drugi krog bo tudi v Rušah kjer se bosta za stolček župana potegovala Tomi Prosnik in Urška Repolusk. Slednja je glede na neuradne rezultate prejela 45,67 odstotkov, Prosnik pa 36,86 odstotkov.

Kdo bo novi župan ali županja Občine Ruše bo znano po drugem krogu lokalnih volitev, 2. decembra 2018.

prosnik repolusk

V občini Dravograd je v prvem krogu lokalnih volitev – po do sedaj znanih neuradnih podatkih – županski stolček znova zasedla aktualna županja Marijana Cigala, s 74,32 odstotkov.

Njen protikandidat Ervin Kodrun je dobil 25,68 %.

 

Marijana Cigala

Po prvih neuradnih podatkih sta se v drugi krog za župana Mestne občine Maribor uvrstila Saša Arsenovič in Franc Kangler.

Potem ko je bila volilna kampanja pred prvim krogom županskih volitev v Mestni občini Maribor zaznamovana z osebnimi diskreditacijami, oba županska kandidata Saša Arsenovič in Franc Kangler, ki sta se uvrstila v drugi krog, napovedujeta v nadaljevanju spoštljiv in pošten boj za ta položaj. Tega si želijo tudi njuni dosedanji tekmeci.

Arsenovič, ki je na nedeljskih volitvah po neuradnih podatkih prejel 38,2 odstotka glasov, si želi, da bi bile razprave pred drugim krogom odločanja bolj vsebinske. “Upam, da bo zdaj, ko bova le še dva in se tisti, ki so delali negativno kampanjo, ne bodo mogli več skrivati za hrbti drugih, volilna kampanja bolj orientirana vnaprej, v program, v vsebine, v prihodnost in skrb za vse meščane Maribora,” je povedal za STA. “Gleda nas vsa Slovenija, zato nujno potrebujemo kulturen dialog,” je dodal.

Podobnega mnenja je tudi Kangler, ki je zbral 31,4 odstotka podpore in po razglasitvi rezultatov prvega kroga napovedal “spoštljivo in pošteno razpravo, primerno drugemu največjemu slovenskemu mestu”. Sam računa predvsem na podporo “preprostih” ljudi. “Prepričan sem, da bodo volivci prepoznali mojo vizijo za prihodnost Maribora,” je dodal.

Negativno kampanjo se je pripisovalo predvsem aktualnemu županu Andreju Fištravcu, ki se je z zbranimi osmimi odstotki podpore prisiljen po šestih letih posloviti z županskega položaja. “Pričakoval sem drugi krog, zato sem razumljivo razočaran. A prej ali slej župan neha biti župan. Zame je bistveno to, da se je v Mariboru z mojim mandatom zaključila stagnacija, mesto raste, v njem je več delovnih mest,” je povedal. “Kar se bo v naslednjih dveh ali treh letih gradilo v mestu, je tako ali tako nastalo v mojem mandatu,” je dodal.

O svojih nadaljnjih načrtih še ni želel govoriti, ve pa, da ne bo podprl nobenega od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog. “Menim, da nobeden od njiju nima moralne avtoritete za župana,” je dejal.

Razočarani in neopredeljeni glede podpore v drugem krogu so tudi ostali tekmeci. “Vedno imajo volivci prav, tudi zdaj. Veseli pa me, da je šlo nekaj več ljudi na volišča kot pred štirimi leti in želim si, da jih bo v drugem krogu oddalo svoj glas še več,” je povedala županska kandidatka Lidija Divjak Mirnik, ki je pristala na četrtem mestu.

Poraz Fištravca je ni presenetil: “Ljudje so ugotovili, da je govoril eno, delal drugo, odločali pa so tretji.”

Kandidatka Melita Petelin, ki je tako kot Divjak Mirnikova vložila župansko kandidaturo s podpisi volivcev, se nagiba k Arsenoviču. “Kandidirala sem izključno zato, ker sem želela spremembo. Bivša župana sta svoje znanje in delo že pokazala. Mene s tem nista prepričala in prav zaradi tega sem šla v ta boj,” je dejala.

S tem ko so Mariborčani dali največ glasov podjetniku Arsenoviču, so po besedah člana njegove ekipe, ravnatelja Druge gimnazije Ivana Lorenčiča pokazali, da si želijo spremembe: “Da si želijo Maribor, ki je transparenten, ki ima vizijo, ki gre naprej z nekimi drugačnimi pristopi.”

Dolgoletni Kanglerjev sodelavec, nekdanji podžupan Milan Mikl v izidu prvega kroga volitev vidi znak, da Mariborčani še vedno zaupajo nekdanjemu županu. “Prepričan sem, da bomo zmagali. Zdaj bodo argumenti, vizija, znanje tisti, ki bodo prepričevali volivce. Tu je naš kandidat Kangler zagotovo boljši, saj ima bistveno več kilometrine, več znanja in tudi pokazali smo že, da znamo,” je povedal.
Vir: STA

Po prvih neuradnih izidih glasovanja je v prvem krogu lokalnih volitev 2018 zmagal aktualni župan Mirko Vošner, ki je v prvem krogu dobil 69,71 odstotkov glasov volilnih upravičencev.

Njegov protikandidat Darko Sahornik je prejel 30,29 odstotkov glasov.

Na Muti je glasovalo 2.002 volivcev od 2.913 vseh volilnih upravičencev. Mirko Vošner

Na Muti je glasovalo 2.002 volivcev od 2.913 vseh volilnih upravičencev.

 

V Selnici ob Dravi je do 16.00 glasovalo 1.605 ljudi oz. 41,04 odstotkov volilnih upravičencev.

Na lokalnih volitvah, ki danes potekajo v 212 občinah po državi, je do 16. ure po doslej vnesenih podatkih volilo 36,85 odstotka volilnih upravičencev. V mestnih občinah je bila udeležba 32,82-odstotna.

obcina selnica vhod

Tokrat se bo lahko na približno 3200 voliščih dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev še do 19. ure izreklo o novih županih in občinskih svetnikih. V občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, potekajo tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

V Rušah je do 16.00 glasovalo 2.313 ljudi oz. 37,45 odstotkov volilnih upravičencev.

Na lokalnih volitvah, ki danes potekajo v 212 občinah po državi, je do 16. ure po doslej vnesenih podatkih volilo 36,85 odstotka volilnih upravičencev. V mestnih občinah je bila udeležba 32,82-odstotna.

volitve

Tokrat se bo lahko na približno 3200 voliščih dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev še do 19. ure izreklo o novih županih in občinskih svetnikih. V občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, potekajo tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Glede na anketo, ki smo jo po prvem soočenju županskih kandidatov občine Ruše na BK TV, opravili na spletnem portalu lokalec.si, izmed štirih kandidatov prednjači Tomi Prosnik. Sledijo mu Urška Repolusk, Martin Lesjak in Slavko Šterman. Kako so zadovoljni s sedanjo oblastjo in koga bi radi videli kot vodjo občine ruše v naslednjih štirih letih, smo preverili še na ulicah.

Finalnega soočenja kandidatov za župana občine Ruše, ki ga je izvedla televizija BK TV, so se udeležili trije županski kandidati: Tomi Prosnik, Slavko Šterman in Martin Lesjak.  Prav tako pa smo jim zastavili vprašanja za naš spletni portal Lokalec.si: Katere tri stvari boste (če boste izvoljeni za župana) naredili najprej?  Kaj bi si želeli od Rušanov in na kakšen način boste z njimi komunicirali (boste dostopni zanje, na kakšen način boste zanje dostopni, kako jim boste prisluhnili)?

Njihove odgovore na zgoraj zapisana vprašanja objavljamo v celoti.

Tomi Prosnik, neodvisni kandidat za župana: Naš prvi cilj je iz uspešnega dela zadnjega mandata popraviti morebitne pomanjkljivosti in nadgraditi dobre stvari. Ključno je peljati naprej vizijo Občine Ruše kot kraja z vrhunsko kvaliteto bivanja, vzorno urejenega in spodbudnega okolja za vse generacije. Najprej je seveda potrebno konstituirati občinski svet s sposobnimi posamezniki v organih in odborih, sestava najožje delovne ekipe župana, za ključne projekte zadolžiti kompetentne vodje in takoj začeti delati na pripravi proračuna, da bomo lahko nadaljevali z doslednim resnim delom. Prioriteta so vsekakor že začeti projekti, v začetku decembra bomo spet otvorili Veliko drsališče Ruše, dokončali ureditev trga v Bistrici ob Dravi, dokončali kolesarsko pot do Maribora, v teku je prenova Doma kulture Ruše, po zimski službi moramo za pomlad pripraviti začetek urejanja cest ter pripraviti aktivnosti na Dravi in Pohorja za prihajajoči sezono. Za občane želimo imeti odprta vrata in biti dober partner, ki pazi na svoje ljudi. V ta namen sem že v kampanji napisal, da bomo uvedli: 1x tedensko dan odprtih vrat za vse občane vsako sredo med 14. in 16. uro, 2x mesečno terenski pregled odprtih projektov in s strani občanov izpostavljenih težav, skupaj s pristojnimi vodji, vsaj 4x letno srečanje s krajevnimi odbori, prisotnost funkcionarjev na pomembnih protokolarnih dogodkih društev in občinsko pomembnih prireditvah. V programu imamo 10 ključnih projektov, ki jih je potrebno dokončati: 1. Javna uprava servis občanom, 2. Sprejem občinskega prostorskega načrta OPN, 3. Ureditev čiščenja komunalnih vod – Čistilna naprava, 4. Prenove in energetske sanacije ključnih občinskih objektov, 5. Dokončati ureditve osrednjih prostorov v vseh krajih, 6. Dokončanja obdravske kolesarske poti, 7. Zagon letnega turizma na Pohorju in oživljanja reke Drave, 8. Vzpostavitev industrijske cone TDR, 9. Predstaviti turistično ponudbo Ruš, 10. Ureditev doma starejših; podružnice nagrajenega Doma Danice Vogrinec in udobne bivalne skupnosti za starejše. Do izvedbe povečanje oskrbe na domu. Občanom pa želim sporočiti, da nam bodo s svojim glasom 18. novembra omogočili, da nadaljujemo začeto delo, predvsem pa da ne dovolijo, da Ruše postanejo talec lastnih interesov politično motiviranih posameznikov ali strank, ampak ostanejo prodoren in dinamičen kraj z vrhunsko kvaliteto življenja ter priložnostmi za vse.”

tomi prosnik

Slavko Šterman, kandidat za župana s podporo SAB: “Ena od osnovnih  idej in zavez je večje vključevanje prebivalcev v razvoj občine. To bomo dosegli z neposrednimi volitvami v krajevne odbore in zagotovitvijo sredstev za participatorni proračun v občinskem proračunu za leto 2020. Občina kot inštitucija ob zagotavljanju zakonitega in transparentnega delovanja, obvladovanju večjih projektov v prihodnosti (priključitev na čistilno napravo, dom starostnikov, infrastruktura, stavba upravne enote) in ob zagotavljanju s strani države zakonsko predpisanih dejavnosti, mora poskrbeti tudi za tiste potrebe občanov, ki so na videz majni izzivi, so pa želje lokalnega prebivalstva. Teh potreb so se do sedanja vodstva premalo zavedala in jih reševala. V dogovoru in izkazani želji in potrebi s strani deležnikov na posameznem področju želimo in bomo vzpostavljali pogoje za še boljše delovanje. V dogovoru z gospodarstvom lahko in moramo ustvarjati še boljše pogoje za razvoj gospodarstva(poslovne in gospodarske cone), v dogovoru s turistični delavci v občini lahko in moramo ustvarjat pogoje za razvoj turizma, na področju kulture ob podpori že uveljavljenim dogodkom, prireditvam želimo za ljubiteljsko kulturo vzpostavit Center ljubiteljske kulture (v nekdanjih prostorih CEZAM-a) kjer bodo lahko kulturni delavci iz vseh področij kulture na skupnem prostoru ustvarjali, se družili, snovali dogodke, prireditve, programe… , nadaljevali bomo z razvojem športnih dejavnosti. Živimo v času spreminjajoče se narave, ki nam vsako leto postreže tudi s kakšnimi neprijetnostmi, katastrofami. Tudi v naši občini smo že doživeli kakšno naravno ujmo ali drugo neprijetnost. Na to moramo biti pripravljeni. Civilna zaščita in gasilci morajo biti opremljeni, da v takšnih primerih lahko posredujejo, pomagajo. Del naloge občinske uprave je tudi pomoč pri zagotavljanju sredstev za te inštitucije in društva. Za vse naše ideje in zaveze ob vseh inštitucijah, društvih,… potrebujemo sodelujoče občane. Zavezani smo v sodelovanje z občani, v odprto občinsko upravo prijazno do občanov. Informiranost občanov je ključnega pomena za dobro delovanje občine v povezavi med občino kot institucijo in občani. Ob ohranjanju kanalov obveščanja (Ruške novice, lokalna televizija, družbena omrežja, spletna stran) je pomembno tudi druženje župana in občinskih svetnikov z občani. Tako na krajevnih odborih, kot na prireditvah, dogodkih. V neformalnih pogovorih se po navadi izve še več kot na formalnih sestankih. Samo zadovoljni občani tvorijo dobro občino.”

šterman

Martin Lesjak, kandidat za župana s podporo SD: “Želim si, da se v nedeljo v čim večjem številu udeležite volitev in tako izrazite svojo voljo. Če pa mi boste zaupali in zasedem županski stolček pa bom najprej prevzel in pregledal tekoče poslovanje ter zaključil projekte ki tečejo ta trenutek. Ker je konec leta, bom začel s pripravo proračuna za leto 2019, poiskal in zaposlil bom strokovnega sodelavca , ki bo skrbel da bomo počrpali čimveč sredstev iz evropskih in drugih skladov, ustanovil bom posebno strokovno delovno skupino, ki bo temeljito preučila ali naj gradimo čistilno napravo sami ali z javno-zasebnim partnerstvom in ali se naj raje priključimo na Dogoše.  Prav tako bo treba izdelati dolgoročne finančne simulacije, ki nam bodo pokazale, koliko sredstev  bodo naši občani morali nameniti za čiščenje komunalnih voda. Sestavil bom  koalicijo, ki bo imela posluh  ” ZA ČLOVEKA”  in bo podprla mojo vizijo razvoja občine. Osrednji projekt mojega mandata bo Dom starostnikov.”

lesjak

 

 

 

 

Kandidat SMC za župana Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je danes predstavil ekipo, s katero je spisal volilni program, in kandidate svoje liste za mestni svet. Pod geslom Naj mesto dela za vse med drugim napoveduje večja vlaganja v obnovo šol in vrtcev, izgradnjo mestne knjižnice in obnovo Titovega mostu.

Saša Arsenovič in Iniciativa za Maribor

Saša Arsenovič in Iniciativa za Maribor

V enem mesecu smo zbrali ekipo in pripravili program, ki se ga ne bi sramovala nobena resna mestna občina. Maribor ga pa najbolj potrebuje,” je na novinarski konferenci povedal Arsenovič. Volivkam in volivcem je sporočil, da imajo na tokratnih volitvah “po dolgem času resno alternativo”, ki bo dosegla razvojni preboj v občini. “Izkušenj imamo dovolj in pripravljeni smo resno delati,” je dodal.

V njegovi ožji ekipi so ekonomist Aljaž Bratina, prometni inženir Samo Peter Medved, arhitekt Gregor Reichenberg, ravnatelj Ivan Lorenčič in kulturna delavka Zora A. Jurič. “Pomagali bomo pri razvoju ugodnejših pogojev za podjetništvo in obrtništvo, predvsem pa skušali odpraviti ovire, ki smo jim bili na tem področju priča doslej,” je povedal Bratina.

V načrtu je pospešek turizma

Med drugim napovedujejo še strategijo razvoja zagonskih podjetij, pospešek turizmu, uvedbo mednarodnega osnovnošolskega programa, vzpostavitev kolesarskega križa, okrepitev dogajanja v mestnem središču in najdbo novih prostorov za galerijo. V njihovem programu je prav tako preboj Ulice pariške komune na Pobrežje, preureditev Partizanske ceste, ukinitev parkiranja na Slomškovem trgu, izgradnja centralne garažne hiše in nove brvi na Lentu

Naša vizija je vzpostaviti nemoteno komunikacijo med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter ustvariti skupno mariborsko identiteto, ki nam bo vsem v ponos,” je dejal Reichenberg. Juričeva pa je spričo najnovejših očitkov na račun Arsenoviča s strani njegovih tekmecev izpostavila nujnost dviga splošne kulture v mestu.

Tesneje kot doslej naj bi povezali občino z univerzo, državo in gospodarstvom, tudi s ciljem boljšega koriščenja sredstev EU. “Ena izmed poglavitnih točk je ustavitev odliva možganov iz mesta,” je dejal Arsenovič, ki prvič kandidira za župana.

V najnovejši javnomnenjski raziskavi časnika Večer je zasedel drugo mesto, njegova Lista Arsenovič za Maribor pa prvo v mestnem svetu. Med kandidati za mestne svetnike so ekonomistka Nataša Rodošek, zdravnica Maja Lampelj in pesnik Andrej Brvar.

Za mesta v mariborskem mestnem svetu se poteguje 26 list – med drugim ima svojo listo kandidatov za mestni svet tudi SMC, katere županski kandidat je Arsenovič.

VIR: STA

Sredi tega tedna bo na posebnih voliščih na sedežih občinskih volilnih komisij že mogoče oddati glas na sedmih lokalnih volitvah, splošno glasovanje o kandidatih za župane in občinske svetnike pa bo v nedeljo. Za župansko funkcijo se v 212 občinah poteguje 688 kandidatov. Kjer v prvem krogu župana ne bodo izvolili, bo drugi krog 2. decembra.

volitve staMed 688 kandidati, ki se letos potegujejo za županski stolček, je 588 moških in sto žensk. Najstarejši med kandidati šteje 78 let, najmlajši pa 24.

V enajstih mestnih občinah je kandidatov za župana 87, največje zanimanje za županovanje je v Mariboru, kjer je letos kandidatov 18. Najmanj kandidatov pa je med mestnimi občinami v Murski Soboti, kjer se bosta za zmago pomerila dva.

Prav tako po dva kandidata sta poleg Murske Sobote še v 59 občinah, kar pomeni, da bo odločitev o novem županu v teh občinah v nedeljo dokončna in ne bo potreben drugi krog, ki je sicer predviden za 2. december. Kar 36 županskih kandidatov pa ima že zagotovljen nedeljski uspeh, saj so v svojih občinah edini županski kandidati.

Za okoli 3400 mest v občinskih svetih 22.313 kandidatov

Poleg županov bodo volivci izbirali tudi občinske in mestne svetnike ter člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Za okoli 3400 mest v občinskih in mestnih svetih je kandidatov 22.313, najstarejši med njimi je star 96 let, najmlajši pa 18. Med njimi je razmerje med moškimi in ženskami bolj uravnoteženo kot pri županskih kandidatih, saj je kandidatk 10.198. Za uravnoteženost sicer skrbi tudi zakonodaja s predpisanimi t. i. spolnimi kvotami za kandidatne liste.

V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo v občinski svet volili tudi predstavnike teh skupnosti. Za ta mesta se poteguje 60 kandidatov, med njimi 17 žensk.

Predčasno glasovanje že sredi tedna, v petek nastopi volilni molk

Predčasno glasovanje na lokalnih volitvah bo možno že sredi delovnega tedna, v torek, sredo in četrtek. Dneve predčasnega glasovanja sicer ob upoštevanju zakonskih omejitev določijo občinske volilne komisije, tako da glasovanje ne bo v vseh občinah potekalo vse tri dni. V večjih občinah bodo volišča za predčasno glasovanje praviloma odprta vse tri dni, v manjših pa morda le en dan, praviloma v sredo, glas pa bo mogoče oddati od 7. do 19. ure.

Najpozneje do srede lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, občinski volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati na domu. Po pošti lahko glasujejo tudi osebe, ki se na dan glasovanja nahajajo v institucijah, denimo bolnišnici, če so to volilni komisiji sporočile pravočasno. Na lokalnih volitvah pa ni mogoče glasovanje po pošti iz tujine, prav tako ni mogoče glasovanje na voliščih OMNIA, ki so denimo na parlamentarnih volitvah namenjena za nedeljsko glasovanje izven kraja svojega stalnega prebivališča.

Pred nedeljskim glasovanjem bo sicer v petek opolnoči nastopil volilni molk, v katerem je prepovedano kakršnokoli nagovarjanje volivcev. Z volilnim molkom se bo končala enomesečna kampanja pred volitvami, trajal pa bo do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi.

V nedeljo bodo že čez dan znani podatki o volilni udeležbi do 11. in do 16. ure, po začetku štetja glasovnic pa bodo volilne komisije sproti objavljale rezultate. Prvi delni izidi glasovanja bodo tako znani po 19.30.

Na lokalne volitve sedmič v samostojni Sloveniji

Tokratne lokalne volitve so sedme po vrsti. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994, ko je bilo občin precej manj. V naslednjem dobrem desetletju se je število občin z začetnih 147 povečalo na 210, pozneje pa sta bili ustanovljeni še dve. Najmlajša je občina Ankaran.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima na letošnjih lokalnih volitvah po podatkih na dan 2. november volilno pravico 1.701.282 volivcev. Nekateri volivci pa imajo še dodatno volilno pravico, in sicer ima 2734 volivcev priznano pravico voliti predstavnike italijanske narodne skupnosti, 5651 madžarske narodne skupnosti in 3070 romske skupnosti v občinskih svetih.
VIR: STA

Kandidat za župana Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, naj bi na silvestrovo leta 1999 med pretepom natakarju v njegovem takratnem lokalu Takos odgriznil del prsta. Arsenovič zgodbe ne zanika.

Za izjavo o dogodku in razjasnitev okoliščin pretepa izpred skoraj dvajsetih let smo prosili županskega kandidata Sašo Arsenoviča. Iz njegovega volilnega štaba smo dobili naslednji odgovor: “Najprej sporočamo, da gre v tej zadevi za umazano predvolilno manipulacijo. V podrobnosti zgodbe stare skorajda 20 let se gospod Arsenovič ne bo spuščal, saj so se takrat z vsemi vpletenimi pogovorili in sporazumno dogovorili, da naredijo korak naprej. Zaupanja vpletenih gospod Arsenovič ne bo zlorabljal. Zakaj pa se nekdo 20 let po dogodku in tik pred volitvami odloči za pripovedovanje izkrivljene zgodbe, pa najbrž ve le on.” Sicer pa je gospod Arsenovič v krajši izjavi po telefonu sicer potrdil incident in odgriznjen del natakarjevega mezinca, vendar zanikal poškodbe oziroma grizenje taistega natakarja med pretepom tudi v predel hrbta, kar navaja poškodbeni list oškodovanca.

Prav tako smo za izjavo in njegov pogled na takratno dogajanje prosili natakarja, ki je pred skoraj dvajsetimi leti na silvestrovo med delovnim časom v lokalu Takos, ostal brez dela mezinca leve roke. Izjava natakarja, ki je želel ostati anonimen je v priloženem videu.

Na afero so se na našo prošnjo odzvali tudi nekateri županski kandidati. Za odziv smo prosili vse županske kandidate, vendar do zaključka redakcije še nismo prejeli vseh odgovorov, zato navajamo zgolj prejete.

Lista župana Andreja Fištravca: “V naši državi smo sprejeli neke standarde, vezane na to, kaj je nedopustno v politiki in kakšni ljudje ne sodijo na politične položaje. Ko je minister Drobnič odrinil roko novinarke Katje Šeruge, so vsi mediji to dejanje obravnavali izjemno strogo. Ko je takratni poslanec Ivo Hvalica s časopisom udaril po glavi poslanca Kacina, je bil tudi izjemen medijski odziv. Ko se je izvedelo, da je takratni poslanec Franc Pukšič na veselici klofutnil svojo hčerko, je bila medijska in tudi politična sodba jasna. Presenečeni pa smo, da ko podjetnik, skupaj s še tremi drugimi, lastnega zaposlenega pretepe in hudo poškoduje ter je na voljo vsa medicinska dokumentacija, tako jasne opredelitve v Mariboru ne zmoremo. Morda zato, ker ne gre za novinarja, oz. politika, temveč za malega človeka. Če je temu tako, potrebujemo kot družba resen razmislek o lastnih vrednotah. Mi dejanje obsojamo in spoštujemo pogum osebe, ki je zmogla premagati stigmo in o tem bolečem dogodku spregovoriti po vsem tem času. Prav tako se strinjamo z žrtvijo, ko reče, da oseba, ki stori takšno dejanje, ni primerna za župana drugega največjega mesta v naši državi, torej Maribora.”

Igor Domanjko, Lista novinarja Bojana Požarja: “Dogodka ne morem komentirati, ker z njim nisem popolnoma seznanjen. Lahko samo rečem, da kaže dogodek njegov karakter in značaj, in kaj vse je pripravljen narediti, da doseže kakršen koli cilj. G. Arsenovič je v bitki kot županski kandidat, zato bodo o tem odločali volilci 18.11.2018.”

Tabor Socialnih demokratov: “V Socialnih demokratih bi želeli poudariti, da obsojamo vsakršno nasilje in pozivamo h kulturnemu dialogu med kandidati za župana ali županjo mesta Maribor ter opozarjamo na dejstvo, da niso protikandidati temveč tekmeci. Senzacionalistično poročanje medijev in poskusi nekaterih kandidatov, ki iz dogodkov pred dvajsetimi leti poskušajo ustvariti predvolilni šov, pozabljajo pa na lastne grehe, preprosto niso primerni ob kandidiranju za tako pomembno funkcijo. Vsakemu prizadetemu v tem ali kakšnem podobnem dogodku, kot SD Maribor trdno stojimo ob strani, kajti zavedamo se, kako travmatične posledice lahko omenjeni dogodki povzročijo. Sicer pa bo o primernosti dejanj županskega kandidata 18. novembra odločalo volilno telo.”

Igor Jurišič, Stranka Mladi – Zeleni Evrope: “Kot nam Slovar slovenskega knjižnega jezika lepo pove, je politika urejanje družbenih razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, okoljska, kulturna, razvojna… A očitno so te teme postale manj pomembne od kazanja s prstom – oziroma kot se reče argumentom ad hominem. Po domače rečeno, če ne moreš dokazati, da oseba nima prav, pa ga zmerjaj. Žalosti me, da se imajo nekateri ljudje čas ter predvsem voljo, ukvarjati se z iskanjem in objavljanjem madežev soljudi. Če samo pomislim, kako so pred leti pričeli pisati o tem, da (tedaj še kandidat) aktualni župan dr. Andrej Fištravec jé mačke… mislim, vse to zgolj meče slabo luč na mesto Maribor. Je to res tiso, kar naj presodi, kdo bo kapetan barke, ki naj mirno zaplove lepši prihodnosti naproti? Sam prav zaradi tega ne želim komentirati osebnih življenj sokandidatov, temveč se posvečam njihovim programom, zamislim in predlogom, saj bomo v prihodnje skupaj gradili Maribor. Morda se zdi nemogoče preseči ogovarjanja, vendar naj bo nemogoče le začetek. Prezgodaj preminuli in tudi pri nas izredno priljubljen Makedonski pevec Toše Proeski je v pesmi Još i danas zamiriše trešnja to zelo lepo povzel – “Šta to ima u ljudima tuzno da ulaze u tudje zivote?” – oz. po slovensko “Kaj je to žalostnega v ljudeh, da se vsajajo v tuja življenja.”

Matic Matjašič, Lista Mladih: “Menim, da gre posameznika ocenjevati po sposobnostih in kompetencah, njegovo krivdo pa po pravnomočno zaključenih postopkih. Nič nenavadnega, da Maribor propada, da se iz njega izseljuje na tisoče mladih, če se teden dni pred volitvami raje kot o načrtih za prihodnost in rešitvah za Maribor, pogovarjamo o dogodku izpred skoraj 20 let.”

Lidija Divjak Mirnik, neodvisna kandidatka s podporo LPR in LMŠ: “Tega ne želim komentirati. Menim, da je to predvolilna diskreditacija. Tudi sama sem jih v tem času ogromno deležna in zame je to nesprejemljivo. Župan pa je lahko tisti, ki ga ljudje na volitvah izvolijo.”

Melita Petelin, Lista Melite Petelin: “O domnevnem dogodku izpred dveh desetletij, katerega resnični potek nam ne more biti znan, saj o njem beremo le različne interpretacije domnevno vpletenih in nasprotujoče si komentarje nekaterih medijev ter manipulativne zapise na družbenih medijih, si ni moč ustvariti objektivne slike. Zato domnevnega dogodka tudi ne morem komentirati.”

Vse kaže, da bolj kot se predvolilna kampanja bliža koncu, ostrejša postaja. Tako so danes v taboru aktualnega župana Maribora, Andreja Fištravca, ob predstavitvi nekaterih članov liste in dvigu povprečnine, z besedami streljali proti nekaterim županovim protikandidatom na prihajajočih lokalnih volitvah.

Lista župana Andreja Fištravca

Lista župana Andreja Fištravca

“Novica, da bo vlada v prihodnjem letu povišala povprečnino za približno 20 evrov je zelo dobra novica za vse slovenske občine. Na primeru Maribora to pomeni približno 2 dodatna milijona evrov v občinski proračun, a treba je upoštevati, da bo zaradi novega izračuna Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) prilivov v proračun iz tega naslova za približno milijon manj, kar pomeni, da bomo za milijon v plusu. V prihodnjem mandatu bo veliko lažje vladati, saj je v tem mandatu župan Fištravec poplačal vse odprte dolgove, ki so nastali zaradi nespametnih potez bivših županov. Ostaja le še izplačilo za žičniško infrastrukturo, ki je prav tako ‘dediščina’ bivšega župana”, je vzpodbudno novico za Mestno občino Maribor obelodanil podžupan Pelko. Nato pa se je obregnil ob zapis na družbenem omrežju nekdanjega župana Franca Kanglerja.
“Bivši župan Franc Kangler je na facebooku objavil zelo nespametno in škodljivo izjavo, in sicer, da se na Kitajsko več ne bo hodilo, pač se se bo hodilo v Bruselj, od koder bo pripeljal evropski denar. Razumem, da se v času volilne kampanje izreče marsikaj, vendar za mesto in za državo škodljive izjave so vsekakor nedopustne. Da nekdo, ki je že bil župan Maribora in se za to mesto ponovno poteguje, postavi drugo največje gospodarstvo na svetu v tako negativen kontekst, je nesprejemljivo. Kitajska je največja gospodarska partnerica Slovenije izven EU in kljub temu, da gre za izjavo bivšega župana Kanglerja, ki sicer nikoli ne bo več župan tega mesta, so takšne izjave škodljive tako za Maribor, kot za Slovenijo. Kar pa se tiče Bruslja, ki ga očitno bivši župan postavlja v kontekst primerjave s Kitajsko, je treba poudariti, da se je od njegovih časov do danes vse skupaj bistveno spremenilo. V časih, ko je župan še bil Kangler, je potoval v Bruselj na predavajnja vodstev drugih evropskih občin, ki so predavala o svojih dobrih praksah drugim. Zdaj je situacija popolonoma nasprotna, saj je Maribor v vlogi tistih, ki svoje primere dobre prakse predstavljamo drugim. Nekoč je bil Kangler slušatelj, danes pa je dr. Fištravec predavatelj. Če bi se tako bivši župan Kangler lansko leto udeležil dogodka Open Days v Bruslju, bi mu o dobrih praksah predaval mariborski župan dr. Andrej Fištravec. Tu je bistvena in očitna razlika med enim in drugim. Ni namreč enako, če si učitelj ali če si učenec,” je nestrinjanje s Kanglerjevim zapisom izrazil Pelko.

Ob tem je Boštjan Zagorac, kandidat za mestni svet dodal, da se na teh volitvah premalo pozornosti posveča listam. “Kolikor opažam, smo verjetno edina lista, ki nagovarja volivce kot lista in ne zgolj kot županski kandidat. Pomembno za resnega županskega kandidata pa se mi zdi, da je stabilen. Gre namreč za izredno pomembno funkcijo, zato se čudim, da se je eden izmed kandidatov, ki ga določeni mediji umetno dvigujejo, že utrudil. Po dveh tednih kampanje bi morali kandidati biti na vrhuncu pripravljenosti, saj s tem tudi pokažejo, v kakšni kondiciji so za vodenje mesta. Vendar pa opažam, da je v Mariboru tudi kandidat, ki se je že izognil kar štirim soočenjem,” je zaključil Zagorac. Podžupan Pelko ga je nato še nekoliko dopolnil: “Ob tem bi dodal, da je pri vseh kandidatih, še posebej pa seveda pri županskih, zelo pomembna psihična stabilnost. Sicer je res nenavadno, da se o tem sploh pogovarjamo med volilno kampanjo, ampak iz medijev lahko razberemo, da imajo nekateri kandidati na osnovi svojih preteklih nenavadnih dejanj s tem velike težave. Kot mestni svetnik sem župana dr. Fištravca aktivno spremljal skozi celoten mandat, ki je bil zelo turbolenten. Župan je imel zelo težko delo v mestnem svetu, a nikoli ni izgubil živcev. Prišlo je celo do situacije, ko je večina mestnih svetnikov hotela županu protipravno odvzeti županski mandat. To je bilo zelo stresno obdobje, a vendar je dr. Fištravec to prenesel zelo mirno. Tako kot se od pravega župana tudi spodobi. Izjemno pomembno je, da volivci izberejo psihično stabilnega kandidata za župana. V nasprotnem primeru se lahko zgodi to, kar se je zgodilo na predsedniških volitvah v ZDA, to pa bi pomenila 4 izgubljena leta, kar si Maribor ne zasluži.”

Besedo so dobili še nekateri člani liste, ki so povedali, da jih je k pristopu nagovorilo dosedanje delo župana, ki je kljub slabim izhodiščem naredil veliko in se po mnenju kandidatke za mestni svet, Klavdije Hötzl, posvečal tudi mlajši populaciji, kar jo je še posebej navdušilo. Upokojenec Milan Hmelak je dodal, da politiko redno spremlja in v županu Fištravcu je videl človeka, ki je skozi pretekli mandat dobro vozil, čeprav je bila pot zelo težka. “Zato sem se z veseljem pridružil njegovi listi, kjer sedaj kandidiram za mestni svet,” je zaključil Hmelak. Z njim se je strinjal tudi Milenko Granulić, ki je prav tako upokojenec in opravlja funkcijo predsednika sveta MČ Nova vas. “V tej vlogi sem vsakodnevno spremljal delo župana Fištravca in iz prve roke lahko povem, da je imel posluh za mestne četrti in krajevne skupnosti, seveda znotraj finančnih zmožnosti. Na zadnjih volitvah, sem na njegovi listi kandidiral le za svet MČ Nova vas, zdaj pa sem se, zaradi dobrih izkušenj z županom, odločil kandidirati tudi za mestni svet,” je še dodal Granulić.

Vlada in tri občinska združenja so včeraj podpisali pismo o nameri, ki višino povprečnine za prihodnje leto določa pri 573,5 evra na prebivalca. Obenem pa so se zavezali, da bodo v roku šestih mesecev pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjšala stroške občinam.

Kot je dejal predsednik vlade Marjan Šarec, so bila pričakovanja občin višja, pa vendar so dosegli dogovor, saj so tudi predstavniki občinskih združenj razumeli splošno finančno sliko. Je pa po premierjevih besedah to šele prvi korak sodelovanja med vlado in občinami. Čaka jih tudi sodelovanje pri pripravi posodobitve zakonodaje. Še bolj kot višina povprečnine namreč razvoj občin zavira nerazumna zakonodaja na vseh področjih, še je dejal Šarec.

Ker premier prihaja iz županskih voda, bil je namreč tudi sam župan Kamnika, je opozoril, da si marsikdo ne predstavlja kakšne naloge vse opravljajo občine in s čim vsem se morajo ukvarjati. “Ta vlada to zelo dobro razume, bomo pa morali vsi vložiti napore v to in vsak opraviti svojo nalogo, da bomo dobili zakonodajo, ki bo občinam omogočila boljši razvoj, hkrati pa tudi preglednost nad delovanjem občin,” je dejal.

V Mariboru zadovoljni z napredkom

Da je tokratna vlada vsaj zaenkrat naklonjena občinam, tudi mariborski, je zadovoljna tudi Lidija Divjak Mirnik, sicer poslanka državnega zbora, kandidatka za županjo Mestne občine Maribor in mestna svetnica. Na soočenju županskih kandidatov za župana MOM na televiziji BK TV je povedala:

Tudi aktualni mariborski župan Andrej Fištravec je z napredkom pri posluhu vlade do občin zadovoljen:

Dogovorjena višina povprečnine bo za drugo leto višja za dobrih 20 evrov kot letošnja, a hkrati 35 evrov nižja od predvidenih stroškov v letu 2019.

Sicer pa je povprečnina na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin.

Stranka Alenke Bratušek (SAB) je predstavila listo kandidatov za člane mestnega sveta Mestne občine Maribor. Nosilec liste je poslanec Državnega zbora Andrej Rajh, ki napoveduje odločen boj za to, da bi Maribor vrnili tja, kjer mu je mesto – med najboljše.

Predstavitev kandidatov je potekala v novo odprti poslanski pisarni Rajha v središču Maribora. Rajh, nekoč odgovorni projektant in vodja projektov HSE Invest, je bil za poslanca izvoljen na letošnjih parlamentarnih volitvah. Poudaril je, da pisarne ne želi samo zase, ampak bo služila tudi za srečevanje članov lokalnega odbora SAB.
Tako je lokalni odbor stranke po izvolitvi poslanca iz Maribora dobil nov zagon, pridružilo se je tudi kar nekaj novih in zagnanih članov stranke, ki bodo skladno z vrednotami stranke SAB sooblikovali življenje v štajerski prestolnici. Med temi so se mnogi odločili tudi za kandidaturo za mestni svet.

Alenka Bratušek

Alenka Bratušek

Kandidati SAB poudarjajo, da je treba občanom dovoliti soodločati o porabi dela mestnega proračuna, zato bodo v mestnem svetu zahtevali uvedbo participativnega proračuna, ki v Mariboru po njihovih ocenah še kar ni zaživel. V stranki se zavzemajo tudi za dodatno povezovanje univerze in gospodarstva, kar bi dosegli s tehnološko-razvojnim univerzitetnih centrom in poslovnimi inkubatorji.
Prav tako bi uredili javni potniški promet, ki zdaj nekaterih delov mesta ne doseže, in sprejemali ukrepe za nižanje stroškov komunalnih storitev. Poudarek bodo po napovedih dali tudi kulturi, ki po njihovem prepričanju še ni dovolj izkoriščen potencial za razvoj in promocijo mesta.
SAB v mariborskem mestnem svetu pa doslej ni imela svojega predstavnika, zato si preboja v soodločanje mestne politike še toliko bolj želijo.

Vir: STA

Listo kolesarjev in pešcev, ki za župana Mestne občine Maribor predlaga predsednika Josipa Rotarja, na prihajajočih lokalnih volitvah podpira Piratska stranka Slovenije. Skupni jezik so našli predvsem pri podpiranju trajnostnega razvoja ter okolju in človeku prijazne družbe.

Pirati vidimo LKP kot del neke napredne, sodobne, konstruktivne in predvsem zelene politične agende, ki je nujna tako za Maribor kot za druga mestna središča po državi,” so ob današnji predstavitvi programa liste v Mariboru sporočili iz Piratske stranke Slovenije.

V Listi kolesarjev in pešcev so njihove podpore zelo veseli, saj vidijo veliko skupnih točk. “Povezuje nas tudi to, da izhajamo iz različnih gibanj civilne družbe in ne delujemo kot interesno združenje, temveč kot iniciativa, ki povezuje različne napredne, strokovno podprte in premišljene ideje ter rešitve za boljše delovanje mest in držav,” so izpostavili.

lista kolesarjev in pešcev

V GT22 v središču Maribora so danes odprli volilni štab in javnosti predstavili svojo vizijo razvoja kolesarskega omrežja v mestu. “Prvi v tem mestu smo pripravili celostno rešitev. Do sedaj smo se vedno pogovarjali o krpanju določenih odsekov, reševanju posameznih kritičnih točk, zdaj pa smo res izdelali neko celostno sistemsko strukturo. Želimo si, da se na ta način v prihodnje v Mariboru lotevamo tudi drugih vprašanj,” je povedal Rotar.

Poleg izgradnje kakovostne kolesarske infrastrukture v občini se bodo med drugim zavzemali še za integriran javni potniški promet, vzpostavitev sistema E-občine, aktivno stanovanjsko politiko, razširitev programov oskrbe na domu, spodbujanje prvih zaposlitev, podporo mladinskim pobudam, učinkovito podporno okolje za podjetništvo, oživitev lokalne ekonomije v vseh soseskah in regulacijo oglaševanja na javnih površinah.

metro minuteLKP je uradno nastala pred štirimi leti in na prejšnjih volitvah pridobila en sedež v 45-članskem mestnem svetu. Letos se je preoblikovala v politično stranko in se znova poteguje tudi za mestni svet. Na njenem seznamu je 16 kandidatov, med drugim umetniška ustvarjalca Miha Horvat in Aphra Tesla, arhitekta Kaja Pogačar in Andrej Žižek, odvetnica Tjaša Gojkovič in ilustratorka Manica Klenovšek Musil.

VIR: STA

Mariborska SD je danes predstavila program pred lokalnimi volitvami, na katere odhajajo s polno listo 45 kandidatov za mestni svet. Nosilka liste je njihova županska kandidatka Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.

iskra, židan

Prvi mož SD obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko je imela SD v njem večjo besedo.

“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.

Kandidatki za županjo Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.

Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.

V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.

Za mesta v mariborskem mestnem svetu se sicer poteguje 26 list, za mariborskega župana pa je vloženih 18 kandidatur.
Vir: STA

Stranka mladih – Zeleni Evrope, ki za župana Mestne občine Maribor predlaga njihovega predsednika Igorja Jurišiča, je danes z romskim društvom Romani kafenava dobrota sklenila sporazum, po katerem naj bi v primeru uspeha na prihajajočih volitvah omogočila romski skupnosti aktivno sodelovanje pri odločanju o mestu.

romi, jurišič“V Mariboru živi več Romov kot v katerih koli občinah, ki imajo romskega svetnika, skupaj. Na tak način želimo romski in ostali javnosti pokazati, da nam je mar za sožitje v mestu. V kolikor bomo omogočili romski skupnosti aktivno sodelovanje pri odločanju o mestu, smo prepričani, da bo to dobro za vse,” je pojasnil Jurišič.

S sporazumom so se v stranki zavezali, da bodo poskušali v mariborski mestni svet vpeljati romskega svetnika, ustanoviti delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti ter uvesti nadzor nad porabo sredstev, ki so namenjena romski skupnosti.

Stranka mladih – Zeleni Evrope je danes tudi predstavila projekt ponovne uporabe odpadne vode za splakovanje stranišč, s katerim pričakuje zmanjšanje stroškov vodarine in kanalščine v mariborski občini. “Kar 24 odstotkov pitne vode porabimo za splakovanje stranišč,” je poudaril Jurišič, ki je eden od 18 kandidatov za mariborskega župana.

Poleg njega in aktualnega župana Andreja Fištravca se za to mesto potegujejo še Lidija Divjak Mirnik in Melita Petelin (kot Fištravec s podpisi občanov) ter Franc Kangler (NLS), Saša Arsenovič (SMC), Alenka Iskra (SD), Zdravko Luketič (NSi), Uroš Prikl (DeSUS), Vlado Šega (Levica), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda), Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja), Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo), Rok Zalar (Zeleni Slovenije) in priprti Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija).
Vir: STA

Kandidat Zelenih Slovenije za župana Mestne občine Maribor je 34-letni Rok Zalar. Za prihodnost drugega največjega slovenskega mesta se mu zdi ključno učinkovitejše črpanje sredstev EU in zmanjšanje občinske lastne porabe. “Nekaj je treba narediti, da bo vse skupaj delovalo bolj optimalno,” je povedal.

rok zalarMed njegovimi prvimi nalogami v primeru izvolitve za župana bodo kadrovska strukturna optimizacija mestne uprave, izboljšanje sistema delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter temeljit pregled izvajanja javno-zasebnih partnerstev. “To so izhodiščne točke, ki jih je treba začeti urejati, da lahko gremo potem naprej, v nadaljnji razvoj, nadaljnje projekte,” je poudaril v svoji predstavitvi.

Kot predstavnik Zelenih Slovenije daje prednost okoljskim projektom, med drugim sistematični skrbi za drevesa, povečanju zelenih površin in celoviti oskrbi s pitno vodo. “Problem so tudi zapuščeni vinogradi. Vedno je izgovor lastništvo, zato je morda to tudi znak, da se mora prevetriti lastniško politiko,” je dodal.

Zalar je zaposlen v zasebnem podjetju in hkrati predsednik Novega sindikata trgovk in trgovcev Slovenije (NSTTS). Na listi Zelenih je kandidiral na letošnjih volitvah v DZ. “Sprejel sem ta dodaten izziv, ker imam zaupanje v prenovljeno stranko in začrtano smer. Želim si, da izkoristimo to priložnost in z ostalimi kandidati za svetnike sooblikujemo dnevno dogajanje v mestu,” je navedel.

Poudaril je, da je ideološko neobremenjen in sledi le zdravemu razumu. “Ne mislim se prepirati o tem, kdo je naredil več ali manj, ampak svoj čas in energijo usmeriti v probleme, s katerimi se soočajo tako občina kot moji sokrajani,” je dejal.

Zalar je tudi nosilec liste Zelenih Slovenije za člane mariborskega mestnega sveta. Na njej je med drugim nekdanji mestni svetnik Melqart Mohamad Berro, ki je pred štirimi leti neuspešno kandidiral za župana.

Kandidatov za župana Maribora na letošnjih volitvah je 18. Kandidaturo s podpisi občanov sta poleg aktualnega župana Andreja Fištravca vložili še Lidija Divjak Mirnik in Melita Petelin. S podporo strank pa poleg Zalarja in Franca Kanglerja, ki ga poleg njegove NLS podpirajo še SDS, SLS in SNS, kandidirajo še Saša Arsenovič (SMC), Alenka Iskra (SD), Zdravko Luketič (NSi), Uroš Prikl (DeSUS), Vlado Šega (Levica), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda), Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja), Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo) in priprti Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija).
Vir: STA

Danes je na Gosposki ulici 5 volilno pisarno odprl Franc Kangler, eden izmed 18 kandidatov, ki kandidira s podporo stranke NLS, SDS in SLS. Pravi, da bo za občanke in občane v njej prisoten vsak dan ob popoldanskih urah.

Kaj je povedal ob otvoritvi, si poglejte v video izjavi:

Franc Kangler je ob otvoritvi volilnega štaba ljudem delil tudi sončnice, ki ostajajo njegov simbol. “Ker so zastonj in dajo neko toplino. Sam sem jih vzgojil za občanke in občane tega mesta,” je dejal Kangler.

Kot je že ob najavi kandidature dejal, se zaveda, da predvolilna kampanja ne bo lahka, vseeno pa pravi, da so na to pripravljeni, imajo pozitivno energijo, predvsem pa vizijo za razvoj in prihodnost mesta.

Mariborski župan Andrej Fištravec se s podpisi občanov poteguje za nov mandat z vrsto novih obljub. Njegov program z naslovom Maribor gre naprej 2018-2022 zajema 98 načrtovanih ukrepov, med drugim brezplačni avtobusni prevoz za upokojence, nižje položnice za odpadke in izgradnjo novega mestnega kopališča.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

V prejšnjem mandatu je napovedal 33 ukrepov in, kot je povedal na današnji predstavitvi volilnega programa, mu jih je uspelo uresničiti vsaj 30. Kljub slabi popotnici od prejšnjega župana mu je po njegovih ocenah uspelo sanirati stanje na občini ter prispevati k izboljšanju splošnega stanja v Mariboru. “Uspeli smo povečati sredstva za socialne transferje, izboljšali financiranje komunalne infrastrukture, zlasti preplastitve cest, in začeli z aktivno politiko spodbujanja gospodarstva ter privabljanja investicij,” je prepričan.

Najbolj odmevna je bila njegova obljuba o 5000 novih delovnih mestih v sedanjem mandatu. “Dosegli smo številko 4350,” je navedel.

S temi prizadevanji naj bi nadaljeval tudi v prihodnjih štirih letih. Poleg projektov, na katerih je delal že v sedanjem mandatu, med drugim napoveduje prenovo dodatnih 50 kilometrov cest in ulic, ustanovitev mestnega občinskega koncerna, ureditev pravnega statusa griča Piramida, ureditev Glavnega trga in Koroške ceste ter energetsko sanacijo 21 šol in vrtcev.

V njegovem programu so še rešitev prostorske stiske Mariborske knjižnice in umetnostne galerije (UGM), prenova Mariborskega otoka ter izgradnja zdravstvene postaje Tezno in zahodne obvoznice. Denar za načrtovana vlaganja pričakuje tudi od države, med drugim na račun višje povprečnine in izterjave domnevnega dolga za izgradnjo kliničnega centra.

Takrat politično neizkušeni sociolog Fištravec je bil prvič izvoljen za župana pred šestimi leti na nadomestnih volitvah po odstopu Franca Kanglerja, ki so ga odnesli protesti zaradi radarjev. Na rednih volitvah leta 2014 je v drugem krogu premagal Kanglerja s 75 odstotki glasov, njegova Lista župana Andreja Fištravca pa je prejela rekordnih 17 mandatov v 45-članskem mestnem svetu.

Tokratne javnomnenjske raziskave mu ne kažejo več tolikšne moči. Tarča kritik je med drugim zaradi prevelikih pristojnosti njegovih sodelavcev, potovanj na Kitajsko in menjav direktorjev mestne uprave in javnih podjetij.

V igri za mariborskega župana je na tokratnih volitvah 18 kandidatov. Poleg Kanglerja, ki ga poleg njegove NLS podpirajo še SDS, SLS in SNS, kandidirajo s podporo strank še Saša Arsenovič (SMC), Alenka Iskra (SD), Zdravko Luketič (NSi), Uroš Prikl (DeSUS), Vlado Šega (Levica), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda), Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja), Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo), Rok Zalar (Zeleni Slovenije) in priprti Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija).

Kandidaturo s podpisi občanov sta poleg Fištravca vložili še Lidija Divjak Mirnik in Melita Petelin.
Vir: STA

Saša Arsenovič, ki je najprej dejal, da bo za mariborskega župana kandidiral kot neodvisni kandidat, kasneje pa kandidaturo vložil kot kandidat stranke SMC je prepričan, da lahko naredi Maribor boljši. Prepričan je, da zaradi tega, ker so v njegovi ekipi ljudje z voljo, da se nekaj naredi, kar je bistvena razlika od tistih, ki si to samo želijo.

Na krajši predstavitvi v novi pisarni na Gosposki ulici 3, se je Arsenovič uvodoma zahvalil za zaupanje volilcev, saj je bilo zanj oddanih skupno kar 3.000 podpisov podpore občank in občanov, kljub temu, da je njegova odločitev o kandidaturi padla v zadnjem trenutku. “Odziv volilcev mi daje upanje, da bomo lahko skupaj zgradili najboljši servis za občane, kar bi občina morala biti in da bo mesto končno imelo vizijo,” je še dodal Arsenovič.

Arsenovič se bo v boj za županski stolček podal z geslom “Arsenovič za Maribor”. Kot prioritete ob morebitni izvolitvi pa je izpostavil ureditev starega mestnega jedra, vzpostavitev notranjega prometnega obroča, izgradnjo garažne hiše pod Glavnim trgom, ločene prometne pasove za avtobuse, revitalizacijo industrijskih con Melje, Studenci in Tezno ter izgradnjo nove brvi čez Dravo in povezave z Mariborskim otokom. “V resnici pa je naša želja ustvariti pozitivno bilanco, kar se tiče možganov. Mislim, da imamo preveč kvalitetne srednje in višje šole ter univerzo, zato me moti, da k nam ne prihajajo dodatni možgani, ampak se dogaja to, da možgani iz Maribora odhajajo v tujino ali prestolnico. Zato napovedujem tekmo vsem, ki nam te možgane odlivajo in na tem mestu pozivam vse ambiciozne Mariborčane in Mariborčanke, da se vrnejo nazaj v Maribor, jaz pa bom poskrbel, da boste imeli pogoje v katerih se boste dobro počutili,” je opis programa zaključil Arsenovič.

Sicer pa smo ga vprašali, zakaj se je kljub obljubam o neodvisnosti odločil za kandidaturo pri stranki SMC.

Zanimalo nas je tudi, zakaj je izbral stranko SMC, ki v preteklosti ni pokazala velikega zanimanja za Maribor, saj je njen predsednik in bivši predsednik vlade Miro Cerar, Maribor obiskal zgolj enkrat.

Glede na pozno odločitev glede kandidature, nas je zanimalo tudi to, ali je sploh pripravljen na vse izzive, ki ga čakajo ob morebitni izvolitvi za župana Maribora.

Število kandidatov za župana Maribora je doseglo nov rekord. Medtem ko se jih je za to mesto na zadnjih volitvah pred štirimi leti potegovalo 17, jih bo na volitvah 18. novembra 18. Mimo javnosti sta namreč svojo kandidaturo oddala tudi Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja) ter Rok Zalar (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije).

 ambrožič

Za favorita veljajo aktualni župan Andrej Fištravec, ki je kandidaturo vložil z zbranimi podpisi občanov, nekdanji župan Franc Kangler, ki ga poleg njegove NLS podpirata še SDS in SLS, ter podjetnik Saša Arsenovič, ki je kljub zbranim podpisom kandidat SMC.

Županski kandidati so še neodvisni kandidatki Lidija Divjak Mirnik in Melita Petelin, Alenka Iskra (SD), Zdravko Luketič (NSi), Uroš Prikl (DeSUS), Vlado Šega (Levica), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev), Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Aleksander Kamenik (SAK), Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo) in priprti Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija).

Na volitvah leta 2014 se je za položaj župana Mestne občine Mariborpotegovalo 17 kandidatov. V drugi krog sta se prebila Kangler in Fištravec, ki je na nadomestnih volitvah leto in pol prej, na katerih je bilo 11 županskih kandidatov, nasledil Kanglerja. Ta je s položaja odstopil po protestih konec leta 2012, ki jih je zanetila postavitev radarjev na cestah.

Na volitvah leta 2010 je bilo 12 županskih kandidatov, leta 2004 dva več, leta 2002 pa deset.
Vir: STA