Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Maribor je tako dobil že šesto trgovino Lidl, ki je med drugim s svojimi dobrimi 1500 kvadratnimi metri površine, največja v državi.

Prvi radovedni kupci so se pred trgovino začeli zbirati že pred uradno otvoritvijo. Ko se je točno ob 8.00 uri s slavnostnim prerezom traku, nova trgovina Lidl tudi uradno odprla, je bilo parkirišče že povsem zasedeno. Nekateri so svoje jeklene konjičke parkirali kar na bližnjem pločniku. Prav tako je bilo opaziti povečan pretok prometa v okolici trgovine. Še preden so prerezali trak in v notranjost nove trgovine spustili kupce, je podjetje Lidl v duhu družbeno odgovornega podjetja, društvu UP-ornik podarilo donacijo v višini 500 evrov. Nato pa so občani le dobili priložnost, da novo Lidlovo poslovalnico spoznajo tudi od znotraj, kjer jih je prodajnih policah čakalo kar 1800 Lidlovih izdelkov med katerimi je bilo danes kar veliko takšnih z znižano ceno.

Otvoritev Lidla v melju.00_09_15_02.Still001

Podjetje Lidl je stavbo v kateri je nazadnje domovala trgovina Giga sport, vmes pa samevala in kazila okolico, odkupil od avstrijskega podjetja Kastner und Öhler. Lidlova prodajalna v melju nosi ime Maribor center in je ob odprtju poskrbela za 20 novih delovnih mest. Snovalci nove Lidlove trgovine v melju so že od vsega začetka imeli idejo, da bo predprostor namenjen druženju, zato zdaj tam posluje Pohorska kavarna, ki se tako prvič seli na levi breg reke Drave in bo tako skrbela predvsem za tiste sladokusne kupce. Gre torej za novost Lidlovih trgovin, ki sicer ponekod že sedaj ponujajo kavne avtomate, lokala kot je v melju pa še nikjer. Tako bodo kupcem ob nakupih nudili tudi možnost oddiha ob različnih sladicah in kavi.
Otvoritve nove Lidlove poslovalnice se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec.

Otvoritev Lidla v melju.00_09_58_12.Still002

Izjava dr. Andreja Fištravca

Muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru bo po predvidevanjih direktorja novoustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča urejen prihodnje leto. Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal ob  podpisu pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor.

Podpis2

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Janez Ujčič je ob podpisu dejal, da je cilj Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, da že letos organizirajo prvo mednarodno konferenco na temo druge svetovne vojne in obujanja spominov ter v letu 2019 uredijo stalno razstavo v spomin na 5000 umrlih ruskih vojnih ujetnikov.

Lavrov si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. To naj bi se zdaj spremenilo. “Slovenija tu ne bo finančno sodelovala,” je še povedal Ujčič.

Direktorica Muzeja NO Maribor Aleksandra Berberih Slana je dejala, da je podpis pogodbe temelj za nadaljnje sodelovanje. Tako so se zavezali, da bodo proti plačilu po naročilu opravljali strokovna dela za vzpostavitev Ruskega muzeja in pripravo muzejskega programa ter muzejske razstave, saj imajo v njihovem muzeju zaposlene strokovnjake s področja druge svetovne vojne.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec gleda na vzpostavitev centra z optimizmom, saj je lani MO Maribor odkupila prostore za Ruski muzej v Melju in jih dala v upravljanje Muzeju NO Maribor, ki je danes sklenil pogodbo z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne Maribor, kar je podlaga za nadaljnje sodelovanje in investicijo Ruske federacije v vzpostavitev muzeja, po podpisu memoranduma obeh držav. Za mesto je vzpostavitev mednarodnega centra pomembna pridobitev.

Znana je tudi že podoba muzeja – idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran. Po besedah Ujčiča je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA