Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na videokonferenčnem sestanku med vodstvom MO Maribor na čelu z županom Sašo Arsenovičem in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na temo projekta Center Rotovž je minister izrazil naklonjenost projektu.

Sestanka so se udeležili še Alenka Iskra in Gregor Reichenberg, podžupanja in podžupan MO Maribor, Barbara Mikuš Marzidovšek, vodja projektne pisarne MO Maribor, ter arhitekt Rok Žnidaršič iz arhitekturnega ateljeha Medprostor. Ministrstvo za kulturo je zastopal sam ministr, na sestanku pa je bile tudi državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc, sicer zadolžena za spremljanje projekta Center Rotovž s strani Ministrstva za kulturo.

Minister je izrazil naklonjenost projektu in povedal, da ne vidi ovir za to, da bi ministrstvo za kulturo projektu šlo naproti tudi v finančnem smislu. Center Rotovž je bil, tako pravijo na ministrstvu, prepoznan kot razvojni projekt, ki ga bo država sofinancirala v vrednosti 50 % predvidene končne vrednosti projekta, to je 24 milijonov evrov, če bo lasten delež na projektu zagotovila tudi MO Maribor. Razveseljujoča je tudi časovnica projekta, saj je predviden pričetek del v 2021 in zaključek konec leta
2022 oz. v začetku leta 2023. Vsak deležnik – tako MO Maribor kot država – mora torej v svojih proračunih zagotoviti financiranje, sta bila enotnega mnenja župan MO Maribor Saša Arsenovič in minister za kulturo Vasko Simoniti.

Število novookuženih v Mariboru ne pojenja. Koronavirus je prisoten na vsakem koraku, zato tako župan, kot direktor zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor pozivata meščane, da se držijo ukrepov ter tako pazijo na svoje zdravje in zdravje drugih. Poglejmo si prispevek.

Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.

Vir: FB Visit Pohorje

Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.

Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.

Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma

Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.

Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM

O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”

Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”

O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”

Poleg Glavnega mosta v Mariboru bodo postavili novo brv čez reko Dravo.

FOTO: Mestna občina Maribor

Zanjo so na občini pred dnevi pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, zdaj pa bodo stekli nadaljnji postopki. Če ne bo zapletov, bodo z gradnjo začeli prihodnje leto.

Projekt izgradnje dodatnega mostu za pešce in kolesarje na mestu, kjer je nekoč stal stari leseni dravski most, je bil na mizi že pred desetimi leti, ko je mesto pripravljajo številne infrastrukturne projekte za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012. Tako kot večina teh projektov je tudi ta ostal neuresničen, saj občina zanj ni uspela zbrati denarja.

Prejšnji župan Andrej Fištravec je projekt tudi uradno ustavil, ekipa zdajšnjega župana Saše Arsenoviča pa ga je znova vzela iz predala. Območje ob Dravi želi namreč celovito urediti, sem pa sodi poleg nove brvi še obnova Lenta in izgradnja športno-rekreativnega obroča od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu.

Nova brv bo postavljena po načrtih španske arhitekturne pisarne Burgos & Garrido Arquitectos, ki je bila kot najboljša rešitev izbrana na natečaju leta 2010. Skupna vrednost projekta je v dokumentu novelacije investicijskega programa ocenjena na okoli 3,5 milijona evrov. To vključuje projektiranje, vso dokumentacijo, izvedbo del in nadzor, so za STA pojasnili na občini.

Projekt so prijavili na razpis za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada, preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). “Projekt je bil v prvi fazi prijave potrjen in uvrščen na seznam izbranih operacij, po zaključku druge faze pa bo služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, izdala končno odločitev o uspešnosti vloge in višini prejetih nepovratnih sredstev,” napovedujejo.

Objavo javnega naročila za izbiro izvajalca del načrtujejo za konec letošnjega leta. “Sam začetek gradnje nove brvi je odvisen od uspešnosti na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada in uspešnosti javnega naročila. V kolikor bodo vsi postopki uspešno zaključeni, bomo z gradnjo nove brvi lahko pričeli že v letu 2021,” pravijo na občini.

Nova brv, dolga dobrih 130 metrov, bo po prepričanju vodstva občine pripomogla k oživljanju obeh nabrežij reke v Mariboru. Na levi strani je Lent in staro mestno jedro, na drugi strani pa medicinska fakulteta in klinični center. Nova konstrukcija bo podobna nekoliko višje ležeči Studenški brvi, ki je bila zgrajena leta 2008.

Nova brv bo umeščena na mesto, kjer je do prve polovice 20. stoletja stal lesen most, preko katerega je potekala pomembna prometna pot. Za razliko od Glavnega oziroma Starega mosta, ki je višji, bo ta nižja, bližje reki. Tako se pešcem in kolesarjem ne bo več treba vzpeti, če bodo želeli prečkati reko.
VIR: STA

Mestna občina Maribor od ponedeljka znova posluje s strankami. Potrebna je predhodna najava, sporočajo iz občine.

V ponedeljek, 18. maja, bo začela Mestna občina Maribor znova poslovati za stranke: “Da bomo lahko izvajali varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe covid-19, bo do nadaljnjega občina za stranke poslovala samo v nujnih zadevah, in sicer ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.”

Stranke bodo lahko v uradne prostore MOM vstopile samo v terminu, ki ga bodo dobile, če se bodo pred tem najavile na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po telefonu (številka 02 220 12 14). To velja za vse lokacije, na katerih občina posluje s strankami.

Pri vhodu v stavbo bo varnostna služba vsakega obiskovalca prosila, da si razkuži roke in upošteva tudi ostale zaščitne ukrepe:
– ohranjanje varne razdalje do drugih;
– obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrije nos in usta;
– obiskovalcem, ki bodo kazali očitne znake okužbe, vstop ne bo dovoljen.

Vloge, dokumentacijo, zahtevke ali druga vprašanja lahko občani posredujejo na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si, izjemoma (če to ni mogoče) pa tudi po pošti, na naslov Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

Mariborska občina je med 1. novembrom 2016 in 31. oktobrom 2019 z desetimi partnerji iz petih držav Evropske unije vodila projekt GreenCycle, katerega ključni cilj je bilo oblikovanje modela za vzpostavitev sistema krožne ekonomije, kot načina za dosego ciljev za zmanjšanje toplogrednih plinov. V Mariboru so kot ena prvih občin v tem delu Evrope sprejeli Strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, ki predstavlja temeljni dokument prihodnje razvojne usmeritve mesta. Eden izmed projektov krožnega gospodarstva je tudi projekt City mater circle kot primer dobre prakse varčevanja z vodo oziroma ponovne uporabe odpadne vode, ki jo izvaja mariborski vodovod v sodelovanju z Nigradom.

Več v videoprispevku:

Vodstvo MO Maribor se je sestalo s predstavniki konjeniških klubov oziroma z uporabniki hipodroma v Kamnici, ki je v lasti občine, z njim pa upravlja Javni zavod Športni objekti Maribor (ŠOM). Predstavniki MO Maribor so prisluhnili njihovim razmišljanjem o aktualnih razmerah v hipodromu, skupaj pa so preverili njegove razvojne možnosti.

Na poziv k oddaji vlog o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo v revitalizaciji hipodroma, ki ga je občina objavila konec septembra letos, se ni prijavil nihče. Razvoj hipodroma ovirajo strogi vodovarstveni pogoji, ki omejujejo skoraj vsako gradnjo. Predstavniki konjeniških klubov so kot največjo pomanjkljivost hipodroma izpostavili dejstvo, da nima zaprte jahalnice, ta pa je nujna za razvoj konjeniškega športa.

Podžupan Samo Peter Medved je ocenil, da so na sestanku dobili veliko dragocenih informacij in pogledov. Z občine so še sporočili: “Ker se zavedamo, da ima objekt zaradi naštetih omejitev zdaj zelo omejene razvojne možnosti, je MOM ministrstvu za okolje in prostor predlagala spremembo uredbe o vodovarstvenem območju, tako da bi ta omogočala gradnjo določenih objektov in hkrati še vedno zagotavljala visoko raven varovanja podtalnice.”

Potem, ko že dalj časa v vrtcu v Pekre opozarjajo na številne nepravilnosti novozgrajenega vrtca in se soočajo posledično s težavami v novo zgrajenem objektu, so pretekli teden  ugotovili, da je zaradi namestitve novega, barvanega bojlerja oporečna voda, s katero bi se otroci ob uživanju lahko zastrupili. Na dogajanje se je danes odzvalo tudi vodstvo Mestne občine Maribor.

vrtec pekre oporečna voda

Pretekli konec tedna je izvajalec zamenjal bojler, ki je točil in ga nadomestil z drugačnim, od takrat pa so v vrtcu zaznali, da voda zaudarja, je danes dogajanje pojasnila ravnateljica mariborskega Vrtca Studenci – Enota Pekre, Marjanca Karba. “Ko smo zaznali, da vroča voda  zaudarja smo takoj prepovedali uporabo te vroče vode in se z našo vodjo prehrane iz zdravstveno higienskega režima se dogovorili, da dajo vodo takoj analizirat,” je dejala Karba.

Ob tem pa dodala: “Klical me je tudi podizvajalec, da vidiva, kaj bova naredila. Rešitev vidim v takojšnji zamenjavi tega bojlerja, saj če odstranimo vzrok tega onesnaženja, bo zadeva rešena. Dogovorila sva se, da nam začasno vrnejo stari bojler, v tem času praznikov pa uredimo zadevo z novim, ki ga bodo vsekakor nabavili, so zagotovili. S tem pa se strinja tudi mariborska občina,” je še pojasnila Karba.

K temu je še Karba dodala, da so o tem, da voda smrdi obvestili tudi izvajalca gradnje vrtca MarkoMark Nival d.o.o., a so jim dejali, da naj počakajo, da se voda spere. Predstavniki omenjenega podjetja so danes sicer bili na sestanku, a izjav za medije niso želeli dajati. So se pa odzvali s strani podizvajalca in podali izjavo.

Župan mariborske občine Saša Arsenovič je takšno ravnanje ostro obsodil.”Ta navodila so mi znana in seveda je to nevzdržno. Drugače bi bilo, če bi bil ta bojler v neki domači lopi, ne pa v vrtcu. Kar pa je najhujše pri tem pa je, da če lahko nekdo v vrtcu ravno na tak način, da si išče nevzdržne krajšnice, se sprašujem, kako je gradil druge stvari, ki nimajo direktnega vpliva na zdravje naših otrokUkrepal bom proti vsem, ki so slabo izvedli svoje delo, za katerega so bili plačani.” Ob tem pa je še dejal, da bodo sproženi vsi pravni postopki in izkoriščena vsa pravna sredstva, da se končno dokaže, da se mora z davkoplačevalskim denarjem graditi bolj odgovorno.

Ali bodo morali testirati otroke za vsebnost toksičnih snovi?

V vodi so sicer odkrili kemikaliji toulen in ksilen, ki lahko povzročita resne nevrološke težave. A kot je danes pojasnila ravnateljica vrtca, so v vrtcu hitro ukrepali in so vodo nehali uporabljati še preden so prejeli rezultate testiranj. Ob tem je še dodala, da so na NIJZ vodstvu vrtca danes zagotovili, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči: “Odkar je bil bojler zamenjan, prehrana otrok ni prišla v stik s to vodo, saj hrano zmeraj pripravljajo v centralni kuhinji, kjer je voda neoporečna,” je še pojasnila Karba ter dodala, da otrok za zdaj ni potrebno testirati za vsebnost toksičnih snovi v krvi. “Če bomo dobili navodila iz strani nacionalnega laboratorija, da je potrebno, potem gotovo,” je dodala Karba.

 

 

V letu 2019 je Mestna občina Maribor pričela z izvajanjem energetske sanacije 24 javnih stavb v Mariboru. Vrednost projekta je okoli 10 milijonov evrov: 2 milijona evrov bo prispevala MO Maribor, 3,7 milijona evrov je kohezijskih sredstev, 5 milijonov evrov pa bo vložil zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana. Energetska sanacija vključuje 11 osnovnih šol, 10 vrtcev, upravno stavbo Mestne občine Maribor, Ledno dvorano in dvorano Tabor. Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR, so danes sporočili iz MO Maribor.

ledna dvorana mbObčina se je po predhodni strokovni oceni odločila za izvedbo projekta preko javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da v energetsko prenovo objektov sofinancira zasebni partner Petrol d. d. Ljubljana, ki lastni finančni vložek povrne preko prihrankov v naslednjih 15 letih. Tako bodo javne stavbe prenovljene z bistveno manjšo obremenitvijo občinskega proračuna. “Celotno tveganje v zvezi z doseganjem pogodbeno dogovorjenih prihrankov za čas trajanja pogodbe pa prevzame zasebni partner. Glavni namen investicijskega projekta je izvajanje potrebnih ukrepov za energetsko prenovo teh stavb. Energetsko varčevalni potencial je bil prepoznan predvsem v ovoju objektov, ogrevalnih sistemih in razsvetljavi. 14 objektov bo celovito energetsko obnovljenih, poleg tega pa si MO Maribor prizadeva za vzpostavitev učinkovitega upravljanja z energijo z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja, upravljanja zgradb ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev,” so sporočili iz MO Maribor.
MO Maribor, ki skupaj z Energetsko agencijo za Podravje vodi operativni del projekta, in izvajalec podjetje Petrol, so že pričeli z izvajanjem in vzpostavljajo delovnih kontaktov z uporabniki stavb, ravnatelji, hišniki in drugim osebjem, ki bo skrbelo za izvajanje na terenu. Na uvodnih sestankih so bile uporabnikom stavb predstavljene vse aktivnosti in splošen potek izvedbe projekta ter popisi posameznih del, da lahko uporabniki izrazijo tudi svoje pripombe in morebitne izboljšave. Določila se je skupina za nadzor projekta s strani naročnika, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. Kot so zapisali v sporočilu za medije so se izvedli ogledi stavb s strani projektantov, pričela se je izdelava projektnih dokumentacij in natančen popis del s strani izvajalca. “Vsa dela se dnevno usklajujejo z uporabniki. Pripravljalna dela so se že pričela na OŠ Slave Klavore, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Martina Konšaka Maribor,” so zapisali.  Na teh stavbah že pričenjajo z deli varovanja gradbišča, pripravljalnimi deli za zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasade. “Hkrati potekajo usklajevanja med naročnikom in izvajalcem pogodbe glede posameznih tehničnih detajlov in morebitnih nujno potrebnih dodatnih del. Rešujejo se podrobnosti z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in vprašanja glede določenih dodatnih sanacijskih del na stavbah, ki bi jih bilo smiselno izvesti v času izvajanja sanacijskih ukrepov. S strani izvajalca je organiziran tudi strokovni nadzor nad varnostjo dela, saj je večina objektov šol in vrtcev, kjer je za varnost potrebno še posebej poskrbeti,” so še sporočili.

“Po zaključeni energetski sanaciji naj bi vsako leto prihranili do 400.000 EUR,” so sporočili iz MO Maribor.

Na mariborski občini so kljub zamrznitvi certifikata Mladim prijazna občina s strani Inštituta za mladinsko politiko, ki je veliko prahu dvignila pred poletjem, prepričani, da Maribor zaradi tega ni postal mladim neprijazno mesto. Na poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata se ne bodo prijavili, jih pa zdaj zanima projekt 100% Youth City.

Kot je pojasnil podžupan Saša Pelko, se Mestna občina Maribor tokrat ni prijavila na poziv inštituta za podaljšanje veljavnosti certifikata, saj prijava v predpisanem roku po njihovi presoji ne bi bila strokovno utemeljena.

sasa-pelko

Občina je leta 2016 po njegovih besedah v sodelovanju z mestnim mladinskim svetom in drugimi organizacijami navedla cilje, predvsem na področju stanovanjske problematike mladih, ki jih je bilo v zastavljenem obsegu in rokih nerealno doseči, saj v veliki meri niso odvisni zgolj od volje mestne občine.

Za mlade več kot 1,4 milijona evrov letno

Da je mariborska občina mladim vseeno prijazna, po njegovem mnenju dokazujejo sredstva, ki jih nakazuje za različne projekte. Projektom mladih namenjajo več kot 1,14 milijona evrov letno, sredstva pa iz leta v leto povišujejo. Ob tem je Pelko poudaril, da je tudi vodstvo Inštituta za mladinsko politiko ugodno in pozitivno ocenilo dejavnosti mesta v korist mladih.

Zaradi zapletov pri omenjenem certifikatu pa na mestni občini zdaj intenzivno preverjajo stanje mladinskega sektorja in hkrati preučujejo možnosti prijave na certifikat v okviru programa Evropske unije, razvit v okviru Mreže evropskih prestolnic mladih in že podeljen večjim evropskim mestom.

Zanima jih 100% Youth City

Septembra so jih namreč obiskali strokovnjaki projekta 100% Youth City v sklopu programa Erasmus+, ki omogoča nastavitev trajnostno zasnovanih, vsebinsko utemeljenih in uravnoteženih ukrepov na različnih področjih mladinskega sektorja.

Omenjeni projekt je razvil vrsto evalvacijskih in izvedbenih metod in je že preizkušen v nekaterih primerljivih ali večjih evropskih mestih, kot so portugalska Braga, romunski Cluj, latvijska Riga, italijanski Torino, španska Valencia ali bolgarska Varna.

Gre za celovit pristop, ki upošteva usmeritve evropskih direktiv. Za razliko od slovenskega certifikata vključuje strokovno razvito metodologijo, primerno za večja urbana okolja, in zato omogoča medmestne primerjave, kar pri certifikatu Mladim prijazna občina ni mogoče,” je dejal Pelko.

mom1

Slovenskemu inštitutu na mariborski občini očitajo, da medtem ko Mariboru ob bogati strukturiranosti mladinskih programov zamrznejo certifikat, tega hkrati podeljujejo občinam z bistveno nižjim ali celo zanemarljivim standardom skrbi za mlade.

Še letos na občini načrtujejo izvedbo natančnih analitičnih pregledov po metodologiji projekta 100% Youth City, na osnovi katerih bodo ocenili in vsem deležnikom v presojo predlagali možnosti vstopa v večletni proces trajnostno zasnovanega razvoja mladinskega sektorja. Na osnovi teh ugotovitev se bo stroka odločila o morebitni poznejši vnovični kandidaturi za podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina, so zapisali v sporočilu za javnost.

VIR: STA

V prihajajočih poletnih mesecih se bodo v Mestnem parku Maribor odvijale številne prireditve. Zato obiskovalce in organizatorje pozivajo, da zaradi varnosti v primeru neviht z obilnimi padavinami in v času močnega vetra ne zadržujejo na površinah Mestnega parka.

Nogometaški / NK Maribor / Artkamp /  Festival Lent

Mestna občina Maribor opozarja, da se organizatorji prireditev morajo držati navodil iz soglasja za rabo javne površine v Mestnem parku in sicer:

  • v primeru slabega vremena morajo napotiti obiskovalce iz Mestnega parka, predvsem pa iz območja krošenj dreves in dogodek prekiniti,
  • dogodke morajo organizirati izven območja krošenj dreves,
  • odgovarjati morajo za vso škodo, ki bi nastala zaradi neupoštevanja navedenih pogojev.

Mariborska občina se bo energetske sanacije javnih objektov lotila v javno-zasebnem partnerstvu preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva. Kot pojasnjujejo na mestni občini, bodo na ta način zagotovili celovito ali delno sanacijo 24 izbranih osnovnih šol, vrtcev, občinske stavbe in ledne dvorane ter dvorane Tabor.

Po besedah Marka Rojsa iz Energetske agencije za Podravje bodo v okviru deset milijonov evrov vrednega projekta energetsko sanirali kotlovnice in notranjo razsvetljavo, ob tem pa vzpostavili še učinkovito energetsko upravljanje. V nekaterih objektih bodo prenovili fasado in stavbno pohištvo, izolirali podstrešje, vgradili termostatske ventile, s čimer bodo prihranili energijo in znižale obratovalne ter vzdrževalne stroške.

FOTO: STA

FOTO: STA

Prenove objektov bodo financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva, saj je lani zasebni partner na mestno občino naslovil vlogo o zainteresiranosti vlaganj v energetske sanacije javnih objektov. Po sedanjih izračunih bi takšna oblika mariborsko občino stala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, zasebni partner bi prispeval dobrih pet milijonov evrov, nekaj več kot 3,5 milijona evrov pa si obetajo iz kohezijskih sredstev.

Kot je še dodal Rojs, so se za pripravo projekta odločili na pobudo enega od možnih partnerjev, pri tem pa so izbor objektov naredili kar se da široko, da bi jih lahko čim več vključili v sanacijo.

Med objekte, kjer bo sanacija izvedena celovito in bodo od države prejeli 40 odstotkov kohezijskega denarja, poleg občinske stavbe sodijo še OŠ Bratov Polančič, Leona Štuklja, Ludvika Pliberška, Martina Konšaka, Maksa Durjave, Slave Klavore, Franca Rozmana Staneta, Prežihovega Voranca, Draga Kobala, Rada Robila in Malečnik ter enote vrtcev Tezno in Pobrežje. V drugi skupini so objekti, kjer bodo opravili samo tehnološko sanacijo ogrevalnih naprav, kjer je še osem vrtcev ter Dvorana Tabor in Ledna Dvorana.

Kot je povedal direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, so se za tako obliko odločili, ker je to za občino najcenejša opcija, za potencialnega zasebnega partnerja pa je projekt zanimiv, saj si bo investicijo povrnil po zaslugi energetskih prihrankov, ki bodo nastali po sanaciji.

“Občina je sicer v času energetskega pogodbeništva deležna le manjšega deleža prihrankov, kar bo odvisno od razpisnih pogojev in pogajanj pred sklenitvijo sodelovanja. Gre za princip, ki ga podpira Bruselj in zato tudi namenja kohezijski denar,” je pojasnil Štrancar.

Po njegovih besedah so prejeli ponudbo Petrola, a bodo v vsakem primeru izvedli mednarodni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi drugi potencialni vlagatelji. Potem ko so na februarski seji potrdili DIIP, bodo na marčevski še investicijski projekt, zatem pa bodo pripravili razpis, ki bi lahko bil končan do poletja.

Po dodatnih pogajanjih si začetek prvih del na občini obetajo v drugi polovici leta 2018, v šolskih objektih pa bi jih večino izvedli v času počitnic naslednje leto. Trajanje pogodbenega partnerstva je stvar razpisa in pogajanj, dosedanja praksa v nekaterih drugih mestih pa kaže na obdobje 10 do 15 let, še pojasnjuje Štrancar.

Za podoben način sicer finančno zahtevne energetske prenove javnih stavb so se odločili tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. V Ljubljani so pred letom dni partnerstvo sklenili konzorcijem Petrola in podjetja GGE. Gre za največji projekt, preko katerega bodo celovito ali delno energetsko sanirali 49 objektov, celotna naložba pa je vredna 14,9 milijona evrov.

Vir: STA

Mestna občina Maribor letos stopa v nov poskus omejevanja prometa na Koroški cesti v središču mesta. Mestni svetniki bodo najnovejše načrte potrjevali v četrtek, ko bodo med drugim govorili tudi o obnovi stadiona Ljudski vrt ter gradnji manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi.

 seja-ms-mom

S projektom obnove Koroške ceste z Glavnim trgom namerava občina kandidirati za evropska sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, je na današnjem srečanju z novinarji povedal Dejan Flakus iz občinske projektne pisarne.

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga bo v četrtek potrjeval mestni svet, predvideva novo tlakovanje dela Koroške ceste od krožišča pri tržnici do krožišča pri Starem mostu, kar predstavlja enega najstarejših delov mestnega jedra, ki pa doslej zaradi gostega prometa ni bil ustrezno izkoriščen.

 

To naj bi se spremenilo, s tem ko naj bi se tu vzpostavila skupna prometna raba površin. Ostala bi dvosmerna prometna ureditev, a bi po novem lahko tam vozili le še mestni avtobusi, taksiji, tamkajšnji prebivalci in še nekatere druge izjeme. Dela naj bi izvedli prihodnje leto. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot dva milijona evrov evropskih sredstev.

Mestni svetniki bodo v četrtek potrjevali tudi dokumentacijo za nadaljevanje prenove stadiona Ljudski vrt. Medtem ko naj bi NK Maribor poskrbel za projektno dokumentacijo, naj bi ostalo krila občina, ki v ta namen daje 5,5 milijona evrov. Investicija se bo po besedah Boštjana Štuhca in županovega kabineta izvedla do konca letošnjega leta.

Pri izgradnji manjkajoče kanalizacije računajo na kohezijska sredstva. Tako naj bi ustrezno odvajanje odpadnih komunalnih vod zagotovili skupno okoli tisoč prebivalcem Spodnjega Limbuša, Razvanja in Kamniške grabe, kar naj bi stalo okoli pet milijonov evrov.

Med ostalimi projekti se mestna uprava med drugim še naprej ukvarja z iskanjem rešitve prostorskih težav osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana Andreja Fištravca preučujejo tako možnost ohranitve knjižnice na Rotovškem trgu kot selitve na drugo lokacijo, o čemer podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo. Z odločitvijo se mudi, saj gradbeno dovoljenje za posege na Rotovškem trgu velja le še do julija.

Glede usode skupnostnega prostora Tkalka, potem ko je tamkajšnjim socialnim podjetjem potekla triletna najemna pogodba, ni še nič novega. Na vprašanje STA o tem je direktor mestne uprave Simon Štrancar razkril, da se za te prostore v središču mesta zanima ameriško podjetje, ki naj bi v Mariboru odprlo 250 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Trenutno naj bi tekla pogajanja z ministrstvom za gospodarstvo za subvencijo, vsebinsko pa naj bi se dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Po poročanju Radia Maribor gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti.

V vsakem primeru bo za organizacije, ki trenutno domujejo v Tkalki, po besedah župana ustrezno poskrbljeno. “Nihče ne bo ostal na cesti,” je zatrdil.
Vir: STA

 

Nadzorni svet mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je v četrtek zvečer kljub nasprotovanju zaposlenih imenoval novega vršilca dolžnosti direktorja tega podjetja. Mesto v.d. direktorja bo prevzel Matjaž Krevelj iz kabineta mariborskegažupana Andreja Fištravca. Ima šestmesečni mandat, medtem pa naj bi ponovili razpis za direktorja. Včeraj so delavci Nigrada znova izrazili nestrinjanje z menjavo direktorja. 

Kot je po seji nadzornega sveta povedal njegov podpredsednik Igor Muhič, so se za Krevlja odločili na osnovi pisma župana, ki vztraja, da dosedanji v.d. direktorja Marko Plečko ni primeren za direktorja.

Na včerajšnjem zboru delavcev so ponovili nestrinjanje s ponovno menjavo na direktorskem mestu ter popoldne ponovno s počasno vožnjo in glasnim hupanjem mimo sedeža mariborske občine opozorili, da tako ne gre naprej. Kot je včeraj zjutraj povedal podpredsednik sindikata Brane Novak, bodo poskušali pridobiti pravno mnenje o verodostojnosti najnovejše odločitve nadzornega sveta Nigrada.

protest nigrad pred mom

Delavcem je prekipelo, potem ko Fištravec ni podal soglasja k imenovanju dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim petletnim mandatom, čeprav ga je nadzorni svet Nigrada konec maja izbral med petimi kandidati. Zaposleni podpirajo imenovanje Plečka, saj je po njihovem prepričanju izboljšal komunikacijo v podjetju in tudi poslovanje, najbolj pa zato, ker je po njihovih ocenah skrajni čas, da se zagotovi stabilno poslovodstvo s polnim mandatom.

Plečko vztraja, da njegova menjava ni upravičena. “V šestih mesecih smo podjetje pripeljali tako daleč, da pozitivno posluje. Uredili smo odnose, dela imamo dovolj vsaj do konca leta,” je povedal.

Navedbe Fištravca, da si neupravičeno pripisuje uspeh za stabilno poslovanje podjetja, medtem ko naj bi za več kot tri četrtine vsega finančnega toka poskrbeli na Mestni občini Maribor, zavrača. “Takšne izjave so smešne in neresne. Zanje delamo posle po koncesijski pogodbi, ki smo jo dobili na javnem razpisu, ostali posli pa so vsi pridobljeni na podlagi zakona o javnih naročilih. Občina nam že po zakonu ne more dati ničesar pod mizo,” je pojasnil.

Plečku mandat, za katerega je bil imenovan konec januarja letos, poteče v nedeljo, v ponedeljek pa naj bi bila že predvidena menjava poslov novemu v.d. direktorju. Plečko napoveduje, da bo s predajo počakal, dokler ne bo novi šef vpisan v sodni register.

Muhič je včeraj popoldne sporočil, da je bil vpis Matjaža Krevlja v sodni register kot v.d. direktorja Nigrada z dnem 24. julij za obdobje šestih mesecev oz. do imenovanja novega direktorja že opravljen, saj mu je župan že podal soglasje. S tem je po njegovih trditvah tudi dokazano, da so bili četrtkovi sklepi nadzornega sveta sprejeti skladno s predpisi.

Vir: STA

Marko Plečko je v začetku letošnjega leta prevzel vodilno mesto v podjetju Nigrad, ki ga je do takrat vodil tedanji direkor Marko Žula. Na zadnjem razpisu za direktorja družbe Nigrad, d.d., ga je nadzorni svet med vsemi prepoznal kot najboljšega kandidata. Po mnenju sveta delavcev in sindikata je svoje delo do zdaj opravljal uspešno, a je izgubil zaupanje župana Andreja Fištravca.

Včeraj je svet delavcev Nigrada v sporočilu za javnost zapisal, da je “delovna sezona na gradbiščih na višku, sklepajo se nove pogodbe in čas je tako najmanj primeren za prihod tretje osebe, ki bi se morala šele seznanjati z delovanjem družbe. Marko Plečko Nigrad d. d. dobro pozna in v času, vodenja podjetja, ni storil nič, kar bi podjetju škodilo, še več, izboljšal je komunikacijo in poslovne rezultate.”

Nigrad Maribor. Foto: Nino Verdnik

K temu so dodali, da bi vsaka trenutna menjava slabo vplivala na poslovanje in delo zaposlenih. “Zato prosimo Nadzorni svet in vse lastnike Nigrada d. d., za podporo in delovanje v dobrobit podjetja, lastnikov, zaposlenih in koristnikov storitev, so sklenili,” so zapisali še v izjavi.

Župan Fištravec več ne zaupa Plečkotu

Kot so odgovorilu z Mestne občine Maribor, je zanje pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo. “Nekdo, ki ne vidi težave, je ne more reševati,” pravijo za Plečka. Njegov program so ocenili kot neprepričljiv. K temu pa so dodali, da je za “Mestno občino Maribor je pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo.” K temu dodajajo, da je “program, ki ga je g. Plečko priložil svoji vlogi, ni prepričljiv in ne odgovarja na ključne izzive, ki so pred podjetjem, in še zlasti ne odgovarja na izboljšanje opravljanja koncesijsk dejavnosti in ne vsebuje vizije nadaljnjega razvoja podjetja. Povečevanje cen storite Nigrada d. d. ne more biti edina pot.” 

Kot so še dodali na MO Maribor,  je potrebno povečati tudi prihodke iz tržne dejavnosti in naslova javnih naročil. “Vendar je bil čas, ko je bil g. Plečko vršilec dolžnosti, prekratek, da bi o uspešnosti na te področju lahko prišli do jasnih zaključkov. Dejstvo je, da je podjetje v lanskem letu zabeležil veliko zgubo in zato je Mestna občina Maribor, kot največji lastnik, podrobno spremljalo i analiziralo delovanje podjetja in aktivnosti v njem,” so zapisali.

Kdo naj bi nasledil Plečka na MO Maribor še ne razkrivajo. Sicer se govori, da naj bi Nigrad prevzel Matjaž Krevlj iz županovega kabineta, ki bi naj funkcijo opravljal kot prokurist ali pa kot vršilec dolžnosti direktorja.

Mandat sicer sedanjemu v.d. direktorju Marku Plečku poteče konec tedna, in sicer 23. julija.

Na vrhu Nigrada se je v času župana Andreja Fištravca menjalo že šest direktorjev, Plečko bo najverjetneje sedmi.

Tokrat v Občinskem informatorju:

– Mariborski mestni svetniki niso odločali o odru na Dravi, niti o Mariborskem otoku
– Mariborski študentje prebujali KPD – spečega velikana
– „Zdravje v vsak dom“
– „Kako in zakaj na krožiščih?“
– SciM za znanje in združevanje študentov
– Pevke Klasja kot družina na Rotundi
– 10 let plesa s Harmonijo

V času Festivala Lent po 9. uri zvečer brezplačne vožnje z mestnim avtobusom. V mesecu avgustu bodo brezplačno lahko uporabljali avtobuse tudi dijaki, ki bodo kupili julijsko mesečno vozovnico, za udeležence Mednarodnega srečanja splavarjev bo brezplačna »šestka«

NKBM_Lent_55Mesto Maribor je že prevzel poletni vrvež dogajanja, ki ga bo danes dopolnila še otvoritev Festivala Lent, kateremu sledijo nekateri spremljevalni dogodki. Da bi prebivalcem mesta Maribor in obiskovalcem mesta omogočili bolj brezskrbno potovanje, je vodstvo MO Maribor podalo soglasja, s katerimi je omogočena brezplačna vožnja z mestnimi avtobusi. Na predlog Narodnega doma Maribor je bilo odobreno, da bo v času trajanja festivala, od 23. junija do 1. julija, brezplačna vožnja na vseh avtobusih mestnega linijskega prometa po 21. uri (pogoj za brezplačno vožnjo ni karta za Festival Lent – Lenta, temveč to velja za vse).

 

Prav tako bo v sklopu posebnega promocijskega dogodka Mednarodno srečanje splavarjev, ki poteka med 22. 6. in 25. 6., brezplačna vožnja na avtobusni liniji številka 6 »Vzpenjača«, vendar so do nje upravičeni samo tisti uporabniki, ki se pri vozniku avtobusa izkažejo s posebno akreditacijo organizatorja dogodka – Turističnega društva Maribor. V mesecu avgustu pa bodo lahko dijaki uporabljali še mesečno šolsko vozovnico, ki jo bodo kupili v mesecu juliju 2017.

novi avtobusi

»V javnem podjetju Marprom želimo v okviru zmožnosti pomagati pri izvedbi nekaterih tradicionalnih dogodkov, ki popestrijo poletni utrip v našem mestu in so namenjeni širši množici obiskovalcev. Tako v času Festivala Lent 2017 omogočamo brezplačne vožnje z avtobusi na vseh linijah po 21. uri. Udeležencem Mednarodnega splavarskega srečanja pa smo zagotovili brezplačne prevoze na liniji številka 6. Eden od naših ciljev je tudi, da mestni potniški promet čim bolj približamo mladim. Zato bodo šolarji, ki bodo julija kupili mesečne šolske vozovnice, z njimi lahko brezplačno uporabljali vse mestne avtobuse še v avgustu,« je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Mestni svet Mestne občine Maribor, je včeraj dal zeleno luč za pričetek prodajnega postopka podjetja Farmadent d.o.o..

seja-ms-mom

Na včerajšnji seji Mestnega sveta MO Maribor so mestni svetniki odločali o pričetku prodaje podjetja Farmadent d.o.o.. Večinski lastnik podjetja je MO Maribor s 83,35-odstotnim deležem, sledijo občine Hoče – Slivnica s 5,48 %, občina Rače – Fram s 3,55 %, občina Miklavž na Dravskem polju s 3,01 %, občina Duplek z 2,68 % in občina Starše z 1,93 %. Mestni svetniki so s 14 glasovi za in sedmimi proti potrdili oba sklepa vodstva MO Maribor, ki predvideva začetek postopka prodaje. Med razpravo med mestnimi svetniki pa so se oblikovali še dodatni sklepi, od katerih sta bila sklepa: da se postopek prodaje začne, vendar se podjetje ne zaključi, dokler se Ustavno sodišče ne opredeli o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti ali dokler Državni zbor ne poda razlage o avtentičnosti Zakona. Omenjen sklep so mestni svetniki sprejeli z 22 glasovi za in petimi proti. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva iz morebitne prodaje podjetja porabijo na podlagi prioritetnega seznama, ki ga potrdi MS MO Maribor, s šestimi glasovi za in nič proti. Prav tako so sprejeli sklep Odbora za finance, ki predlaga, da se podaljša rok iz tretjega odstavka 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti na vsaj tri leta, in sicer z 28 glasovi za in nič proti. Razlog za pričetek prodajnega postopka je Zakon o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju Zakon), ki je dne 27.1.2017 stopil v veljavo in med drugim posredno zadeva tudi družbo Farmadent d.o.o.. Zakon je v 26. členu prepovedal vertikalne in horizontalne povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti.

Tako izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.

MO Maribor je skupaj z navedenimi občinami, v enakih deležih tudi lastnica Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, kar na osnovi določil zakona predstavlja horizontalno povezavo med izvajalcem lekarniške dejavnosti in dejavnostjo prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki preko kapitalskih naložb oz. nadzora teh pravnih oseb. Zakon je določil izjemno kratek rok za uskladitev z določbami zakona in sicer najpozneje v enem letu od uveljavitve le tega, to je do 27.1.2018.

Na ta način se bo zaščitila vrednost premoženja Mestne občine Maribor ter delovna mesta v podjetju, prav tako pa se bo omogočilo ohranjanje dejavnosti. V kolikor bi se v vmesnem času do zaključka postopka prodaje spremenila določila sprejetega Zakona o lekarniški dejavnosti (v posledici vloženih pravnih sredstev na Ustavno sodišče RS), bo Mestni svet o tej tematiki ponovno odločal.

Na 11. izredni seji MS MO Maribor so bili sprejeti tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2017, Odlok o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanje mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč izven vozišč javnih cest v Mestni občini Maribor – druga obravnava, Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanje mobilnega plačevanja parkirnine in upravljanje posebej urejenih parkirišč izven vozišč javnih cest v Mestni občini Maribor – druga obravnava, Dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo ceste Trčova III. In IV. etapa in Dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo suhih transformatorjev na črpališču Vrbanski plato.

Mladinski kulturni center (MKC) Maribor je včeraj popoldne na Trgu Leona Štuklja pripravil osrednji dogodek pod sloganom Prinesi svojo desko. S tem so želeli nagovoriti širši krog podpornikov gradnje sodobnega skate parka v Mariboru. Že dopoldne so se zbrali v starem mariborskem skate parku, od koder so skupaj obiskali različne skate lokacije po mestu.

Skate park na TLŠ 2012; Foto: M. Pigac

Skate park na TLŠ 2012; Foto: M. Pigac

Ob tem so organizatorji dogodka opomnili, da je mestni svet aprila letos med projekte Mestne občine Maribor v okviru trajnostne urbane strategije (TUS) uvrstil tudi skate park. S projektom se ukvarja tudi mestna projektna pisarna, ki že pripravlja prijavo skate parka tudi na mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Vir: STA

Mariborski mestni park je oživel. Danes se je v središču mesta odvil prvi mestni piknik. V senci dreves, na igralih in na ležalnikih je več sto ljudi uživalo sončno nedeljo.

1. mestni piknik MOM

“Super se imamo, to Maribor potrebuje”,”Uživamo na polno, všeč mi je sproščeno druženje, hrana je odlična” in “Končno je park oživel, vzdušje je zelo sproščeno. Pokazali smo, da tudi mariborčani znamo,” takšni so bili odzivi navdušenih obiskovalcev.

Župan Maribora Andrej Fištravec je bil nad dogajanjem navdušen: “Izredno mi je všeč, da se ljudje povezujejo in družijo. Piknik pravzaprav poteka že cel vikend, danes je dogajanje doseglo vrhunec.”

1. mestni piknik MOM

Da se je odvil piknik v pravem pomenu besede, je poskrbela Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, ki je za obiskovalce pripravila piknik košarice. “V košarici so lokalne dobrote in tradicionalna slovenska hrana. V njej najdemo potico, klobaso, sir, domač kruh, jabolka in druge dobrote,” je povedal dijak SŠGT.

“Za ta dogodek smo se odločili, ker je čas, da se mariborčani povežemo, se družimo in v srcu štajerske prestolnice preživimo lepo nedeljo,” je povedal organizator Mitja Špes.

 

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, župan Andrej Fištravec glede na vsa usklajevanja s svetniškimi skupinami, pričakuje sprejetje proračuna za leto 2017 in 2018. Postopek izpeljevanja so po njegovem pred tokratnim drugim branjem izpeljali konstruktivno.

Po prvi obravnavi proračuna, so v mestni upravi prejeli 28 amandmajev za leto 2017 in 14 za leto 2018. V celoti jih sicer niso upoštevali, vendar je takšnih, ki jih niso za slabih 20 odstotkov.

Simon Štrancar, direktor Mestne uprave se medtem ni mogel izogniti očitkom zoper državo. “Država Mariboru nameni že skoraj 33 milijonov evrov manj od tistega, kar od mestne občine zahtevajo preko zakonsko določenih nalog,” tako Štrancar.

Meni, da jim bo država morala prisluhniti s spremembami zakonodaje, ki bodo priznavale širše regijske naloge mestnih občin in socialni položaj prebivalstva. “Na ta način ne zmoremo zadovoljiti številnih potreb, kaj šele želja,” meni Štrancar.

Prerazporeditve med postavkami

Da so lahko upoštevali predloge svetniških skupin, so opravili nekatere prerazporeditve znotraj postavk proračuna, ob tem pa zagotovili še nekatere dodatne prihodke. Med drugim je svet ustanoviteljev Mariborskih lekarn v ponedeljek potrdil sklep o razdelitvi 295.000 evrov dobička, kar za mariborsko občino pomeni 253.700 evrov dodatnega denarja. Ob tem v prvotnem predlogu še ni bila vračunana dodatno izpogajana povprečnina, kar jim bo letos prineslo dodatnih 317.000, drugo leto pa 772.000 evrov.

Proračunski predlog ob sedemmilijonskem dodatnem zadolževanju za poplačilo sklenjene poravnave z Iskro predvideva tudi reprogram starih kreditov v višini 18 milijonov evrov, s čimer bi na letni ravni obveznosti znižali za okoli pol milijona evrov, hkrati pa bi stroške kredita znižali za 70.000 evrov.

seja mestnih svetnikov mom

Kot je v zvezi s tem pojasnil Fištravec, si morajo na nek način ustvariti prostor za morebitna zadolževanja v naslednjih letih. Ob tem je dodal, da so slovenske občine trenutno med najmanj zadolženimi v evropskem povprečju. “Zadolževanje je sestavni del razvoja, za primerjavo Gradec ima s holdingom vred 1,2 milijarde evrov obveznosti,” je dejal.

Nekaj več denarja so s podporo dodatnim programom namenili tudi za potrebe sociale, verjetno že zato, ker je SDS, ki je pomagala potrditi proračun v prvem branju, svojo podporo vezala na to vprašanje. Je pa Fištravec dejal, da je bilo za to področje že v prvem branju namenjenega toliko denarja kot lani.

Za malenkost so postavko dvignili tudi na področju vzgoje in izobraževanja, Fištravec pa je s SMC dosegel dogovor, da skupaj začnejo pogajanja s šolskim ministrstvom. Z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna in ob tako velikem dolgu države do mesta namreč po njegovih besedah ne morejo narediti veliko, ker pa so potrebe evidentirane in velike, želijo ministrico natančno seznaniti z razmerami in zahtevati interventna sredstva.

VIR: STA

Pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu so danes slovesno opravili tradicionalni rez Stare trte. Na ta način so najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, ki v Mariboru raste in rodi več kot 450 let, opravili že 38. leto zapovrstjo. Ob tej priložnosti je potekala tudi simbolična predaja cepičev letošnjim prejemnikom.

Rez Stare trte je uvodna prireditev v sklopu dogodkov, ki jih v Mariboru skozi leto namenjajo svoji znameniti najstarejši trti na svetu. Tudi letošnja je potekala v družbi župana Andreja Fištravca, njenega skrbnika in mestnega viničarja Staneta Kocutarja, vinske kraljice Slovenije Maje Žibert in mariborske vinske kraljice Kaje Šerbinek.

20170303_111442

Kot poudarjajo na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje, je obrezovanje trte najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Hkrati je rez Stare trte tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam iz Slovenije in tujine. Cepiče so letos prejeli nemško mesto Freising, madžarski Sombotel, avstrijska St. Anna am Aigen, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Društvo vinogradnikov Ostrožno in Evangeličanska cerkvena občina Moravske Toplice.

Stara trta je zaščitena kot naravni spomenik in vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz grozdja, ki ga je običajno letno od 35 do 55 kilogramov, pridelajo okoli 25 litrov vina. Polnijo ga v posebne stekleničke, te pa mariborska občina uporablja za protokolarne namene. Letno jih napolnijo nič več kot sto, med drugimi pa jo je prejela tudi britanska kraljica Elizabeta II.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so se danes po dolgi razpravi uradno seznanili z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Do obravnave občinskega proračuna, v katerem bi soglasje za to tudi podali, pa niso prišli.

seja-ms-mom

Čeprav je danes šlo le za prvo branje potrebnih sklepov za začetek že dlje časa načrtovane investicije, je razprava zaradi številnih pomislekov mestnih svetnikov, tudi predhodno že zastavljenih in pojasnjenih, trajala kar šest ur. Na koncu pa so sklepe o statusnem preoblikovanju Snage, opustitvi predhodno načrtovane kompostarne ter seznanitvi z vlogo Snage za soglasje za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice na Teznu večinsko vendarle potrdili.

Čeprav projekt sortirnice načeloma podpirajo – nenazadnje so ta projekt odobrili že leta 2011 -, so mestni svetniki imeli številna vprašanja med drugim glede upravičenosti in višine cene investicije, številni so izražali dvom tudi v zakonitost postopkov.

“Sortirnica bi morala biti zgrajena že pred leti. Investicija očitno ni bila ustrezno vodena, če v dveh letih niso uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi se to slabo delo prevalilo na položnice občanov,” je na primer povedal predstavnik SMC Andrej Špenga.

Direktor Snage Cveto Žalik je ponovil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če ne bo zgrajena sortirnica. Tako naj bi letos v vsakem primeru ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirnice pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je podvomil v ekonomsko upravičenost projekta, glede na to da se v prihodnosti pričakuje zmanjševanje količin zbranih mešanih odpadkov v mestu. “Drugod so takšne sortirnice postavili po nižji ceni. Če danes potrdimo to gradivo, bo mesto in občane še dolgo bolela glava,” je dejal.

V Snagi so pojasnili, da mariborskega projekta sortirnice, ki se ocenjuje na 12,5 milijona evrov, ni mogoče primerjati z drugimi, saj takšne v Sloveniji še ni. “Podobna sortirnica je na Norveškem, kjer so jo postavili za 25 milijonov evrov,” je dejal Žalik. “Kar se tiče bremen za občane, se raje zamislite, kaj bo, če sortirnice ne bo,” je dodal.

“Ker smo takšni nejeverni Tomaži, že 14 let samo govorimo o rešitvi za naše smeti,” je dolgotrajno besedičenje – mestni svetniki so namreč izglasovali časovno neomejeno razpravo o tej temi – kritizirala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič. Po mnenju njene stranke je sortirnica projekt v korist mesta, tudi zadolževanje se jim ne zdi sporno, ker se bo posojilo najelo le v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in ker bo šlo za izključno namenska sredstva, torej so neutemeljene večkrat izrečene bojazni, da bo Snaga ta denar potrošila v druge namene.

“Vztrajamo na zakonitosti postopkov,” je odgovoril predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) Milan Mikl. Po njegovih ocenah bi Snaga morala sama zbrati denar za sortirnico, ne pa da se za to dodatno zadolžuje.

“Čakanje z odločitvijo ni rešitev,” je menil mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. “Na podlagi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo ta projekt prinesel, je treba podpreti sortirnico,” je dodal.

Župan Andrej Fištravec je ponovil, da projekt sortirnice prinaša Mariboru pomembno konkurenčno prednost. “Projekt pije vodo in je zelo konkurenčen. Res pa je, da zaradi tega marsikoga v Sloveniji boli glava,” je dejal.

Mestni svetniki bi morali na današnji seji opraviti tudi prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto, a do tega zaradi dolge razprave na temo sortirnice niso prišli. Nadaljevanje seje je zaenkrat predvideno za prihodnji teden.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj v prenovljeni Minoritski cerkvi pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike. Kot je dejal na dogodku, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki javnih podjetij, je bilo leto 2016 zahtevno leto, hkrati pa tudi spodbudno, saj so vidni pozitivni trendi, čeprav šibkejši kot v Sloveniji nasploh.

Andrej Fištravec, župan MOM

Fištravec je minulo leto označil kot polno nihanj, sprememb in številnih izzivov, saj je Maribor beležil ciklična nihanja zaposlovanja, čeprav že od leta 2013 statistika vendarle kaže vztrajno rast. Še vedno pa je Maribor mesto z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji.

Fištravec je spomnil na zdravo rast slovenskega BDP v devetih mesecih 2016. “Žal pa tega s tako velikim optimizmom ne morem v celoti trditi za Maribor in podravsko regijo, ki še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem,” je dejal župan.

Po njegovem je samoumevno in nujno, da je svoje ambicije usmeril v strategijo promoviranja mesta kot primernega okolja za nove poslovne in gospodarske priložnosti, vendar občina nima v roki učinkovitih mehanizmov, kako privabiti investitorje, zato je potrebnega veliko sodelovanja.

Pri promociji mesta in Slovenije so upoštevali podatke o ekonomski razvitosti in rasti globalnega svetovnega gospodarstva, zato so se podali na iskanje novih poslovnih priložnosti tako na bližnjem in daljnem vzhodu ter v Rusiji, pri tem pa niso zanemarili do sedaj stkanih tradicionalnih vezi z mesti, s katerimi sodelujemo.

Fištravec je spomnil na prodor Pipistrela na kitajski trg in na prodajo podjetja Outfit7 kitajskim vlagateljem, kar po njegovem kaže, da je bila njihova orientacija v tej smeri pravilna. “Nenazadnje je konzorcij azijskih investitorjev odkupil tudi podjetje Aerodrom Maribor in se sedaj poteguje za dolgoročni najem letališča,” je dodal župan in med velike uspehe regije uvrstil tudi napovedani prihod Magne.

Glede na optimistično gospodarsko okrevanje in interes za ta del Slovenije je Fištravec prepričan, da bo novih dosežkov v letu 2017 še več, a se pri tem ni izognil po njegovem mačehovskemu odnosu države do financiranja slovenskih lokalnih skupnosti, pri čemer je najbolj na udaru prav Maribor, ki mu država samo v letu 2017 glede na predpisane zakonske naloge mesta dolguje 32 milijonov evrov.

Med razlogi za optimizem je mariborski župan naštel dejstva, da so postali mesto z največ socialnimi podjetji v Sloveniji, uspešno energetsko sanirajo in dograjujejo vrtce in šole, povečuje se turistični obisk mesta, posodobili so avtobusni vozni park, ki je iz najstarejšega postal najbolj sodoben v Sloveniji, mesto pa je z združitvijo več zavarovalnih hiš v Zavarovalnico Sava in prihodom novih ambicioznih lastnikov v NKBM postalo tudi močan finančni steber države.

Vir: STA

Po današnji seji nadzornega sveta je  direktor Nigrada Marko Žula pristal na sporazumni odhod in podal odstopno izjavo, ki prične veljati z ponedeljkom, 23. januarjem. Zamenjal ga bo Marko Plečko.

marko zula (1 of 1)
Po poročanju nekaterih medijev Žula ne bo več direktor Nigrada. Kot še poročajo se je vršil pritisk na Žulo, naj odide z vrha Nigrada že dlje časa. Razlog za pristisk nanj naj bi bila prodaja podjetja Nipa, s čimer naj bi Nigrad zaslužil 15.000 evrov, a nadzorni svet o poslu ni bil obveščen.

Že nekaj časa je tudi župan Andrej Fištravec izkazoval do Žule nepopolno zaupanje. Tako je vsaj odgovoril na novinarsko vprašanje na kavi z novinarji pred 22. redno sejo mestnega sveta MO Maribor.

Odziv župana Andrja Fištravca

Iz Mestne občine Maribor so se odzvali z izjavo za javnost, v kateri je župan Andrej Fištravec zapisal: “Danes sem bi seznanjen, da je Marko Žula nadzornemu svetu Nigrada podal predlog za sporazumno razrešitev, katero je nadzorni svet sprejel. Očitno je prevladala ocena, da je bilo potrebno ta korak storiti v dobro podjetja. Zato sem podal soglasje za imenovanje v. d. direktorja g. Marka Plečka, ki po sklepu nadzornega sveta začne z delom v torek, 24. 1. Želim si, da v. d. direktorja, dosedanji direktor podjetja Nipa, g. Marko Plečko, upraviči zaupanje nadzornikov in pričakovanja vseh deležnikov, to je zaposlenih, lastnikov podjetja in še zlasti uporabnikov Nigradovih storitev.”

 

Odzval se je tudi Marko Plečko

Odzval se je tudi Marko Plečko, ki je v sporočilu za javnost zapisal.  “Želim vzpostaviti zaupanje zaposlenih do vodstva ter obuditi njihovo pripadnost podjetju. To se je skozi čas izgubljalo in prepričan sem, da bomo ta trend obrnili v drugo smer. Vzporedno s tem bom napore vložil v povečanje konkurenčnosti podjetja in v ekonomičnost poslovanja. Cilj je povečati dodano vrednost na zaposlenega, za kar je v podjetju dovolj znanja in potenciala. V svoji karieri sem pridobil veliko izkušenj s področja organiziranja poslovnih procesov v podjetjih z zelo podobnimi vsebinami.”