Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

V okviru projekta Com’on Maribora lahko mladi že glasujejo za projekte pilotnega projekta participativnega proračuna za mlade v Mariboru. MKC Maribor želi z njim spodbuditi mlade tako za dajanje pobud kot tudi za realizacijo projektov trajnostnega izboljšanja mesta.

Projekt Com’on Maribor je sicer v okviru kampanje Bodi zrav’n! prvi projekt, s katerim želijo mlade vključiti v proces odločanja. Med fazo zbiranja predlogov je preko spletnega obrazca prišlo kar 51 pobud mladih, s katerimi ti želijo prispevati k trajnostnemu izboljšanju mesta Maribor. Med temi je strokovna komisija izbrala deset pobud, ki so jih uvrstili na javno glasovanje. Pet najboljših med njimi pa bodo torej izbrali glasovalci preko spletnega glasovanja. MKC Maribor bo najboljšim dal tisoč evrov podpore ter mentorja, da bodo lahko izdelali konkretne projektne načrte in izvedbo. Glasovati bo moč do 12. junija. Čas za realizacijo bo do konca leta, projekte pa bodo predstavili oktobra na Festivalu mladih Maribora.

Na mariborski občini so kljub zamrznitvi certifikata Mladim prijazna občina s strani Inštituta za mladinsko politiko, ki je veliko prahu dvignila pred poletjem, prepričani, da Maribor zaradi tega ni postal mladim neprijazno mesto. Na poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata se ne bodo prijavili, jih pa zdaj zanima projekt 100% Youth City.

Kot je pojasnil podžupan Saša Pelko, se Mestna občina Maribor tokrat ni prijavila na poziv inštituta za podaljšanje veljavnosti certifikata, saj prijava v predpisanem roku po njihovi presoji ne bi bila strokovno utemeljena.

sasa-pelko

Občina je leta 2016 po njegovih besedah v sodelovanju z mestnim mladinskim svetom in drugimi organizacijami navedla cilje, predvsem na področju stanovanjske problematike mladih, ki jih je bilo v zastavljenem obsegu in rokih nerealno doseči, saj v veliki meri niso odvisni zgolj od volje mestne občine.

Za mlade več kot 1,4 milijona evrov letno

Da je mariborska občina mladim vseeno prijazna, po njegovem mnenju dokazujejo sredstva, ki jih nakazuje za različne projekte. Projektom mladih namenjajo več kot 1,14 milijona evrov letno, sredstva pa iz leta v leto povišujejo. Ob tem je Pelko poudaril, da je tudi vodstvo Inštituta za mladinsko politiko ugodno in pozitivno ocenilo dejavnosti mesta v korist mladih.

Zaradi zapletov pri omenjenem certifikatu pa na mestni občini zdaj intenzivno preverjajo stanje mladinskega sektorja in hkrati preučujejo možnosti prijave na certifikat v okviru programa Evropske unije, razvit v okviru Mreže evropskih prestolnic mladih in že podeljen večjim evropskim mestom.

Zanima jih 100% Youth City

Septembra so jih namreč obiskali strokovnjaki projekta 100% Youth City v sklopu programa Erasmus+, ki omogoča nastavitev trajnostno zasnovanih, vsebinsko utemeljenih in uravnoteženih ukrepov na različnih področjih mladinskega sektorja.

Omenjeni projekt je razvil vrsto evalvacijskih in izvedbenih metod in je že preizkušen v nekaterih primerljivih ali večjih evropskih mestih, kot so portugalska Braga, romunski Cluj, latvijska Riga, italijanski Torino, španska Valencia ali bolgarska Varna.

Gre za celovit pristop, ki upošteva usmeritve evropskih direktiv. Za razliko od slovenskega certifikata vključuje strokovno razvito metodologijo, primerno za večja urbana okolja, in zato omogoča medmestne primerjave, kar pri certifikatu Mladim prijazna občina ni mogoče,” je dejal Pelko.

mom1

Slovenskemu inštitutu na mariborski občini očitajo, da medtem ko Mariboru ob bogati strukturiranosti mladinskih programov zamrznejo certifikat, tega hkrati podeljujejo občinam z bistveno nižjim ali celo zanemarljivim standardom skrbi za mlade.

Še letos na občini načrtujejo izvedbo natančnih analitičnih pregledov po metodologiji projekta 100% Youth City, na osnovi katerih bodo ocenili in vsem deležnikom v presojo predlagali možnosti vstopa v večletni proces trajnostno zasnovanega razvoja mladinskega sektorja. Na osnovi teh ugotovitev se bo stroka odločila o morebitni poznejši vnovični kandidaturi za podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina, so zapisali v sporočilu za javnost.

VIR: STA

Ta četrtek (16. avgust) je zadnji rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih, dijaških domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2018/19. Študenti morajo prošnjo oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. V Mariboru je na voljo skupno 2.692 ležišč.

V mariborskem visokošolskem središču so javni študentski domovi razpisali 2458 ležišč, od tega 950 za sprejem in 1508 za podaljšanje bivanja. V dijaških domovih je na voljo skupaj 90 ležišč, v zasebnih domovih pa še 144.

Soba v študentskem domu 7 (Študentski domovi Maribor).

Soba v študentskem domu 7 (Študentski domovi Maribor).

Višina subvencije za bivanje študentov za prihodnje študijsko leto je 21,50 evra na študenta za javne študentske (dijaške) domove ter 32 evrov na študenta za zasebne študentske domove in zasebnike. Cenzus za pridobitev subvencije za prihodnje leto znaša 2440,43 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2017. Pisarne za študentske domove bodo do 17. septembra na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo. Študenti, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, obveščeni po pošti na naslov stalnega prebivališča predvidoma po 16. oktobru.
Vir: STA

Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.

Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.

Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.

Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.

Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.

“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.

V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.

“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.

Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.

Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.

Vir: STA

V Rušah so minuli vikend člani Kluba študentov Ruš, Selnice in Lovrenca pripravili zdaj že tradicionalni festival KURSŠLUS. Del programa je bila Chill out cona, kjer so s popoldanskimi aktivnostmi oživljali središče Ruš. Več v videu.

 

Z javnim apelom “Župan ali nas slišite?” so predstavniki Mestnega Mladinskega sveta Maribor (MMSM) županu Andreju Fištravcu očitali popolno ignoranco in neuresničevanje ukrepov za mlade, ki jih je podpisal. Kot najbolj perečo temo so (ponovno) izpostavili stanovanjsko problematiko. Fištravec odgovarja: “Mestna občina Maribor je mladim prijazna občina!” Bo ostala?

Od obljubljenih 45, ki naj bi jih predvideli v Lokalnem programu za mlade (za obdobje 2016 – 2021), so mladim do sedaj namenili približno 20 stanovanj. To je (bil) eden ključnih razlogov, da se je predsednik MMSM Matic Matjašič odločil javno opozoriti na težave mladih, ki da jih župan ne sliši, kljub večkratnim pozivom. Po njegovem mladi odhajajo iz Maribora, ker tukaj nimajo priložnosti za osamosvojitev in ustvarjanje lastne družine. “Na področju stanovanjske problematike mladih, ki je v zadnjih letih v ospredju, Mestna občina Maribor v zadnjih letih ni naredila nič, čeprav se je pod konkretne ukrepe podpisal osebno tudi župan,” je dejal Matjašič. Fištravec mu je (kakor tudi medijem) danes odgovoril pisno. “Kot župan moram skrbeti, da bo Mestna občina Maribor prijazna vsem občanom, tudi mladim. / … / V našem mestu smo dolžni prisluhniti najprej tistim, ki so se znašli v situaciji, ko rešujejo stanovanjski problem iz socialne stiske, saj druge možnosti nimajo,” piše v dopisu. Problematika mladih je bila ena izmed prioritet mariborske občine v lanskem letu, “a tudi tam priznavajo, da na tem področju ni bil izveden noben ukrep,” je dodal Matjašič in opozoril, da je reševanje stanovanjske problematike eden od pogojev za ohranjanje certifikata Mladim prijazna občina.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Dobili naj bi ga pogojno
S pridobitvijo certifikata naj bi se Mestna občina med drugim zavezala, da bo vsako leto namenjala stanovanja mladim, zato se poraja dvom ali bo certifikat obdržala. Pred približno desetimi dnevi so na občini pripravili poročilo o izvajanju ukrepov za mlade, a polje za ukrepe stanovanjske problematike je ostalo prazno. “Od župana, ki se je celotno svojo kariero ukvarjal s sociologijo mladine in predaval o pomembnosti mladih v družbi smo pričakovali vsaj, da bo imel posluh za mlade. Žal pa vse kaže na to, da se bo v zgodovino Maribora zapisal kot župan, ki je mesto Maribor naredil »mladim neprijazno občino«,” je dejal Matjašič. Župan Fištravec pa je v pisnem odgovoru poudaril: “Prepričan sem, da vam je znano, da so na zadnjem razpisu od prijavljenih 15 mladih stanovanja prejeli štirje prosilci. To je slaba tretjina od vseh prijavljenih. Če bi to primerjali s tistimi, ki čakajo na rešitev svojega stanovanjskega problema zaradi šibkega socialnega statusa, teh je preko 600, bi ugotovili, da je bila realizacija zelo visoka.” V Mladinskem svetu z županovim odgovorom niso (bili) zadovoljni, zato je pričakovati, da se bodo udeležili četrtkove seje mestnega sveta. Tam naj bi bili tako glasni, da jih bodo (u)slišali. Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Študentje, diplomanti in drugi, predvsem mladi iskalci zaposlitev, so tudi letos lahko opravljali razgovore s potencialnimi delodajalci na 5. Karierni tržnici v živo. Kako uspešni so bili razgovori, preverite v videu.

Za študente se je začelo izpitno obdobje, zato smo v tokratni oddaji V svetu odraslih spregovorili o tem, kako ga čim manj stresno in čim bolj uspešno prebroditi. O podrobnostih smo spregovorili z Moniko Strauss iz ŠOUM-a in Lucijo Dežan, tutorko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. O tem, kako poskrbeti za dobro psihofizično kondicijo pa je nasvete podala Nataša Vidnar iz promocije zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Na Gostili smo tudi predstavnike Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribo, prav tako pa smo izvedeli podrobnosti o delavnici na temo prihodnosti in pomembnih odločitev, ki jo pripravljajo člani Dijaške skupnosti Maribor in KMŠ.

Več v videu:

Dragi mladi! Znova je na sporedu oddaja V svetu odraslih v kateri bomo tudi letos poskrbeli za pomembne informacije na poti študija, zaposlitve, vam predstavili aktivno preživljanja prostega časa v času študija in z vami iskali nove izzive. V prvi oddaji televizijske sezone 2017/2018 smo se dotaknili Študentskega martinovanja z dolgoletno tradicijo, ki ga pripravlja ŠOUM, pogledali kaj počno v Študentskem svetu stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru, izvedeli kaj ponuja projekt Delat grem!, ter “spoznali” Best Maribor.

Sicer pa nas spremljajte vsak ponedeljek ob 17.30 na BK TV.

Mladinski kulturni center (MKC) Maribor preko programa Maribor skozi rožnata očala že drugo leto zapored izvaja projekt Filmski TransFormator. Vsak zadnji petek v mesecu se v Kulturnem inkubatorju (na Koroški cesti 18) ob 20h odvijajo projekcije filma. Osrednje teme predstavljajo LGBT+ vsebine. Tako rušijo tabuje, spodbujajo odkrito debato in tematiko predstavljajo širši javnosti.

S Filmskim TransFormatorjem nadaljujemo, saj želimo LGBT+ osebam nuditi varen prostor, kjer se bodo počutile sprejete, hkrati pa želimo s projekcijami filmov to tematiko približati širši javnosti. Po projekciji bodo imeli obiskovalci možnost v sproščenem okolju kaj vprašati, se o tej temi pogovarjati ali pa le uživati v dobri družbi“, so zapisali organizatorji projekta. Lis, obiskovalka prve letošnje projekcije, ki je bila izvedena 29. septembra, je tako zbrala svoje vtise: “Zelo mi je všeč, kako organizatorji dogodka poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem lažje govorimo o občutljivih temah LGBT+ skupnosti. Z duhovitostjo, prigrizki in primerno izbiro filma, osvetlijo probleme, ki prepogosto ostanejo skriti.

Maškarada
Ta petek, 27. oktobra, bo na sporedu slovenski kultni film iz leta 1971: Maškarada, Boštjana Hladnika. Film, o katerem je Marcel Štefančič Jr. zapisal: “Je najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. Film, ki je bil pred svojim časom. In, ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati.” Osrednja zgodba filma tokrat sicer ni povezana z LGBT+ vsebinami, ampak, ker so v filmu prizori, ki se dotikajo LGBT+ tem ter tako ponujajo izhodišča za morebitni pogovor po filmu, je ekipa Filmskega TransFormatorja, ob podpori Društva ŠKUC, film uvrstila v program Filmskega TransFormatorja.

transformator

Selnica ob Dravi praznuje občinski praznik. Svoj pečat so ob tem prazniku pustili tudi mladi. V organizaciji Mladinskega društva Bakkeros se je včeraj odvila tradicionalna Bogračijada, na kateri se je pomerilo sedem ekip. Prišli so mladi tudi iz okoliških krajev in sosednjih občin.

Bograči so brbotali kar štiri ure. Vsaka ekipa je imela svoj recept, vsaka si je želela zmage. Tekmovalci so bili ob vprašanju: »Iz kakšnih sestavin je vaš bograč?« zelo skrivnostni. Vsi pa so povedali, da je glavna sestavina za pripravo najbolj okusnega bograča ljubezen do kuhe.

Bogračijada 2017

»Tukaj smo zato, da tudi mladi pokažemo, da znamo skuhati dober bograč. Seveda je glavni razlog še zabava, druženje in medsebojno povezovanje,« dodaja organizatorka Nina Homer.

Po oceni strokovne žirije je najboljši bograč skuhala ekipa Pavza – Atila F.

Projekt young and migration YOUMIG (mladi in imigracija), je novi projekt Mariborske razvojne agencije (MRA) in Inštituta za ekonomske raziskave (IER), ki si prizadeva izboljševanje institucionalnih zmogljivosti in spodbujanje za obvladovanje vplivov transnacionalnih migracij mladih.

Mladi se selijo. Se bodo tisti ki odidejo vrnili nazaj? Bodo tisti ki so prišli ostali. kako dolgo? Vprašanja s katerimi se bodo spopadali na MRA-ju. YOUMIG pomaga mestom-občinam pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo migracije mladih.

Projekt se je začel z 1. januarjem letos in bo trajal do 30. junija 2019. Svojo ciljno skupino so starostno opredelili na 15 do 35 let. Tako bodo izgradili novo kompleksno bazo, ki bo primerna za merjenje migracij. S tem da bo “vse na enem mestu” bodo se lahko osredotočili na lokalne potrebe za celo leto. Krepili bodo sodelovanja med določevalci in lokalnimi ponudniki storitev. Projekti YOUMIG bo delil svoje ugotovitve z drugimi projekti.

Povezali in združili so sovje moči v mreži projektnih parterjev, raziskovalni inštituti, univerze, statistični urad in organi lokalnih skupnosti iz osmih držav – Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija.

Cilji projekta so, izvajanje transnacionalnih raziskav s poudarkom na migracijah v mestih – občinah, pomoč pri pojasnjevanju dejstev o demografskih in socialnih trendih na trgu dela, ki so povezani z migracijami in ki vplivajo na življenja ljudi, razvijanje novih načinov merjenja teh trendov kar lahko pomaga pri načrtovanju in strategijah, pomoč občanom pri spopadanju dnevno novim situacijami do katerih prihaja zaradi migracij, povezovanje raziskovanih ugotovitev z lokalnimi razvojnimi cilji z namenom izboljševanja politike.

Za aktivnosti projekta za boljše razumevanje migracije mladih bodo uporabili znanstvene raziskave, z katerimi bodo zbirali podatke o perečih vprašanjih od mladih priseljencev in ponudnikov socialnih storitev. Znanstveniki, lokalne oblasti in določevalci sodelujejo, da bodo prepoznali potrebe po podatkih in vrzeli v storitvah. Izdelava projekcij za prihodnost. organiziranje obiskov med mesti s podobnim migracijskim profilom. Izgradnja referenčne baze znanja ter oblikovanje in testiranje pilotnih praks.

Vloga inštituta za ekonomska raziskovanja v projektu YOUMIG 

IEE je lokalni partner MRA-ja, ki bo strokovno podprl aktivnosti MRA in izvajal lastne naloge. Tako bo prispeval h konceptualni zasnovi projekta, ki vsebuje teoretični in analitični pregled migracij mladih ter natančno opredeljuje migrante, na katere se projekt osredotoča. V podporo bodo zunanjemu strokovnjaku, ki bo pripravil analizo vzrokov in poteka selitev mladih v mestno občino Maribor.  IER bo tesno sodeloval s Statističnim uradom Republike Slovenije.

Muzej narodne osvoboditve Maribor bodo danes že petič doslej za en dan v upravljanje prevzeli najmlajši. Tokrat bodo v okviru projekta “Prevzeli smo muzej” glavno vlogo odigrali učenci limbuške Osnovne šole Rada Robiča, ki bodo opravljali večino del v muzeju, vse od vratarjev do direktorice, njihovi sošolci pa bodo množični obiskovalci muzeja.

Prevzeli smo muzej 2016

Začasni upravljavci muzeja bodo svoje sošolce vodili po razstavah, za najmlajše so pripravili tudi ustvarjalne delavnice, ob razstavi o tekstilni industriji bo ena od učenk predla na kolovrat, učenci kustosi pa bodo medtem pripravljali razstavo o zgodovini šolstva v Limbušu. Kot je ob tradicionalnem dogodku, ki ga bodo začeli ob 14. uri, povedala direktorica muzeja Aleksandra Berberih Slana, se veselijo nove izkušnje, saj jih mladi muzealci in njihovi mentorji vsako leto navdušijo s svojo vizijo muzeja in kulturne dediščine.

Po besedah ene od šolskih mentoric Andreje Cvetko se je aprila lani z nadarjenimi učenci udeležila delavnic v omenjenem muzeju, med drugimi zanimivimi dejavnostmi so tudi prespali v muzejskih sobanah, kar je na njej in učencih pustilo močan vtis. Že takrat so jim predstavili projekt sodelovanja z mariborskimi šolami. “Ob začetku šolskega leta smo na šoli predstavili projekt in razpisali delovna mesta. Učenci so v prijavi za delovno mesto morali zapisati, zakaj kandidirajo na določeno delovno mesto in kakšne so njihove kompetence za to delo. Po izvedenem razpisu smo preučili prijavnice ter izbrali učence, ki sodelujejo v projektu, izbrali smo 32 novih sodelavcev muzeja,” je pojasnila Cvetkova. Kot je dodala, želijo s projektom učencem podrobneje predstaviti muzej in delo v njem ter jim s tem tudi dati priložnost, da si začrtajo začetek karierne poti. Mnogim učencem to, da so bili izbrani na delovna mesta, po njenih besedah predstavlja velik izziv. Za enodnevno direktorico muzeja je bila izbrana Brina Kekec, ki je dejala, da ji je bila dodeljena velika odgovornost. Čeprav se veseli izkušnje, je hkrati prisotno tudi vznemirjenje, navdušena pa je nad svojo odlično ekipo, zaradi katere se počuti dobro pripravljena na odgovoren dan.

Vir: STA

Po tem vikendu se pričenjajo zimske počitnice. Tudi v teh so v Dnevnem centru za otroke in mladino Centra za socialno delo Ruše za socialno šibkejše učence iz občine Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju pripravili program aktivnosti, skozi katere nastajajo medgeneracijske vezi, prijateljstva in sproščena druženja. Organizirajo pa tudi dežurstvo v pomoč učencem s slabšimi ocenami.

počitnice v csd ruše (2)

Prvi dan bo na sporedu plavanje v ruškem bazenu, bržkone najbolj priljubljena stalnica počitniških aktivnosti Dnevnega centra. V torek se bodo odpravili na drsanje v središče Maribora. V četrtek in petek bodo na vrsti ustvarjalne delavnice. Vsak dan od ponedeljka (20. februarja) do petka (24. februarja) od 8h do 14h pa bodo lahko učenci s slabšimi ocenami v sklopu dežurstva utrjevali znanje.
Podrobnejši program:
zimske pocitnice csd ruse

V 17. študentski oddaji smo gostili profesorja iz Ekonomsko-poslovne fakultete, prejemnico Perlachove nagrade in uspešno ter ambiciozno fashion & lifestyle blogerko. V prispevku pa boste izvedeli, zakaj si študentje želijo delati v Ameriki.