Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine proračun

Proračun Občine Ruše po mnenju n...
Dodano:

Občinski svetniki Občine Ruše so na včerajšnji seji potrdili v drugem branju proračun, čeprav nekateri menijo, da je preambiciozen, da se z njim preveč zadolžujejo in da bi morali bolj poskrbeti za socialno in razvojno noto. Svetniki so dvignili še cene odvoza komunalnih odpadkov. Izvedeli pa so tudi, da so krajani v šestmesečnem projektu VIS Ruše izrazili dvom, da bo Občina Ruše sledila smernicam krajanov pri razvoju. So pa svetniki pokazali nekaj enotnosti pri predstavitvi idejne zasnove Trga vstaje v centru Ruš.

Blaž Sternad, občinski svetnik Občine Ruše iz vrst SDS, je opozoril, da je občinski proračun zastavljen preveč ambiciozno. Pravi, da so se ob drugem branju bolj poglobili v številke proračuna in ugotovili, da je proračun zastavljen preambiciozno, da niso niti vseh lanskih projektov zaključili in da se verjetno tudi letos ne bodo zaključili veliki in pomembni projekti, med drugimi tudi čistilna naprava.

Zaskrbljenost zaradi visokega zadolževanja pa je izrazila Marjana Kotnik Poropat iz Desusa. Po njenih besedah je predvideno skoraj en milijon evrov dolga, ki ga bo treba nekega dne tudi vrniti.

Je pa Kotnik Poropatova še poudarila, da jo skrbi, ker je premalo sredstev namenjenih pomoči na domu. Sredstva so sicer malo povečana, a po njenem bi morala občina poskrbeti za večje število izvajalcev pomoči na domu, domskega varstva pa žal ni, “zato bi morali pojačati pomoč na domu”. Na preveliko zadolževanje je opozoril tudi Darko Knez, ZA – Združena akcija, pa tudi, da je v proračunu še vedno postavka o financiranju društva prijateljev mladine, ki je ne bi smelo biti zaradi suma, da je koruptivna.

Na vse očitke županja Urška Repolusk odgovarja, da gre za mnenja posameznih svetnikov, pri postavki za Društvo prijateljev mladine pa ne vidi nobenih težav.

Dvignili cene za odvoz komunalnih odpadkov

Na občinski seji so svetniki potrdili tudi dvig odvoza komunalnih odpadkov. Cene se zvišajo za dober evro, po novem bodo imeli tritedenski odvoz odpadkov.

Da gre kljub temu za zvišanje cen, s katerim pa se ne morejo kar tako strinjati, pa meni Knez, ki je poudaril, da so se pri glasovanju pri tem vzdržali. Bolj odločna pa je bila Kotnik Poropatova, ki meni, da bi morali reševati dvig minimalnih plač na drugačen način, ne pa tako, da ljudem “izpipajo iz žepa” z dvigi prispevkov in cen za storitve komunalnih podjetij.

Krajani ne zaupajo, da se bo Občina Ruše držala začrtane poti

Na seji so se seznanili tudi z dokumentom “VIS Ruše – Vizijo in strategijo razvoja občine na podlagi vrednot prebivalcev 2020-2030”, ob katerem je poročevalec Bojan Mažgon, vodja projekta VIS Ruše, strnil rezultate ankete med krajani in krajankami Ruše. Ti so na osnovi vprašanj med drugim izrazili svoje vrednote, v skupnih rezultatih pa je videti, da občini kot političnemu organu ne zaupajo povsem, da se bo ta držala začrtane poti, ki so jo izrazili sami krajani. VIS Ruše je bil narejen z namenom, da bi postalo orodje, s katerim bi Občina Ruše izvajala strategijo razvoja s ciljem uresničitve vizije, ki temelji na vrednotah prebivalcev.Na osnovi več kazalnikov so dali oceno stanja, kjer so dajali tudi slabše ocene na določenih področjih.

Predstavljena idejna zasnova ureditve Trga vstaje

Seznanili pa so se tudi z zasnovo projekta ureditve Trga vstaje v Rušah pred zgradbo Občine Ruše, v kateri je Aleksander Ostan iz Ateljeja Ostan Pavlin dejal, da bodo obstoječa velika drevesa ostala, odstranili pa bi nekaj manjših, namestili nove klopi, dodali fontano, uredili zelenico in ukinili promet. Med svetniki je bilo zaznati enotnost, kljub nekaterim pomislekom in vprašanjem, predvsem o tem, da lip ne bi posekali in da bi dali spomenika, ki sta zgodovinska in dodana vrednost kraja, nekam drugam.

Arsenovič: Zadolžili se bomo za 5...
Dodano:

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič predstavil načrt za mestni proračun, v katerem je predvidel še dodatno zadolževanje za letošnje in prihodnje leto. Kot je povedal, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev dobila 24 milijonov evrov.

arsenovič, cekić (1)Mariborski mestni svet bo jutri opravil drugo branje dveletnega proračuna Mestne občine Maribor, za letošnje in prihodnje leto. Kot je danes pojasnil Arsenovič, se bo Mestna občina Maribor zadolžila za 5,3 milijone evrov, medtem ko bo iz evropskih sredstev počrpala za 24 milijonov evrov.

V okviru tega načrtujejo naslednje projekte: TUS-mobilnost, elektro polnilnice, Koroško cesto z Glavnim trgom, Vojašnični trg, Sodni stolp in muzej, energetske obnove, Cona Tezno, obnova Streliške ceste ter Cafove ulice in promenado ob parku. Ostale vložke pa pokriva investicijsko vzdrževanje. Mednje sodijo tudi Osnovna šola Janka Padežnika, Vrtec Ivana Glinška, zahodna tribuna Ljudski vrti in pričetek del Zdravstvenega doma Tezno. Investicije so večji del predvidene v letu 2020 oziroma 2021, “takrat pa tudi odplačevanje in zato zadolževanje,” še pravi župan. Glede razdolževanja pa Arsenovič, da bodo čez tri leta na boljšem kot danes.

K temu pa dodal: “Kar pomeni, da delamo tudi finančno vzdržno in bomo z novo finančno perspektivo pripravljeni ponovno se zadolževati za projekte, ki bodo služili razvoju Maribora.”

Več denarja za kulturo, socialo…

Povečali so izdatke za kulturo, socialo, gasilce, ipd. za skoraj 200.000 evrov, podoben znesek pa nato tudi za leto 2020. Po besedah Arsenoviča je razlika med prvim in drugim branjem tudi v dinamiki odplačevanja nekaterih kreditov glede na časovnice gradnje. “Mislili pa smo tudi na Gregorčičevo,” je dejal, za  katero so predvideli črpanje sredstev iz eko sklada, kar bodo v letošnjem letu tudi sprojektirali. Dodatna sredstva so namenjena še vodenju katastra, za pripravo dokumentacije za ureditev Partizanske ceste in kanalizacijo Razvanje, urejajo pa tudi cesto do Račjega dvora.

Povišanje cen mariborskih vrtcev

Med drugim bodo na jutrišnji seji mestni svetniki obravnavali povišanje cen mariborskih vrtcev. V povprečju se bodo podražili za od 5,7 do 6,5 odstotka. Po besedah vodje urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Pliberšek bo večina staršev (kar predstavlja dobro petino), ki sodi v drugi plačni razred, za varstvo otroka plačevala 1,84 evra mesečno več kot doslej, kar pomeni, da plačujejo 10 odstotkov celotne cene. “Predlagana korekcija cen programov mariborskih vrtcev je potrebna zaradi uskladitve cen z rastjo plač, materialnimi stroški in  živil. Stroški dela pri tem predstavljajo kar 80 odstotkov te cene,” je še pojasnila Pliberškova. Nazadnje so se vrtci v Mariboru podražili 1.6.2018, cene pa so se takrat dvignile za 3 do 4 odstotke.

Ali bodo proračuna za leti 2019 in 2020 sprejeli, pa je odvisno od mestnih svetnikov.

 

 

 

 

Rušani še pred koncem leta spreje...
Dodano:

Svetniki in svetnice občinskega sveta Občine Ruše so na sinočnji seji s 13 glasovi za in 2 proti sprejeli predlagani občinski proračun v višini 7,4 mio evrov. Med predvidenimi investicijami bo prioriteta obnova Doma kulture v Rušah.

seja ruse, občinski svet

Glavne investicije predvidene v proračunu za leto 2018 so obnova Doma Kulture v Rušah, ureditev trga v Bistrici ob Dravi, prenova vežice na pokopališču, gradnja kolesarske poti proti Mariboru (sofinanciranje države), ureditev tribun na stadionu NK Pohorje (ob sredstvih Fundacije za šport). Pripravili bodo tudi dokumentacijo in opravili izbiro koncesionarja za ureditev čiščenja odpadnih voda v občini.

Sledili predlogom
Svetniki so predlagali zvišanje sredstev za Rdeči križ. Dodatna sredstva se namenjajo tudi za kmetijstvo oz. za ohranitev obsega sredstev za investicije v opremo gasilskih društev. V proračunu pa namenjajo sredstva tudi za dokumentacijo za gradnjo doma starostnikov v Rušah. Gradil bi se skupaj z javnim zavodom, ki že ima koncesijo, občina pa bi prispevala zemljišče. Območje Upravne enote Ruše je namreč edino v Sloveniji brez doma starostnikov.

Občinski informator 769 (13.10.201...
Dodano:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mariborski mestni svet ni potrdil sprememb proračuna za leto 2018
– Mariborski mestni svetniki za državnega svetnika predlagali nekdanjega župana Alojza Križmana

– Gobarili v Vuzenici
– Električni avtobus poskusno tudi na mariborskih cestah
– Odbojkarice kluba Nova KBM Branik sprejel mariborski župan

Mariborski svetniki sprejeli dvolet...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Fištravec pričakuje potrditev pro...
Dodano:

Pred jutrišnjo sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, župan Andrej Fištravec glede na vsa usklajevanja s svetniškimi skupinami, pričakuje sprejetje proračuna za leto 2017 in 2018. Postopek izpeljevanja so po njegovem pred tokratnim drugim branjem izpeljali konstruktivno.

Po prvi obravnavi proračuna, so v mestni upravi prejeli 28 amandmajev za leto 2017 in 14 za leto 2018. V celoti jih sicer niso upoštevali, vendar je takšnih, ki jih niso za slabih 20 odstotkov.

Simon Štrancar, direktor Mestne uprave se medtem ni mogel izogniti očitkom zoper državo. “Država Mariboru nameni že skoraj 33 milijonov evrov manj od tistega, kar od mestne občine zahtevajo preko zakonsko določenih nalog,” tako Štrancar.

Meni, da jim bo država morala prisluhniti s spremembami zakonodaje, ki bodo priznavale širše regijske naloge mestnih občin in socialni položaj prebivalstva. “Na ta način ne zmoremo zadovoljiti številnih potreb, kaj šele želja,” meni Štrancar.

Prerazporeditve med postavkami

Da so lahko upoštevali predloge svetniških skupin, so opravili nekatere prerazporeditve znotraj postavk proračuna, ob tem pa zagotovili še nekatere dodatne prihodke. Med drugim je svet ustanoviteljev Mariborskih lekarn v ponedeljek potrdil sklep o razdelitvi 295.000 evrov dobička, kar za mariborsko občino pomeni 253.700 evrov dodatnega denarja. Ob tem v prvotnem predlogu še ni bila vračunana dodatno izpogajana povprečnina, kar jim bo letos prineslo dodatnih 317.000, drugo leto pa 772.000 evrov.

Proračunski predlog ob sedemmilijonskem dodatnem zadolževanju za poplačilo sklenjene poravnave z Iskro predvideva tudi reprogram starih kreditov v višini 18 milijonov evrov, s čimer bi na letni ravni obveznosti znižali za okoli pol milijona evrov, hkrati pa bi stroške kredita znižali za 70.000 evrov.

seja mestnih svetnikov mom

Kot je v zvezi s tem pojasnil Fištravec, si morajo na nek način ustvariti prostor za morebitna zadolževanja v naslednjih letih. Ob tem je dodal, da so slovenske občine trenutno med najmanj zadolženimi v evropskem povprečju. “Zadolževanje je sestavni del razvoja, za primerjavo Gradec ima s holdingom vred 1,2 milijarde evrov obveznosti,” je dejal.

Nekaj več denarja so s podporo dodatnim programom namenili tudi za potrebe sociale, verjetno že zato, ker je SDS, ki je pomagala potrditi proračun v prvem branju, svojo podporo vezala na to vprašanje. Je pa Fištravec dejal, da je bilo za to področje že v prvem branju namenjenega toliko denarja kot lani.

Za malenkost so postavko dvignili tudi na področju vzgoje in izobraževanja, Fištravec pa je s SMC dosegel dogovor, da skupaj začnejo pogajanja s šolskim ministrstvom. Z nekaj prerazporeditvami znotraj proračuna in ob tako velikem dolgu države do mesta namreč po njegovih besedah ne morejo narediti veliko, ker pa so potrebe evidentirane in velike, želijo ministrico natančno seznaniti z razmerami in zahtevati interventna sredstva.

VIR: STA

Mariborski proračun v prvem branju...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki danes v prvem branju obravnavajo občinski proračun, ki je letos načrtovan v višini 102 milijona evrov. Kritični so predvsem do znižanih sredstev za investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev ter dodatnega zadolževanja občine v višini pet milijonov evrov, medtem ko je predvideno večanje stroškov za službena potovanja.

 seja-ms-mom

Lani so v Mestni občini Maribor uspeli zbrati 83 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 91,6 milijona, med drugim s prodajo farmacevtske družbe Gopharm, do česar so bili mestni svetniki prav tako zelo kritični, saj gre za razmeroma uspešno hčerinsko podjetje Mariborskih lekarn.

Z novim zadolževanjem v višini 5,6 milijona evrov in petimi milijoni evrov, ki so jim ostali na računu od lani, bo v blagajni 102,3 milijona evrov, od tega bodo 4,4 milijona evrov porabili za odplačilo dolgov.

Številne svetniške skupine so bile ogorčene, da se bo novo posojilo porabilo za odplačilo sedem milijonov evrov dolga do Iskre za radarje. “Zadolževati bi se morali za razvoj, ne pa za radarje,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Danes imamo račun na mizi za to, ko je t.i. vstajniški župan obljubil, da bo izklopil radarje,” je dodal Milan Mikl v imenu Nove ljudske stranke (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja. Številni so tudi opozarjali, da se župan pred privolitvijo v poravnavo z Iskro ni posvetoval z mestnim svetom.

Mestni svetniki si želijo do drugega branja proračuna dodatnih sredstev za prostorsko načrtovanje, obnovo zdravstvene postaje Tezno ter investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev, na kar so prejšnji teden opozorili že ravnatelji. Kritični so bili tudi do nadaljnjega povečevanja sredstev za potovanja občinskih predstavnikov, administracijo ter stike z javnostjo, kakor tudi do načrtovanih 24 novih zaposlitev na občini. “Dajte malo manj potovati in končno začnite delati,” je občinsko upravo pozvala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

“Vedno več sredstev se porabi za lastno delovanje,” je izpostavil mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar. “Občina seveda potrebuje promocijo, a to bi se dalo korektno narediti že s sredstvi na ravni lanskega leta,” je menil Samo Robič iz liste Gasilci Maribora.

Tekoči odhodki v tem mandatu so po besedah predstavnice SD Mateje Dover Emeršič za dva milijona evrov višji kot v preteklih županskih mandatih. “Proračun je fiktivno uravnotežen,” je menila nekdanja podžupanja, zdaj samostojna mestna svetnica Melita Petelin, med pozitivnimi vidiki pa navedla načrtovana sredstva za komunalo. “To je velik premik, sicer predvolilen, a koristen za občane,” je dejala.

Po besedah Saše Pelka, predstavnika Liste župana Andreja Fištravca, se je treba zavedati, da vseh želja ni mogoče uresničiti, saj država mestu ne namenja toliko denarja, kot bi morala. “Proračun je kompromis in kot takšnega ga je treba podpreti,” je dejal. Ob tem je spomnil, da je zgodba z radarji, ki jo je treba zdaj plačati, dediščina prejšnjega župana.

Vir: STA

Dvoletni proračun za stabilno delo...
Dodano:

Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.

Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.

Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev. “Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.

Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.

Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih

Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.

Mestni svet na dolgo in široko o s...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki so se danes po dolgi razpravi uradno seznanili z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Do obravnave občinskega proračuna, v katerem bi soglasje za to tudi podali, pa niso prišli.

seja-ms-mom

Čeprav je danes šlo le za prvo branje potrebnih sklepov za začetek že dlje časa načrtovane investicije, je razprava zaradi številnih pomislekov mestnih svetnikov, tudi predhodno že zastavljenih in pojasnjenih, trajala kar šest ur. Na koncu pa so sklepe o statusnem preoblikovanju Snage, opustitvi predhodno načrtovane kompostarne ter seznanitvi z vlogo Snage za soglasje za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice na Teznu večinsko vendarle potrdili.

Čeprav projekt sortirnice načeloma podpirajo – nenazadnje so ta projekt odobrili že leta 2011 -, so mestni svetniki imeli številna vprašanja med drugim glede upravičenosti in višine cene investicije, številni so izražali dvom tudi v zakonitost postopkov.

“Sortirnica bi morala biti zgrajena že pred leti. Investicija očitno ni bila ustrezno vodena, če v dveh letih niso uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi se to slabo delo prevalilo na položnice občanov,” je na primer povedal predstavnik SMC Andrej Špenga.

Direktor Snage Cveto Žalik je ponovil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če ne bo zgrajena sortirnica. Tako naj bi letos v vsakem primeru ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirnice pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je podvomil v ekonomsko upravičenost projekta, glede na to da se v prihodnosti pričakuje zmanjševanje količin zbranih mešanih odpadkov v mestu. “Drugod so takšne sortirnice postavili po nižji ceni. Če danes potrdimo to gradivo, bo mesto in občane še dolgo bolela glava,” je dejal.

V Snagi so pojasnili, da mariborskega projekta sortirnice, ki se ocenjuje na 12,5 milijona evrov, ni mogoče primerjati z drugimi, saj takšne v Sloveniji še ni. “Podobna sortirnica je na Norveškem, kjer so jo postavili za 25 milijonov evrov,” je dejal Žalik. “Kar se tiče bremen za občane, se raje zamislite, kaj bo, če sortirnice ne bo,” je dodal.

“Ker smo takšni nejeverni Tomaži, že 14 let samo govorimo o rešitvi za naše smeti,” je dolgotrajno besedičenje – mestni svetniki so namreč izglasovali časovno neomejeno razpravo o tej temi – kritizirala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič. Po mnenju njene stranke je sortirnica projekt v korist mesta, tudi zadolževanje se jim ne zdi sporno, ker se bo posojilo najelo le v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in ker bo šlo za izključno namenska sredstva, torej so neutemeljene večkrat izrečene bojazni, da bo Snaga ta denar potrošila v druge namene.

“Vztrajamo na zakonitosti postopkov,” je odgovoril predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) Milan Mikl. Po njegovih ocenah bi Snaga morala sama zbrati denar za sortirnico, ne pa da se za to dodatno zadolžuje.

“Čakanje z odločitvijo ni rešitev,” je menil mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. “Na podlagi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo ta projekt prinesel, je treba podpreti sortirnico,” je dodal.

Župan Andrej Fištravec je ponovil, da projekt sortirnice prinaša Mariboru pomembno konkurenčno prednost. “Projekt pije vodo in je zelo konkurenčen. Res pa je, da zaradi tega marsikoga v Sloveniji boli glava,” je dejal.

Mestni svetniki bi morali na današnji seji opraviti tudi prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto, a do tega zaradi dolge razprave na temo sortirnice niso prišli. Nadaljevanje seje je zaenkrat predvideno za prihodnji teden.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki o prora...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki bodo danes v prvem branju sprejemali predlog proračuna za letošnje leto, po novem pa tudi za prihodnje leto. Letos je proračun v višini 102 milijona evrov in predvideva novo zadolževanje občine za pet milijonov evrov. Posebej bo treba potrditi še zadolževanje komunalnega podjetja Snaga za gradnjo sortirnice.

 seja-ms-mom

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi omogočilo večjo stabilnost občinskih financ ter med drugim privedlo do hitrejših razpisov za občinsko sofinanciranje društev in zavodov. Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov.

Še pred razpravo o proračunu imajo mestni svetniki na dnevnem redu prošnjo mariborske Snage za soglasje za najem posojila v višini deset milijonov evrov za izgradnjo sporne sortirnice odpadkov, s katero želi uveljaviti ambiciozen model krožnega gospodarstva. Ta tema je bila na mestnem svetu že večkrat in vsakič je zanetila burno razpravo.

Tako je tudi danes pričakovati dolgotrajno sejo, še posebej ker so se v preteklih dneh v Mariboru razširile informacije, da se bo po nedavni podražitvi odvajanja odpadnih voda podražil tudi odvoz smeti. Ugibanja je sprožil elaborat, ki ga je Snaga dala v gradivo za vlogo za zadolževanje, a, kot so pojasnili v tem podjetju, je namenjen le prikazu gibanja cen ravnanja z odpadki v primeru, da se ne bo gradilo sortirnice.

Vir: STA