Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine krozno-gospodarstvo

Mestna občina Maribor pristopila k...
Dodano:

Mestna občina Maribor se je pridružila skupini mest podpisnic Evropske deklaracije o krožnih mestih (European Circular Cities Declaration). S podpisom deklaracije so se mesta zavezala k prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo in ustvarjanju z viri učinkovite, nizkoogljične in družbeno odgovorne skupnosti, v kateri je poraba virov ločena od gospodarske rasti.

Ustanovne podpisnice deklaracije o krožnih mestih so poleg Maribora tudi mesta Tirana (Albanija), Gent, Leuven in Mechelen (Belgija), Praga (Češka republika), Kopenhagen, Høje-Taastrup in Roskilde (Danska), Helsinki, Lappeenranta, Tampere in Turku (Finska), Grenoble (Francija), Freiburg im Breisgau (Nemčija), Budimpešta (Madžarska), Firence in Prato (Italija), Wiltz (Luksemburg), Bergen in Oslo (Norveška), Ljubljana (Slovenija), Sevilla (Španija) ter Eskilstuna, Malmö in Umeå (Švedska).

Evropska deklaracija o krožnih mestih je bila predstavljena 1. oktobra 2020 na 9. evropski konferenci o trajnostnih mestih – Mannheim2020 na političnem forumu Krožno gospodarstvo v mestih. Izjavo je pripravila široka skupina evropskih organizacij, ki se zavzemajo za prehod v krožno gospodarstvo na lokalni ravni, vključno z ICLEI, Circular Flanders, CSCP, ECERA, Evropsko investicijsko banko, Fundacijo Ellen MacArthur, Eurocities, LWARB, Programom ZN za okolje in inštitutom WCYCLE.

Mesta in regije so zibelke inovacij in družbeno-ekonomskih preobrazb z ogromnim potencialom za vodenje prehoda v krožno gospodarstvo. Upravljajo številne ključne sektorje kot sta mobilnost, ravnanje z odpadki, raba prostora in prostorsko načrtovanje. Kot taki so v idealnem položaju za spodbujanje krožnega gospodarstva in vodenje poti k bolj trajnostni in prožni prihodnosti. Izjava o evropskih krožnih mestih zagotavlja skupno vizijo krožnega mesta, ki pomaga, da mesta delujejo kot združena sila na poti do krožnosti.

Izjava odraža tudi širša evropska prizadevanja za ponovni razmislek o našem gospodarstvu in družbi. Nedavni začetek evropskega zelenega dogovora prikazuje ambiciozne načrte Evropske unije, da postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050 in se preoblikuje v pošteno in uspešno družbo, v kateri je gospodarska rast ločena od rabe virov in negativnih vplivov na okolje. Takšna preobrazba je hkrati izziv in priložnost za evropska mesta. Danes namreč kar 75 % Evropejcev živi v urbanih območjih, mesta pa globalno predstavljajo porabnike 75 % naravnih virov, proizvedejo 50 % vseh odpadkov in 60-80 % emisij toplogrednih plinov.

VIDEO: Projekti krožnega gospodars...
Dodano:

Mariborska občina je med 1. novembrom 2016 in 31. oktobrom 2019 z desetimi partnerji iz petih držav Evropske unije vodila projekt GreenCycle, katerega ključni cilj je bilo oblikovanje modela za vzpostavitev sistema krožne ekonomije, kot načina za dosego ciljev za zmanjšanje toplogrednih plinov. V Mariboru so kot ena prvih občin v tem delu Evrope sprejeli Strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, ki predstavlja temeljni dokument prihodnje razvojne usmeritve mesta. Eden izmed projektov krožnega gospodarstva je tudi projekt City mater circle kot primer dobre prakse varčevanja z vodo oziroma ponovne uporabe odpadne vode, ki jo izvaja mariborski vodovod v sodelovanju z Nigradom.

Več v videoprispevku:

VIDEO: Univerza v Mariboru s projek...
Dodano:

Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v Evropski uniji je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Kar 75 odstotkov tekstilnih odpadkov danes konča na odlagališčih oziroma v sežigalnicah. V Sloveniji nimamo primernega sistema sežiga, med tem ko nova zakonodaja prepoveduje odlaganje tekstila na odlagališčih. Z reševanjem teh izzivov se ukvarjajo raziskovalci Univerze v Mariboru v okviru evropskega projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti, ki bi sicer končali v sežigalnici ali na deponiji.

V državah članicah EU-28 je bilo leta 2015 v uporabi 6.4 milijonov ton oblačil, kar za okolje pomeni ogljični odtis 195 milijonov ton tCO2e, vodni odtis 46 400 milijonov m3 in 11.1 milijonov ton odpadkov. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v EU je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Zato nova evropska zakonodaja državam članicam nalaga povečanje deleža ponovno uporabljenih in recikliranih komunalnih odpadkov, in sicer 55% (do leta 2025), 60% (do leta 2030) in 65% (do leta 2035). Da bi dosegli zastavljen cilj morajo države članice do 1. januarja 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilij in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter zagotoviti, da se biološki odpadki do 31. decembra 2023 zbirajo ločeno ali reciklirajo pri viru (npr. kompostiranje doma). Omenjeno dopolnjuje koncept ločenega zbiranja, ki že obstaja za papir in karton, steklo, kovine in plastiko.
Na Univerz v Mariboru so k problemu pristopili z vso resnostjo. Z reševanjem teh izzivov se namreč ukvarjajo raziskovalci v okviru projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti. Cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva med tekstilnim ter kemičnim industrijskim sektorjem. Vpeljava industrijske simbioze bo omogočila pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov in zmanjšala negativni vpliv procesov na okolje. Projekt obsega strateško zasnovo celotne verige zbiranja ter sortiranja odpadnih tekstilnih materialov z namenom predelave v nove tržne surovine za kemično in tekstilno industrijo. Razen tega je pomemben tudi družbeni in sociološki vpliv projekta na okolje, vsakega posameznika, saj poskuša ozavestiti, da je tekstil lahko tudi pomemben del odpadkov, ki jih lahko izkoristimo za nove sekundarne surovine. V projektu sodeluje 20 partnerjev iz 10 EU držav, med njimi trije slovenski in sicer Univerza v Mariboru, Tekstina ter IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje, ki je tudi so-koordinator in tehnični vodja projekta.

V ta namen so na Univerzi v Mariboru organizirali tudi okroglo mizo na temo “Ni odpadkov, so samo surovine”, na kateri so domači in tuji strokovnjaki predstavili trenutne razmere na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z odpadno plastiko, kakšna so razpoložljiva finančna sredstva in kakšna je vizija Slovenije kot tudi Evropske unije. Več v video prispevku.

Po zaključku okrogle mize je bil organiziran tudi ogled demonstracijske linije, ki je postavljena v Mariboru (na Pobrežju) in je namenjena raziskavam in razvoju pridobivanja sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, temveč tudi plastičnih, živilskih, lesnih. Takšna linija je edinstvena v Evropski uniji in na svetu, ter pomeni velik doprinos tako Vzhodne kohezijske regije kot celotne Slovenije h globalni problematiki reševanja problema odpadkov.

VIDEO: Gospodarstveniki o ponovni u...
Dodano:

Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.

Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.

Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.

S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.

Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.

Kažipot v krožno gospodarstvo je ...
Dodano:

Danes v Mariboru poteka mednarodna konferenca Circular Change, kjer je predstavljen nacionalni kažipot za prehod v krožno gospodarstvo. Prepoznana prednostna področja v kažipotu so prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Na konferenci obravnavajo tematike kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje. “Glavna srednjeročna težava ne bo pomanjkanje virov, temveč posledice njihove neodgovorne rabe”, je v pogovoru na konferenci o krožnem gospodarstvu poudaril nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Kažipot predstavlja proces prepoznavanja in povezovanja najširšega nabora obstoječih krožnih praks in pobud, na osnovi katerih lahko zarišemo aktivnosti, ki naj jih usmerja vlada, udejanjajo pa vsi deležniki. Konference se je udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar, ki je izpostavil, da prehod v krožno gospodarstvo ni več vprašanje človeške izbire, to je postala civilizacijska nuja.

cerar

Jedro krožne spremembe je javni sektor, pri katerem je pomembna usklajenost in celovitost politik za uveljavitev okolja za krožni prehod. Krožno kulturo pa kot jedro predstavljajo državljani. V kažipotu je zapisano, da smo družbeno odgovorni, aktivni in vključeni državljani tisti, ki s svojim vrednostnim sistemom, izbirami, odločitvami, ravnanjem, odnosi pomembno sooblikujemo družbo kot celoto. Za krožni prehod je pomembno, da vlogo potrošnika nadomestimo z vlogo uporabnika.

Jutri tudi v Mariboru predstavitev ...
Dodano:

Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.

Maribor s primeri krožnega gospoda...
Dodano:

Jutri bodo predstavniki Mestne občine Maribor na 4. Urbanem forumu v Ljubljani predstavili krožno gospodarstvo v Mariboru.

Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) ter Partnerstvom za zeleno gospodarstvo organizira četrti slovenski Urbani forum z naslovom »Slovenska mesta: pametna, zelena in varna«, ki bo potekal 18. aprila 2018, v Kristalni Palači BTC v Ljubljani. Udeležil se ga bo tudi mariborski župan Andrej Fištravec.  

Gradbišče sortirnice, 20.2.2018.

Gradbišče sortirnice, 20.2.2018.

Ob tem pa je Fištravec dejal, da Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz največje krize zadnjih desetletij, zato so bila logična razmišljanja o vzrokih le teh. “Sam se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da je treba na to krizo gledati predvsem iz zornega kota krize zavesti. Torej sposobnosti, kako organizirati družbeno reprodukcijo, da le ta ne bo povratno vplivala na družbo s pojavljanjem novih krčev novih kriz,” pravi župan.

Ob tem pa je Fištravec dejal, da Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz največje krize zadnjih desetletij. Zato so bila logična razmišljanja o vzrokih le teh. “Sam se pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da je treba na to krizo gledati predvsem iz zornega kota krize zavesti. Torej sposobnosti, kako organizirati družbeno reprodukcijo, da le ta ne bo povratno vplivala na družbo s pojavljanjem novih krčev novih kriz,” pravi župan.

Ob tem je še dodal, da je koncept krožnega gospodarstva, ki je v tem času nastal odgovor na drugačen pristop k celotni družbeni reprodukciji. “To je pristop, ki se zaveda omejenosti naravnih virov in nujnosti takšnega gospodarjenja z njimi, ki omogoča vedno znova in vedno novo uporabo le teh,” je  pojasnil.  Ob tem pa še dodal, da MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom. V okviru projekta Wcycle Maribor je mesto prepoznalo in ima danes trenutno identificiranih 18 projektov s področja krožnega gospodarstva od
katerih so prednostni naslednji :

  • 1. Sortirnica – Obrat za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
    (Nosilec Snaga – v izvajanju),
  • 2. Tovarna kompozitov –  Predelava gradbenih in industrijskih
    odpadkov (Nosilec Nigrad – v podrobnem načrtovanju),
  • 3. Toplarna na lesno biomaso – Energetska izraba neonesnažene
    lesne biomase (Nosilec Energetika – v podrobnem načrtovanju),
  • 4. Obdelava bio odpadkov – Od prebivalstva in iz komunale z
    proizvodnjo nove zemljine (Nosilec Snaga – v načrtovanju),
  • 5. Sekundarni mestni krog reciklirane vode – Uporaba vode po
    čiščenju na CČN Dogoše ( Nosilec Vodovod – v načrtovanju).Mesto Maribor seveda na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. Skupaj s partnerji smo bili uspešni na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo mariborska občina prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev,
    s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food«. 

     

Tudi Mariboru evropski milijoni za ...
Dodano:

Mestni občini Ljubljana in Maribor bosta iz pobude Urban Innovative Actions (UIA) v naslednjih treh letih prejeli več kot sedem milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih bosta vložili v pilotna projekta za reševanje sodobnih urbanih izzivov. Danes sta v Mariboru druga drugi predstavili svoje načrte.

Tako sta včeraj obe največji slovenski mestni občini, zastopani z obema podžupanoma, Dejanom Crnekom in Sašem Pelkom, svoja projekta v okviru evropske pobude Urban Innovative Actions (UIA) predstavili skupaj.

krožno, ljubljana, maribor, sestanek


Glavni cilj mariborskega projekta, poimenovanega URBAN SOIL 4 FOOD, je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. URBAN SOIL 4 FOOD se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu. Osem projektnih partnerjev bo v obdobju treh let razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije.
Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil. Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana. URBAN SIOL 4 FOOD združuje 8 partnerjev, ki so z uspešno prijavo v evropsko pobudo UIA pridobili 3 milijone nepovratnih sredstev, ki jih bodo do oktobra 2020 vlagali v razvijanje inovativnih tehnologij in doseganje zastavljenih ciljev. V letošnjem letu načrtujemo izvedbo podrobenjših analiz virov odpadkov, pridobitev potrebnih dovoljenj ter operativni plan lokacij vrtov in njihovo organizacijo.

Medtem ko se bomo v Mariboru ukvarjali s predelavo bioloških odpadkov v rodovitne zemljine, bodo v Ljubljani razvijali uporabo invazivnih tujerodnih rastlin. V pilotnem projektu predelave v papir na polindustrijskem nivoju želijo dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge koristne namene. Ker sta tako mariborski kot ljubljanski projekt umeščena v področje krožnega gospodarstva, sta se delegaciji včeraj strinjali, da je sodelovanje med projektnima skupinama nujno za obojestransko uspešno izvedbo projektov pod okriljem UIA, ki danes povezuje že 30 evropskih mest.

Občinski informator 773 (23.10.201...
Dodano:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Predsednika bomo dobili v drugem krogu
– Maribor gostil konferenco: Mesta in krožno gospodarstvo
– Začelo se je 52. Borštnikovo srečanje
– 150 otrok na Rad ‘mam tek
– 24. Benov memorial
– Mladinci gasili na Smolniku
– Uspešno zaključili sabljaško svetovno prvenstvo v Mariboru

V Mariboru o krožnem gospodarstvu ...
Dodano:

Ministrstvo za okolje in prostor ter Inštitut za politike prostora v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije je v Mariboru gostilo mednarodno konferenco, na kateri so razpravljali o potencialu mest za prehod v krožno gospodarstvo. Udeležencem so med drugim predstavili tudi možnosti sodelovanja na razpisih za prenosna omrežja.

Krožno gospodarstvo temelji na načelu, naj se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, medtem ko naj bo količina odpadkov čim manjša. Upošteva gospodarske, okoljske in družbene stroške, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem virov.
Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik ter zadeva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja. Sodobna mesta se vse bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati prehod v krožno gospodarstvo. Na eni strani se v mestih razvijajo nove prakse, ki izrazito doprinesejo k zmanjševanju človeškega okoljskega odtisa, hkrati pa lahko mesta s svojo urbano politiko pomembno pospešijo prehod v krožno gospodarstvo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je povedal, da Slovenija ne le uvaja, pač pa tudi ustvarja trende na področju krožnega gospodarstva, saj je na evropski ravni poleg Finske in Nizozemske med tremi vodilnimi državami. Ob tem je Slapnik posebej izpostavil Maribor, kjer so ob Ljubljani začenjali večino dosedanjih aktivnosti na tem področju.
 krožno.00_11_19_18.Still003
K temu je dodal, da  država pravkar zaključuje pripravo kažipota prehoda v krožno gospodarstvo, ki so ga v sklopu procesa v dvanajstih regijah skupaj s ključnimi akterji pripravljali leto dni. Kot cilj so si zastavili, da ta prehod izvedejo do leta 2025, dokument pa vključuje pet gospodarskih vertikal, v katere bodo vključeni gospodarstvo, lokalne skupnosti in raziskovalne institucije.
Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pa je dejal, da mesto Maribor na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. “Mestna občina Maribor je bila namreč uspešna na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food,” je povedal Fištravec.
 krožno.00_05_36_09.Still001
Model Wcycle Maribor so kot prebojen in inovativen prepoznali tudi že na nacionalnem nivoju, saj je “Maribor zanj v začetku meseca na mednarodnem dogodku Ljubljana Forum future of cities award prejel zmagovalno Nagrado za najbolj inovativno dobro prakso na področju razvoja prihodnosti mest,” je dodal Igor Kos iz Mestne občine Maribor.
Prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna.
Inštitut Wcycle Maribor bo odslej ...
Dodano:

Potem ko se je Božidar Resnik odrekel funkciji so člani svet zavoda Inštituta Wcycle Maribor (v nadaljevanju Inštitut) na današnji seji sprejeli sklep, s katerim bodo na funkcijo direktorja imenovali Tineta Šalamona.

Tine Šalamon je predstavnik podjetja Energetika Maribor, kjer opravlja dela iz področja dejavnosti ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave Maribor in razvojnimi projekti, ki so v tesni povezavi s projekti krožnega gospodarstva. S poznavanjem področja krožnega gospodarstva naj bi tako sledil viziji Inštituta Wcycle, to je iskanju najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov. “Od novega direktorja pričakujemo, da bo sledil ciljem in časovnici izvedbe predvidenih projektov Inštituta Wcycle” so sporočili iz Mestne občine Maribor. Slednja je tudi nosilka strateškega Wcycle, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta: Energetika, Snaga, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom.

18 projektov vrednih več kot 100 milijonov evrov
V okviru krožnega gospodarstva na MO Maribor načrtujejo 18 projektov, ki so jih zastavili v sodelovanje s predstavniki vseh podjetij, ki sodelujejo v Inštitutu. Projekti so usmerjeni na področje učinkovitega gospodarjenja z viri. V izvedbeni vrednosti so ocenjeni na več kot 100 milijonov EUR (projekti finančno ne temeljijo na pogojih pridobivanja nepovratnih sredstev, ampak na realnem investicijskem denarju), ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. “Na ravni mesta smo v ta namen od leta 2015 sprejemali strategije, in sicer strategijo ravnanja z odpadki, kjer smo nakazali prehod v krožno gospodarstvo, sprejeli smo Trajnostno urbano strategijo, kjer je Wcycle že bolj podrobno opredeljen in pred kratkim tudi Izvedbeni načrt TUS” so sporočili iz MO Maribor. Trenutno je glavni poudarek Inštituta Wcyle na pripravi oz. obdelavi virov, s katerimi mesto razpolaga (zaprto odlagališče Pobrežje in Dogoše, gradbeni in industrijski odpadki, biomasa za energetsko izrabo, odvečna in izgubljena toplota, prečiščena odpadna voda za ponovno uporabo, delitev, obnova in ponovna uporaba dobrin, …) za konkretno načrtovanje in izvedbo zastavljenih projektov najprej predvsem iz vidika ustreznih pravnih podlag (dovoljenj, dovoljenih dejavnosti, …), nato pa tudi z vidika njihove ekonomske upravičenosti.

energetika (21)

Krožno gospodarstvo je strateški razvojni model
“Z ustanovitvijo Inštituta Wcycle je Maribor dobil strateški razvojni model, ki mesto postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za prehod na zeleno gospodarstvo, kjer skupaj s partnerji in predstavniki ministrstev iščemo optimalne rešitve za izvedbo v Mariboru potrebnih in predvidenih projektov,” poudarjajo na MO Maribor. To argumentirajo z opisom na spletni strani vlade.