Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

V Doživljajskem igrišču Maribor se dogaja. Pomlad je potrkala tudi pri njih na vrata, mladi, ki hodijo na to igrišče,tako vabijo na svoj dogodek v petek, 19. aprila 2024, med 13. in 19. uro v Mali betnavski gozd in pravijo: “Odpri omaro, odpri srce!”

Park bodo opremili s stojnicami in vabijo vse, ki ravno pospravljate omare, menjavate zimsko za letno garderobo in pri tem najdete oblačila in obutev, ki jih več ne potrebujete, da se pridružite izmenjavi rabljenih oblačil. Prav tako lahko izmenjujete igre, igrače in opremo za otroke, so zapisali v Doživljajskem igrišču.

Z aktivnostjo obeležujejo Evropski teden mladih in se pridružujejo Dnevu rabljenih oblačil ter kampanji Mladinsko delo – aktivni za prihodnost. Vsa oblačila in predmete, ki bi po dogodku morda ostali na stojnicah, bodo odpeljali na Rdeči križ.

Meseca marca in aprila so po Sloveniji velike čistilne akcije po občinah. V občini Muta jo bodo imeli v soboto, 6. aprila 2024, med 9. in 12. uro. Že zdaj pa zbirajo prijave.

Zaradi lažje organizacije se do 4. aprila 2024, do 12. ure, zbira prijave. Prijavite se lahko na priloženi povezavi ali pa na telefonsko številko 070 693 479 (Iris) s SMS sporočilom.

Povezava do prijavnice je TUKAJ.

Zainteresirani se lahko prijavijo tudi preko QR-kode, ki je dostopna TUKAJ.

Županja Angelca Mrak je v vabilu zapisala, da čistilna akcija temelji na prostovoljstvu, zato vabi občane in občanke, da se akcije udeležijo. Ob koncu akcije bodo poskrbeli za malico.

Uvod v čistilno akcijo pa so že opravili v podjetju Crane

Družba Crane, katere del je domače podjetje Armature d.o.o., je v petek 15. 3. 2024, v okviru svojega programa prostovoljstva, izvedla čistilno akcijo v občini Muta. Sodelovalo je 62 zaposlenih, od tega jih je 32 bilo na Muti, ostali v občini Vuzenica. Očistili so velik del območja ob reki Dravi, od skupnega pokopališča vse do Gortine in skupno nabrali za okoli 30 vreč smeti. Poklon in zahvala vsem sodelujočim ter vodstvu za organizacijo in sodelovanje v takšnih akcijah.

Čistili so tudi že člani Rogistov LD Muta

Prav tako so v petek člani Rogistov lovske družine Muta čistili del planinske poti okoli zajetja pitje vode pri kmetiji Janež na Sv. Primožu nad Muto.

Čistilni akciji družbe Crane in Rogistov Lovske družine Muta sta tako konkreten in vzoren uvod v vsakoletno pomladno čistilno akcijo, ki bo na Muti potekala 6. 4. 2024, so zapisali na spletni strani Občine Muta.

V času, ko se svet sooča s pomembnimi energetskimi izzivi, je izbira pravega energetskega partnerja ključna ne le za vašo denarnico, ampak tudi za naš planet. Energetski trg se hitro spreminja in s pravilnim pristopom lahko vsak posameznik pripomore k bolj trajnostni prihodnosti. Program Pripelji prijatelja, ki ga ponuja Energija plus, je odličen primer, kako lahko kot potrošnik aktivno vplivate na to spremembo.

Ekonomske prednosti prave izbire

Ko izberete energetskega partnerja, ki vam ponuja konkurenčne cene in prilagodljive pakete, neposredno vplivate na svoje gospodinjske izdatke. Energija plus vam na različne načine omogoča mesečni prihranek, med drugim ponuja tudi možnost, da s programom Pripelji prijatelja še dodatno znižate svoje stroške. Vsako priporočilo, ki se pretvori v novega odjemalca, prinaša vam in vašemu prijatelju finančno korist. Tako se ustvari zmagovalna kombinacija za vse vpletene.

Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay.com

Okoljske koristi trajnostnega partnerstva

V sodobnem svetu, kjer digitalizacija igra ključno vlogo v vsakem segmentu našega življenja, prinaša Energija plus s svojimi digitalnimi storitvami pomembne okoljske koristi. S prehodom na elektronsko prejemanje računov (eRačun) podjetje znatno zmanjšuje potrebo po uporabi papirja, s tem pa prispeva k zmanjšanju odseka gozdov in emisij, povezanih s prevozom in proizvodnjo papirja. Poleg tega Energija plus nudi napredno spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča uporabnikom, da enostavno upravljajo svoje račune, porabo in druge storitve, kar ne le izboljša uporabniško izkušnjo, ampak tudi zmanjšuje potrebo po fizičnih obiskih in s tem povezanim ogljičnim odtisom. S programom Pripelji prijatelja ne samo širi svojo bazo zadovoljnih odjemalcev, temveč tudi spodbuja večjo uporabo teh okolju prijaznih digitalnih storitev. Vsak prijatelj, ki se pridruži in začne uporabljati eRačun ali eStoritve prispeva k skupnemu cilju zmanjšanja okoljskega odtisa in spodbuja trajnostno uporabo virov.

Skupnostni vpliv in krepitev zavedanja

Sodelovanje v programu Pripelji prijatelja presega individualne koristi. Vsak prijatelj, ki ga pripeljete, pomeni še en korak k širšemu zavedanju o pomembnosti izbire pravega energetskega partnerja. Ta skupnostni pristop ne samo da krepi skupnost, ampak tudi gradi mrežo ozaveščenih odjemalcev, ki skupaj delajo za boljšo prihodnost.

Kako sodelovati v programu Pripelji prijatelja?

Sodelovanje v programu je preprosto. Obiščite spletno stran in izpolnite obrazec. Ko to storite, lahko začnete deliti svojo osebno povezavo s prijatelji in družino. Za vsakega prijatelja, ki se pridruži in postane odjemalec Energije plus, boste oba prejela finančno nagrado. Izbira pravega energetskega partnerja je več kot le finančna odločitev. Je korak k trajnostni prihodnosti. S programom Pripelji prijatelja Energija plus ponuja priložnost, da ne le prihranite denar, ampak tudi aktivno prispevate k boljšemu okolju. Pridružite se gibanju, ki ne le spreminja način razmišljanja o energiji, ampak tudi oblikuje bolj trajnostni svet za prihodnje generacije.

PR

Društvo Ohranimo naravo čisto iz Dupleka je napovedalo že šesti novoletni skok v Dravo. Tudi tokrat bo na Vurberški plaži, in sicer 1. januarja 2024, z začetkom ob 13. uri.

Tradicijo tako nadaljujejo, ob tem pa izpostavljajo, da bo letos bolj samoiniciativne narave, saj je zaradi avgustovskih poplav na tistem mestu bila poplavljena cesta, ki je sedaj težje prevozna, prav tako pa je Drava poleti odnesla del brežine.

Dogodek namenjen plavalcem, ki pa morajo biti previdni

“Ker je s tem zagotavljanje varnosti obiskovalcev in plavalcev oteženo, dogodek ne bo organiziran kot uradna prireditev ampak bo samoiniciativne narave,” so zapisali v društvu, predsednik društva Borut Ludvik pa nam je odgovoril, da bi zaradi varnosti rajše imeli manj gledalcev. Pred leti so bili namreč novoletni skoki v Dravo v Vurberku dobro obiskani, zdaj pa sta brežina in cesta tako načeti, da je zaradi varnosti boljše, da je gledalcev manj. Tisti, ki bodo prišli skočit v Dravo, pa naj ne pozabijo na “copate za v vodo”.

Novoletni skok v reko Dravo v Vurberku 2020. Foto: Maša Virant

“Čeprav se bomo potrudili, da bo na obali prisoten izkušen reševalec iz divjih voda, zgoraj navedeno pomeni, da vsak plavalec/ka ali obiskovalec/ka za svojo varnost poskrbi oz. odgovarja sam,” so dopisali v društvu.

Novoletni skok v reko Dravo v Vurberku 2020. Foto: Maša Virant

Ker skrbijo ob tem tudi za naravo in da ta ostane čista, še dodajajo, da naj plavalci in plavalke, ki bodo skočili v Dravo, prinesejo pijačo in hrano iz nahrbtnika, kar pa prinesejo, naj tudi s prizorišča sami odnesejo. Tako za njimi ne bo ostalo odpadkov, ki bi onesnaževali okolje.

Zaradi mrzle Drave je potrebna dodatna previdnost

In če se kdo odloča, da se plavalcem pridruži, je dobro vedeti, da je Drava v tem času mrzla. Predvidoma bo okoli štiri do pet stopinj Celzija. To pa pomeni, da je treba biti za skok in plavanje v tako mrzli vodi dobro pripravljen. Pred tem se je treba ohladiti, ne piti alkohola. V vodo je najboljše stopiti postopoma in ne skakati na glavo – tudi zaradi nepredvidene globine oziroma plitvine ne. V tako mrzli vodi lahko telo doživi šok, sploh če ni vajeno večjih temperaturnih sprememb. Izkušeni plavalci so večkrat povedali, da se zdi, da nekaj metrov, ki jih preplavajo v Dravi, v tistih nekaj trenutkih, minuti, dve zdijo daljši, občutek za čas pa se lahko spremeni. Tudi zaradi tega je dobro, da se plava tako, da glava ostaja ves čas nad gladino, čeprav se plava čisto zraven nabrežja.

Vir: izsek iz posnetka društva Ohranimo naravo čisto

Nasveti za plavalce in reportaža z drugega novoletnega skoka

Del naše ekipe je bil 1. januarja 2020 na takratnem novoletnem skoku v Dravo, zapisali smo več nasvetov, ki so jih dali izkušeni plavalci, ob tem pa tudi razmišljanje organizatorjev, zakaj je dobro narediti takšen obred na prvi dan novega leta. Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi:

Krajani Tezna imajo dovolj, da, kot pravijo sami, vsak dan gori v Surovini. Pa tudi vseh podgan in ščurkov, ki so v okolici, zato so vodstvu Surovine, MO Maribor in policiji predali več zahtev.

Na današnjem sestanku z direktorjem Surovine Juretom Fišerjem in podžupanom MO Maribor Samom Petrom Medvedom, predsednikom MČ Tezno Mitjo Jenušem ter predstavniki policije so podali več zahtev za ureditev stanja, saj po njihovih besedah nočejo, da Surovina postane kot Anhovo. Bojijo se namreč za svoje zdravje.

Krajani Tezna imajo dovolj težav zaradi Surovine

Pravijo, da ne morejo več normalno zračiti svojih bivalnih prostorov, ker v okolici Surovine zaradi nakopičenih odpadkov smrdi, prav tako s strahom čakajo vsak naslednji požar. Hočejo deratizacijo in očiščenje okolice, postavitev strehe nad odpadki, preusmeritev prometa s tovornjaki in še kaj.

Jure Fišer, direktor Surovine

Podrobnosti njihovih težav in zahtev ter tudi, kako jim odgovarjajo v Surovini, na MO Maribor in Mestni četrti Tezno, smo zbrali v spodnjem prispevku:

Obračun električne energije po sistemu net meteringa se počasi zaključuje. V kolikor razmišljate o postavitvi sončne elektrarne je zdaj še zadnji čas, da glede na trenutno veljavno zakonodajo še ujamete obračunavanje po starem sistemu.

V zadnjem obdobju se regulativno okolje na področju obnovljive energije spreminja. Veliko držav prehaja na nove modele tarifnega usmerjanja, ki nadomeščajo tradicionalni net metering. Čeprav so še vedno na voljo spodbude za postavitev sončne elektrarne, se bodo pogoji in ugodnosti lahko v prihodnosti spremenili. Zato je smiselno, da net metering izkoristite dokler je še na voljo. Pristop k net meteringu vam omogoča, da postanete manj odvisni od tradicionalnih virov energije in nihanj cen na trgu. S proizvodnjo lastne sončne energije in shranjevanjem presežka vam net metering zagotavlja stabilnost in bolj predvidljive stroške za električno energijo.

Ne zamudite priložnosti

Vsi novi kupci, ki boste sklenili Pogodbo o izgradnji sončne elektrarne za individualno samooskrbo do konca leta 2023, prejmete brezplačno čiščenje sončnih panelov. Akcija traja od 1. 9. 2023 do 31. 12. 2023 oziroma do preklica.

Obiščite našo spletno stran in oddajte povpraševanje še danes.

Zakaj se net metering zaključuje?

Nižje cene sončnih sistemov in napredek tehnologije shranjevanja energije sta povzročila, da gospodinjstva postajajo manj odvisna od omrežja. To pomeni, da prodaja nazaj v omrežje ni več tako donosna kot prej.

Če želite izkoristiti največje finančne koristi net meteringa, je zdaj še vedno čas, da pristopite, saj se bodo lahko pogoji v prihodnosti spremenili. Pomembno je, da najkasneje do 31. decembra 2023 oddate vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne, 31. decembra 2024 pa je skrajni rok za postavitev in priključitev sončne elektrarne na omrežje.

Z izkoriščanjem sončne energije zmanjšujete svoj ogljični odtis in postanete aktivni soustvarjalec bolj trajnostne prihodnosti. Namestitev sončne elektrarne vam lahko prav tako poveča vrednost vaše nepremičnine. Potencialni kupci vse bolj cenijo trajnostne in energetsko učinkovite domove. Z net meteringom boste imeli dodatno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na privlačnost vaše nepremičnine na trgu.

PR

Močno deževje še naprej povzroča težave. Poplavljena je tudi glavna cesta v Selnici ob Dravi. Voznikiprevidno in strpno.

“Glavna cesta od trgovine Jager do gostišča Hojnik poplavljena. Ekipe gasilcev so na terenu in sproti rešujejo črpanja zalitih kleti ter odstanjujejo posledice plazov. Zaradi možnosti še večjega razlivanja prosimo vse občane, da se ne zadržujejo na poplavnih območjih, v primeru težav pa pokličite prosim na številko 112,” so objavili na Facebooku prostovoljni gasilci PGD Selnica ob Dravi.

Na današnji seji Občinskega sveta Občine Ruše so občinski svetniki soglasno sprejeli vse štiri sklepe o predvideni vetrni elektrarni in kablovodu za potrebe vetrne elektrarne Pohorje-Ruše.

Seznanili so se z dosedanjimi potekom podelitve služnosti podjetju Energija na veter d.o.o. Občinski svetniki Občine Ruše so nato prav tako soglasno potrdili, da se ne strinjajo s podpisom služnostne pogodbe za potrebe izgradnje kablovoda Pohorje- Ruše na Pohorju.

Proti zahtevku podjetja Energija na veter o razlastitvi Občine Ruše

Ruški občinski svetniki so prav tako nasprotovali zahtevku omejitve lastninske pravice, s katero hoče podjetje Energija na veter pridobiti zemljišča tako, da bi razlastilo Občino Ruše.  Zahtevek za to je podjetje že vložilo na Upravno enoto Ruše. Odločno so proti temu, da bi prišlo do tega. Darko Knez, občinski svetnik iz Gibanja Svoboda, ob tem tudi meni, da bi, če bi Energija na veter občino razlastila pri zemljiščih, kjer hočejo potegniti kablovod za vetrno elektrarno, prišlo do škode tako za občane in občanke kot tudi za celotno občino, saj bi se tam, kjer bi tekel kablovod, med drugim spremenil režim cest, ob tem pa tudi sprememba samih zemljišč v škodo narave in ljudi.

Vlado RS je treba pozvati, da ustavi postopek

Svetniki so se strinjali tudi s tem, da se pozove Vlado RS, da ustavi postopek umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju in s tem posledično tudi kablovoda Pohorje-Ruše. S sprejetimi sklepi bi namreč, po besedah Darka Kneza, Občina Ruše dobila večjo pogajalsko moč proti državi in ne nazadnje proti podjetju Energija na veter, ki hoče razlastiti Občino Ruše glede zemljišč. Poudarja namreč, da je podjetje zasebno in ni dovolj jasno, kako naj bi z umestitvijo vetrnih elektrarn na Pohorju in polaganjem kablovoda za potrebe teh elektrarn to bilo za javno dobro.

Vetrne elektrarne in kablovod naj ne bodo na območjih, ki bi zaradi tega postala degradirana

V sami razpravi pred glasovanjem so se občinski svetniki strinjali s predlaganimi sklepi, ob tem pa so vseeno razpravljali o tem, kaj bi spremembe pomenile za ljudi, naravo in Občino Ruše. Knez  je poudaril, da je prav Gibanje Svoboda predlagalo, da se to točko uvrsti na dnevni red občinske seje, a da niso proti vetrni elektrarni, ampak proti temu, da se to postavi na Pohorje, kjer bi zaradi tega nastalo degradirano območje. Če že, potem naj vetrne elektrarne in kablovod stojijo oziroma tečejo po območjih, ki so že zdaj degradirana.  Tomi Prosnik je podobnega mnenja, opozoril je, da se tovrstnih elektrarn v tujini ne postavlja v območja, kjer so stavbe in naselja, ampak tam, kjer ni ljudi. Meni še, da si takega posega na Pohorju ne bi želel nihče, razen peščice ljudi, ki imajo kapitalski interes. Sam je v razpravi še poudaril, da Pohorje ni idealna lokacija za postavljanje vetrnih elektrarn.

Ob svetovnem dnevu čebel se številnim dogodkom po Sloveniji in svetu pridružujejo tudi pri Zvezi prijateljev mladine Maribor. Pripravili so razstavo slik in pesmi o travniku in čebelah, ki so jih naredili učenci OŠ Tabor 1.

Pred tedni je namreč ZPM Maribor na OŠ Tabor 1 ob svetovnem dnevu Zemlje pripravila eko dan, na katerem so veliko pozornosti posvetili čebelam in drugim opraševalcem. V pripravah na ta dan so otroci risali in pesnili na temo travnik, njihove likovne in literarne izdelke pa sedaj želijo pokazati tudi širši javnosti.

Odprtje razstave bo v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v razstavišču Male velike umetnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor na Razlagovi.

Otroci, ki so sodelovali v projektu, se bodo udeležili tudi ustvarjalne delavnice, vas pa vabimo, da se jim pridružite in preverite, kako dobro se zavedajo pomena čebel in čistega okolja,” so zapisali. “V okviru naših programov si namreč prizadevamo ozaveščati otroke, mlade in širšo javnosti, da lahko vsak posameznik prispeva svoj delež v prizadevanjih za varovanje narave in ohranjanje okolja. Že lonček z medonosnimi cvetlicami na okenski polici je velik prispevek!” so še poudarili.

Svetovni dan čebel je nastal zaradi pobude Čebelarske zveze Slovenije

Leta 2017 je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in s podporo Republike Slovenije, Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter širše mednarodne javnosti, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. “Na ta dan še posebej usmerimo pozornost čebelam in drugim opraševalcem, ki so za naše preživetje na tem planetu ključni. V Sloveniji smo posebej ponosni na slovensko avtohtono vrsto čebele, krajnsko čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu,” pravijo na ZPM Maribor.

Naslednji teden bo še zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami

Ob tem pa želijo spomniti še na majski Cunjami, izmenjevalnico oblačil za mlade, še en projekt, s katerim spodbujajo k naravi prijaznemu delovanju posameznika v vsakdanjem življenju. Zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami bo namreč potekal v torek, 30. maja 2023, med 17. in 19. uro, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor. V ospredju bodo poletna oblačila, ne bo pa manjkala niti stalna spremljevalka Cunjamijev, šivalnica – popravljalnica, na kateri si s pomočjo spretne NineRozine lahko obiskovalci zakrpajo ali olepšajo svoja oblačila.

Danes v Majšperku poteka že tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki jo Občina prireja v sodelovanju z osnovno šolo in društvi. Čistilne akcije so se udeležili osnovnošolci, občani, posamezniki in družine.

Že ob 9. uri zjutraj so se na zbirnih mestih zbrali otroci iz Osnovne šole Majšperk, njihovi starši in drugi posamezniki, ki so zavihteli rokave, si nadeli rokavice, vzeli vrečki in odšli očistit kraj. Kot pravijo jim je mar za okolje, želijo si, da živijo v urejenem, čistem in prijetnem okolju zato so tudi danes prispevali svoj čas za pobiranje odpadkov.

Akcijo so v občini začeli že pred več kot dvajsetimi leti, takrat v organizaciji Osnovne šole Majšperk, zadnja leta pa jo skupaj z društvi in osnovno šolo organizira Občina Majšperk.

Letos se je akcije udeležilo okrog 700 sodelujočih, zbrali pa so petnajst kubikov smeti.

Med najpogostejšimi odpadki pa so tudi tokrat bili:

Podrobnosti sledijo v ponedeljek v Občinskem informatorju, ob 18.30, na BK TV.

V nadaljevanju pa nekaj foto utrinkov:

FOTO: Občina Majšperk

Slovenski državni gozdovi to soboto, 25. marca, organizirajo že 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023.

Tradicionalna delovna akcija bo na vseh petih lokacijah potekala od 9. do okoli 12. ure. Sadnjo mladih dreves bodo izvajali na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah. Posadili bodo okoli 6.000 sadik različnih drevesnih vrst. V bližini Renč na Goriškem Krasu pa bodo na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar, poleg sadnje drevesnih sadik še posejali 24 kilogramov semen različnih drevesnih vrst.

Prostovoljce še iščejo za Lovrenc na Pohorju in na Kočevskem in na Bohorju

“Odziv prostovoljcev je za lokaciji v Medvodah in Renčah presegel pričakovanja, medtem ko bi bili na lokacijah na Lovrencu na Pohorju, na Kočevskem in na Bohorju veseli še kakšne pomoči pri sadnji,” pravijo pri Slovenskih državnih gozdovih in dodajajo: “Vremenska napoved nam sicer ni najbolj naklonjena, ampak v tem trenutku ne načrtujemo preložitve dogodka. Ali kot bi rekli gozdarji: za delo v gozdu ni slabega vremena, je samo slaba oprema! Odločitev o morebitni preložitvi bo po posvetu z vremenoslovci sprejeta v četrtek, 23. marca, o čemer boste nemudoma obveščeni.”

Zbirna mesta so že določena

Podrobnejše informacije o lokacijah in poteku akcije so objavljene na spletni strani SiDG, na povezavi TUKAJ. Za vsako od lokacij so na spletni strani objavljene tudi koordinate zbirnega mesta. Za lokacijo v Renčah posebej opozarjajo, da je zbirno mesto pri Lovskem domu Kremance, Žigoni 135, Renče. Ker v bližini delovišča ni mogoče parkirati, bo namreč treba pri lovskem domu pustiti osebne avtomobile, na lokacijo sadnje in nazaj pa bodo prostovoljce prepeljali s kombiji in službenimi avtomobili SiDG, zato je nujno, da so pri lovskem domu najkasneje ob 8.45 (lokacija sadnje je sicer od parkirišča pri Lovskem domu oddaljena približno 2,2 kilometra).

V sklopu čistilne akcije MOji odpadki – moja skrb, katere organizator je Mestna občina Maribor, so se lotili čiščenja Drave v Mariboru potapljači iz Potapljaškega društva Maribor. Pridružili so se jim tudi člani Ribiške družine Maribor, ki so opozorili na stanje življenja v tej reki.

Mariborskim potapljačem so se pridružili še drugi potapljači, skupaj so se nekaj po deseti uri oblekli v potapljaške obleke in se kasneje na več mestih odpravili v vodo. OKrog 13. ure bodo s splavom naložili zbrane odpadke in jih pregledali. Cilj akcije, projekta je ozaveščanje in informiranje ljudi o dejstvih, povezanih z reko, z možnostmi rekreacije na njej in preganjanju strahu pred reko.

Vojo Erakovič

Vojo Erakovič iz Potapljaškega društva Maribor je povedal, da se letos potapljajo na Ptuju, v Varaždinu in v Mariboru. Prav v Mariboru so se povezali z Ribiško družino Maribor. Vsekakor pa bodo potapljači iz reke dvignili tudi odpadke, kar je primarna naloga te akcije.

Bojan Javornik, predsednik Ribiške družine Maribor, pa je izpostavil, kakšna je naloga ribičev. Pravi, da izvajajo neke vrste monitoring, saj opazujejo, katere ribe so še v reki in koliko jih je. Pri tem sodelujejo tudi s potapljači. Zadnja leta opažajo v Dravi, na tistem območju, za katerega oni skrbijo, da se stanje spreminja. V spodnjem Melju je Drava plitva, z malim pretokom. Med invazivnimi živalmi pa je omenil kormorane, zaradi katerih je rib vse manj, predvsem avtohtonih. Ribiči te avtohtone ribe sicer v Dravo vnašajo, tudi sulce, saj želijo ohraniti vrste rib.

Eko akcija Drava 2023, pripravljena potapljaška oprema
Eko akcija Drava 2023, sestanek pred potapljanjem

Mariborsko javno podjetje Nigrad d.o.o. je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor novembra lani uspešno pripeljalo do konca 4-letni Horizontov projekt Cinderela.

Projekt Cinderela se je osredotočal na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj se predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 % svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.

Nigrad je v Dogošah saniral degradirano območje in vzpostavil proizvodnjo predelave odpadkov v gradbene kompozite, ki jih bo uporabljal pri gradnji v mestu.

FOTO: RRA Podravje – Maribor Nigrad d.o.o.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, do pripojitve Inštitut Wcycle Maribor, je bil v Cindereli povezani partner Nigrada, s katerim je družno izvajal številne projekte aktivnosti. Odgovorni so bili tudi za izdelavo dveh strateških dokumentov-rezultatov projekta, in sicer za izdelavo Strategije in Smernic za prehod mesta Maribor v krožno gradbeništvo.

Brina Novak, vodja projekta Cinderela na Regionalni agenciji za Podravje – Maribor, ob tem pojasni, da so bile v okviru projekta uspešno izvedene vse planirane projektne aktivnosti: “Narejena je bila revitalizacija degradiranega območja v Dogošah, zgrajena dovozna cesta in demonstracijski objekt iz sekundarnih gradbenih materialov. Z njihovo proizvodnjo Nigrad nadaljuje tudi po uradnem koncu projekta, tako da bo znanje, pridobljeno v Cindereli, pri svojem poslovanju uporabljal in nadgrajeval tudi v prihodnosti.”

In kakšne odpadke pravzaprav predelujejo?

Cilj v proizvodnji je bil analizirati tehnične, tehnološke in upravne možnosti predelave in uporabe različnih nenevarnih gradbenih odpadkov za ponovno uporabo. “Projekt je bil odlična priložnost raziskati uporabo krožnih pristopov pri izvajanju Nigradovih dejavnosti s ciljem čim bolj optimalno uporabiti lastne vire-gradbene odpadke in jih v lastni proizvodnji predelati v gradbene kompozite,” poudari Novakova. In kakšen doprinos ima omenjen projekt za Maribor? Novakova pojasni, da lahko uporaba principov krožnega gradbeništva na nivoju javnih podjetij poleg očitnih okoljskih koristi v prihodnosti prinese nižje stroške gradnje v mestu in z izmenjavo ter ponovno uporabo lastnih virov tudi boljši servis javnih podjetij znotraj mariborskega holdinga.

“Znanje in izkušnje, pridobljene v Cindereli, bosta tako Nigrad kot RRA Podravje – Maribor v prihodnosti skušala še nadgraditi in jih prenesti na nivo mesta oziroma regije,” še zaključi sogovornica. Skupna vrednost projekta CINDERELA je sicer znašala 7.772.706,25 EUR, od česar Evropska unija v obliki nepovratnih finančnih sredstev prispeva 6.729.219,00 EUR.

 

Zaradi pojava lubadarja na drevesih v mariborskem Mestnem parku bo potrebno odstraniti okoli 40 smrek pri otroških igralih. S sečnjo bodo pristojne službe začele predvidoma prihodnji teden, zato obiskovalce parka prosijo za razumevanje in upoštevanje omejitev dostopa.

Pojav smrekovega lubadarja v Mestnem parku so na občini po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Suzane Fras zaznali jeseni letos. Ko so ugotovili veliko razsežnost problema, so skupaj z vsemi pristojnimi službami in organi pripravili načrt sanacije.

Lubadar je že uničil 12 smrek, ki so del starejšega smrekovega nasada pri otroških igralih in promenadi. Večina jih je bila zasajenih konec 19. stoletja in so stare približno 130 let.

Arboristka Tanja Grmovšek je danes pojasnila, da je potreben velik poseg v prostor, saj so ogrožena tudi druga drevesa. Ob odstranitvi okuženih dreves namreč postanejo ostala drevesa v nasadu ranljivejša za nalete vetra in druge vremenske vplive. Zato bo treba odstraniti skupno približno 40 dreves. Nato bodo znova pregledali položaj in potrebi še izvedli kakšne posege, je povedala.

Lubadarji se največkrat pojavijo zaradi milih zim, vročih poletij, sušnih obdobij in smoga. “Predvsem v Mariboru imamo v zadnjih desetletjih zelo neugodne razmere za naša drevesa, ki so zrasla v povsem drugačnih razmerah,” je pojasnila arboristka.

Da bi seznanili javnost z nujnostjo poseka, so na promenadi ta teden postavili razstavne panoje s pojasnili. Sprememba bo namreč velika, saj bodo posekane za park značilne visoke smreke pri igralih. Na tem mestu nameravajo kasneje nasaditi nova drevesa, a po besedah Karin Bejo iz komunalnega podjetja Snaga bo trajalo približno 80 let, da bodo ta drevesa približno takšne velikosti kot zdajšnje.

Posek 40 dreves bo trajal predvidoma dva tedna, odvisno od vremena. “V času, ko se bodo izvajala dela, bo površina zavarovana in takrat bo tudi delno omejena možnost uporabe igrišča,” je pojasnila.

Nova drevesa, ki jih bodo zasadili, bodo prav tako iglavci, a različnih vrst. “Pestrost nasada je namenska, zato da se izognemo temu, kar se nam je zgodilo zdaj. Imeli smo monokulturo, zato je en škodljivec povzročil veliko škodo,” je še povedala Karin Bejo. Za nova drevesa zbirajo tudi donacije.

Ljudi obenem pozivajo, da pregledajo drevesa tudi na svojih zemljiščih in morebiti okužena drevesa takoj odstranijo, da preprečijo širjenje lubadarja. Ogrožene niso samo smreke, ampak so med drugim poškodovani tudi bresti pri Treh ribnikih.

Vodja skupne službe varstva okolja v Skupni občinski upravi Maribor Cvetka Slana je pojasnila, da je Mestni park eden od spomenikov narave, ki je zaščiten po občinskem odloku. V zadnjih letih je pod velikim pritiskom zaradi številnih obiskovalcev, javnih prireditev, hranjenja prosto živečih živali, prihaja pa tudi do konfliktov med sprehajalci in kolesarji. Zato so pred letom dni ustanovili delovno skupino z vsemi deležniki, ki je pripravila začasne upravljavske smernice Mestnega parka.

“Park se je razdelil na cone, predvsem zaradi velikega povpraševanja po organizaciji prireditev v njem. Vsaka cona ima svoj režim, s čimer želimo dodatno zavarovati območje. To ne pomeni, da bomo vse prepovedali, ampak da bomo stvari zasnovali tako, da ne bo velike škode za naravo, hkrati pa bomo lahko obiskovalcem ponudili največ, kar lahko,”
je povedala.
Vir: STA

V Mariboru so danes podpisali pogodbo z gospodarskim ministrstvom za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so namreč tudi načrti mariborskega Marproma.

V okviru projekta bodo po besedah direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca med drugim zgradili vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, postavili tri gibalne parke, uredili tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte ter zamenjali blagajne za prodajo kart. “Ta pogodba omogoča nadaljnji razvoj Pohorja,” je dejal Šmigoc ob današnjem podpisu pogodbe na sedežu Mestne občine Maribor.

Vrednost projekta je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ostalo bosta prispevali Mestna občina Maribor in Marprom.

Pogodbo je danes v imenu države podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež. Kot je dejal, želi država s tem razpisom podpreti slovenske gorske centre, da bodo lahko krepili ponudbo čez vse leto.

Na razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice se je sicer prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo že sedanjo gondolo. Njegova ponudba je znašala nekaj manj kot 2,46 milijona evrov, kar je malo nad predvidenimi skoraj 2,45 milijona evri, zato se z njim še pogajajo. “Pogajanja še tečejo in verjamemo, da bodo uspešno zaključena,” je danes povedal Šmigoc.

Razpis za sedežnico Ruška, ki je zdaj vlečnica s sidri, nameravajo objaviti razpis za izvajalca konec letošnjega leta.

Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. Šmigoc je pojasnil, da imajo za oba gradbena projekta že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po najbolj optimističnem scenariju bi se gradbena dela lahko začela v decembru. Na letošnjo zimsko smučarsko sezono naj ne bi imela vpliva.

Frangež je ob tem tudi izrazil načelno podporo načrtom mestne občine za revitalizacijo Račjega dvora pod Kalvarijo na drugi strani mesta. Trenutno je namreč v medresorskem usklajevanju načrt za prenos lastništva tega objekta z države na občino.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.
Vir: STA

Ministri za obrambo, notranje zadeve, zdravje in infrastrukturo so danes podpisali posodobljen načrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči. Ta predvideva vzpostavitev dispečerskih centrov zdravstva v Ljubljani in Mariboru, ki naj bi prispevala k hitrejši oskrbi poškodovanih in obolelih.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvih, so vse večje potrebe po uporabi helikopterjev in letal v različnih nalogah zaščite in reševanja terjale posodobitev načrta, ki je bil sprejet pred skoraj 12 leti.

Kot eno najpomembnejših sprememb izpostavljajo vzpostavitev dispečerskih centrov zdravstva. Spreminja se način aktiviranja helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, za prevoz obolelih oziroma poškodovanih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami. Pristojnost za aktiviranje helikopterjev se prenaša z uprave za zaščito in reševanje na dispečersko službo zdravstva oz. dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru.

Na ta način se bo bistveno skrajšal čas aktivacije zrakoplovov in posledično bo krajši tudi čas do prihoda ekip na intervencijo, kar pomeni bistveno hitrejšo oskrbo poškodovanih in obolelih, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Jasneje so določeni tudi postopki medsebojnega obveščanja med centri za obveščanje, operativno-komunikacijskimi centri policije, dispečerskimi centri zdravstva in združenim operativnim centrom Slovenske vojske. Kot še poudarjajo na ministrstvih, policija s svojimi helikopterji redno sodeluje v nalogah reševanja v gorah, v načrtu pa so definirali prisotnost policista v posadki za gorsko reševanje.

Načrt so dopolnili tudi z vsebinami s področij medbolnišničnih prevozov in prevozov otrok z inkubatorji. Sestave reševalnih ekip bodo sledile različnim vrstam aktivnosti in vrsti razpoložljivega helikopterja.

V posodobljenem načrtu so tudi določene primarne pristojnosti helikopterskih ekip. Slovenska vojska bo primarno izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, letalska policijska enota pa iskanje zrakoplovov. V primeru dodatnih potreb bodo prevoze izvajali policijski helikopterji.

Pri prenovi načrta so sicer sodelovali poveljnik Civilne zaščite, predstavniki ministrstev za obrambo, za notranje zadeve, za infrastrukturo in za zdravje, Uprave RS za zaščito in reševanje, Slovenske vojske, policije, Javne agencije za civilno letalstvo in Gorske reševalne službe.

Načrt pa so danes podpisali ministri za obrambo Marjan Šarec, za notranje zadeve Tatjana Bobnar, za zdravje Danijel Bešič Loredan in za infrastrukturo Bojan Kumer.
Vir: STA

V Lovrencu na Pohorju so včeraj uradno in svečano predali novo gasilsko vozilo, ki bo služilo za namene gašenja gozdnih požarov.

Vozilo GCGP-1, ki so ga sicer dobili leta 2020, včeraj pa slovesno predali svojemu namenu, je opremljeno z opremo, primerno za posredovanja ob naslednjih nesrečah: poplave, toča, močan veter, žled, večje količine snega, požari v naravnem okolju, požari v urbanem okolju, pomoč pri reševanju z AED, reševanje ob porušitvi objektov, z višin in iz globin ter ob delovnih nesrečah v gozdu. Z njim so izvozili tudi na intervencijo gašenja požara na Krasu. Kot pravijo se je tam še posebej izkazala njegova funkcionalnost.

Sicer pa je prvo gasilsko vozilo v Sloveniji, ki so ga kupili tudi s pomočjo nepovratnih sredstev razvojnih skladov Evropske unije, del projekta je pokrila Občina Lovrenc na Pohorju, delež pa so morali gasilci pokriti tudi iz lastnih sredstev.

Kot pravijo tamkajšnji gasilci in gasilke je požarna varnost osnovno poslanstvo PGD Lovrenc na Pohorju in s tem gasilskim vozilom bo posredovanje ob požarih in drugih intervencijah hitrejše, varnejše in učinkovitejše. Želimo jim, da bi le teh bilo čim manj.

Lovska družina Puščava iz Lovrenca na Pohorju praznuje 70 let.

Ta družina je pravzaprav nastala iz dveh združenih lovskih družin, zdaj pa že vrsto let ustvarja svojo zgodovino. V okviru Jezernikovih dni so v lovski družini pripravili veliko slovesnost v prireditvenem prostoru, ob tem pa so pripravili tudi razstavo. Na sami razstavi je moč videti prerez dela zadnjih deset let, ulov. Pa tudi preparate, tako da lahko otroci in vsi drugi vidijo, kakšne so živali v naravi, v gozdu. Predvsem tiste redke, ki jih človek skorajda ne vidi več.

Lovska družina Puščava je bila sicer zadnja leta uspešna tudi pri pridobivanju sredstev za delno obnovo prostorov, kjer imajo sedež. V tem tednu so obnovljene prostore tudi slovesno odprli.

V Lovrencu na Pohorju so se pričeli 29. Jezernikovi dnevi. Današnji dan pa so pričeli športno in sicer s tradicionalnim pohodom na Lovrenška jezera. Prvi pohodniki so se na pot na 1520 metrov nadmorske višine podali že ob rani 7. uri zjutraj.

Pohodniki so začeli pot v dolini na prireditvenem centru, kjer so s prijavnino dobili tudi majico z motivom Jezernika ter kuponček za malico. Pohodniki se bodo vračali po gozdni trasi, ki so jo organizatorji pripravili ravno za ta namen.

Kot je v imenu organizatorjev povedal Anžej Bečan, se pohoda vsako leto udeleži več ljudi, poleg večine domačinov tudi pohodniki iz cele Slovenije, ki pa pot navadno začnejo na Rogli, saj je od tam krajša.

Pot je potekala v smeri Lovrenc – Vrelenk – Lovrenška jezera – Jezerc – Pruh – Okrepčevalnica Sgerm – Lovrenc. Podali so se na srednje zahteven pohod, ki traja 7 ur, z namenom, da preživijo čas v naravi, se rekreirajo in podružijo.

V mariborski Energiji plus, katere vodenje je nedavno prevzel Alan Perc, bodo “ohladili” trg električne energije z znižanjem načrtovane podražitve. Dejstvo je, da je življenje postalo dražje. Cene rabljenih avtomobilov dosegajo cene novih, polnjenje rezervoarja je iz dneva v dan dražje.

Energija plus kot del skupine HSE na dobri poti
“V Energiji plus dnevno spremljamo razmere na energetskih trgih in se uspešno soočamo z vsemi izzivi. To nas dela močnejše,” so sporočili iz Energije plus. K temu dodajajo, da so njihovim odjemalcem omogočili zanesljivo dobavo energentov tudi v teh zahtevnih časih. “Odjemalci Energije plus, ki so nas pred kratkim izbrali za svojega dobavitelja se zavedajo, da je bil prestop k Energiji plus prava poteza, obstoječi odjemalci pa se lahko veselijo še enega dejstva. Z vstopom HSE v lastniško strukturo Energije plus se namreč že kažejo prvi učinki, saj se je cena električne energije za obstoječe odjemalce Energije plus povišala zgoljza 6% in ne za enkrat več kot je bilo sprva napovedano. Skupaj z novim partnerjem nam je že v kratkem času uspelo optimizirati poslovanje, najti nove vire in povečati konkurenčnost produktov in storitev,” so sporočili.

K temu dodajjo, da so o novih cenah in ublažitvi napovedane podražitve obvestili njihove odjemalce na računu za porabljeno energijo za mesec junij. “Prejemamo pozitivne odzive naših odjemalcev, ki nas dojemajo kot zanesljivega energetskega partnerja. Izjemno smo ponosni, da lahko tako dobre novice predajamo naprej do naših odjemalcev in širše javnosti,” so še zapisali.

Pot do popolnega okrevanja bo še dolga
Kaj se bo s cenami električne energije dogajalo do konca leta in še dlje je v tem trenutku težko napovedati, saj je le to odvisno od makroekonomskih gibanj ter geopolitičnih razmer v naši bližnji okolici. Prav tako je v tem trenutku še nejasno, kako bo država posegla v trg električne energije, saj je eden izmed možnih ukrepov za boj proti draginji tudi regulacija cen električne energije. Ob tem so še pojasnili, da bodo enake cene med dobavitelji  “paralizirale” konkurenčnost, a da je Energija plus že pripravljena tudi na ta izziv. “Odjemalci Energije plus bodo ob morebitni regulaciji cen še vedno deležni dodatnih ugodnosti in popustov v okviru lojalnostnega programa Moj PLUS. Ta bo igral ključno vlogo, saj si bodo lahko odjemalci z zbiranjem točk znižali mesečni račun za dobavljeno energijo,” so pojasnili v pisnem sporočilu za javnost.

Policisti Policijske postaje (PP) Maribor I obravnavajo poskus tatvine delovnega stroja na območju Dupleka, do katere je prišlo zgodaj zjutraj. Storilce je pregnal občan.

“Lastnike gradbenih strojev in drugih vozil pozivamo, da poskrbijo za primerno varovanje tovornih vozil in gradbenih strojev, saj lahko s preventivnim ravnanjem zmanjšajo možnost, da postanejo žrtev tovrstnih kaznivih dejanj,” pozivajo na Policijski upravi (PU) Maribor.

Letos se s 23. izvedbo Študentske delovne brigade, ki je med drugim s svojo odločnostjo in študentskim optimizmom hitro postala največji mladinski prostovoljni projekt v Sloveniji, odpravljajo v pokrajino, ki je v zgodovini študentskega brigadirstva še niso obiskali. “Posledice bomo pustili v Prlekiji, bolj natančno v občini Ormož. Kraj leži ob reki Dravi, ki na jugu meji s sosednjo Hrvaško. Ormož se postavlja predvsem s tremi izrednimi dobrinami: z vinom, neokrnjeno naravo in pristnimi ljudmi. To pa se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje,” so zapisali na spletni strani Študentska brigada.

Tokrat bodo vstopili v 23. leto Študentske delovne brigade, ki predstavlja enega največjih humanitarnih projektov Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel domačinom prostovoljno pomagat. Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagamo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč,” pravijo organizatorji.

Vsako leto izberejo kraj na podlagi posledic naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin in obiskov medijev. Tako smo se letos odločili za kraj v Prlekiji, v katerem bomo pustili posledice. Tako bomo 8 dni pomagali v Ormožu,” so pojasnili.

Več na povezavi.

Prostori nekdanje kinodvorane Udarnik v središču Maribora prehajajo v last arhitekta Matjaža Durjave, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). V dvorani načrtuje trajno postavitev razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, s katerim je sorodstveno povezan.

“Trudimo se, da bi njegova bogata trenutno uskladiščena slikarska zapuščina dobila primeren okvir, Maribor pa prepoznaven kulturni prostor,” je v izjavi za medije pojasnil Durjava. Ob tem je poudaril, da nepremičninski posel še ni zaključen, zato je o podrobnostih prezgodaj govoriti.

“Glede na zapuščeno in zanemarjeno stanje objekta smo si naložili kar veliko breme, zato se zavedamo, da je pred nami dolga pot,” je dodal.

Po poročanju časnika Večer je arhitekt Matjaž Durjava leta 1996 sodeloval pri zadnji obnovi kina Udarnik.

Omenjeni prostori so že več let prazni. Leta 2010 jih je na lastno pest obnovila ekipa Zavoda Udarnik in jih po več letih propadanja ponovno napolnila s kinematografskim programom in drugimi dogodki, a se ji načrti finančno niso izšli.

Zadnji najemnik prostorov je bilo Društvo za spoznavanje alternativne kulture, ki je najemno pogodbo z DSU prekinilo leta 2019, piše Večer.

Odkar kino Udarnik ne deluje, je Maribor brez mestnega kina. Občina je lani storila korak naprej in nabavila digitalni projektor, ki je zdaj nameščen v Lutkovnem gledališču Maribor. Prvič ga bodo uporabili za Letni kino Minoriti, ki se začne ta konec tedna.

Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, ki so ga začeli graditi letos.
Vir: STA

Na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin po Mariboru so posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice, zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša.

Maribor namreč postaja prijazno mesto do čebel, čmrljev in drugih opraševalcev. Samemu mestu pa se pridružujejo mariborski vrtci in osnovne šole, Muzej NO in MKC Maribor, k temu pa vabijo tudi vse občane in občanke.

Informativna tabla o kasnejši košnji. Vir: MO Maribor

Projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev

Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana, začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14 osnovnih šol, 4 vrtcev s skupno 19 enotami, ob muzeju Narodne osvboditve Maribor in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table (skupaj jih bo postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.

Borut Ambrožič, Hortikulturno društvo Maribor, in Karin Bejo, Snaga Maribor. Vir: MO Maribor

Medeča rastlina naj bo pokošena po cvetju

Tako so z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je naredila prav posebno mešanico semen, zasejane medovite travniške rastline in postavljene informacijske tablice, da bo košnja trave zaradi opraševalcev kasnejša. Za opraševalce je najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj je namen, da se medovite rastline same zasejejo in prihodnje leto ponovno zacvetijo. Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija. Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja (avtorica: mag. Živa Bobič Červek), med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena.

Čebele so pomemben in koristen del narave

K takšnemu ravnanj pozivajo tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci. “Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi. S sajenjem medovitih rastlin in kasnejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje,” so zapisali na MO Maribor.

Sejanje semenk za medovite rastline in utrjevanje zemlje. Vir: MO Maribor

Vpliv podnebnih sprememb

Mestna občina Maribor tudi oblikuje podlage za razvoj politik in aktivnosti za opraševalce. V zvezi s tem si je cilje zadala v svojih že sprejetih strategijah (OPVO MOM 2030, LEPK MOM 2021), prav tako je s prijavo na EU misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, sprememba padavinskih režimov in ekstremni dogodki silijo organizme bodisi k prilagoditvi, bodisi k selitvi, sprememba območij vrst pa bo vplivala na število osebkov, kot njihovo sestavo. Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah. Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe tako vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno. Najbolj zaskrbljujoče je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84 % pridelkov.

Osnovna šola Draga Kobala v Mariboru je gostila nekaj učencev in spremljevalcev iz tujine, ki so prišli v Slovenijo v okviru Erasmusovega projekta.

Učiteljica na tej šoli Vesna Mrkela in učenka Hana Filipovski sta v oddaji Report povedali, da gre za Erasmusov projekt z naslovom Trajnostni razvoj povezuje Evropo. Pri temu sodeluje šest šol iz Evrope, ki prikazujejo dobre prakse in skrb za okolje. Na OŠ Draga Kobala so gostili kar 23 učencev in 12 učiteljev. Učiteljica Mrkela je dejala, da je šlo za kar veliko stvar, pri kateri se je veliko dogajalo.

Delo v šoli. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor

Učenka Hana Filipovski je povedala, da so si skupaj ogledali čistino napravo v Dogošah, na Pohorje, kjer so raziskovali temperaturno inverzijo, vodne vire na Pohorju in v dolini. V razredih pa so prikazali tudi onesnaženje v ekosistemih. Privoščili pa so si tudi izlete. Ogledali so si Ljubljano, Postojnsko jamo in človeško ribico, Maribor. Pohvalila je tudi druženje, saj so se družili tudi v prostem času, učenci so v svojih domovih sprejeli tuje učence, tako da so ves čas bili z njimi.

Ogled čistilne naprave v Dogošah. Foto: OŠ Draga Kobala Maribor
Ogled Ljubljane. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor
Ogled Postojnske jame. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor

Učiteljica je še poudarila, da je bilo odlično, da so bili učenci pri njih prejšnji mesec, ne pa februarja. Tako so namreč videli zeleno pokrajino, nad katero so bili navdušeni.

Mariborski mestni svetniki so danes v prvem branju potrdili novo strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor do leta 2027. Prav tako so soglašali z razglasitvijo devetih območij za gozdove s posebnim namenom, od česar si obetajo boljše gospodarjenje z njimi.

Status gozdov s posebnim pomenom dobivajo zaledje Mestnega parka, Kamnica, Studenci-Limbuš, Pekre, Pod Pohorjem, Betnavski gozd, Stražun, Tezenski gozd in Mariborski otok. “Na to smo čakali 40 let,” je povedal župan Saša Arsenovič. Zadnji takšen dokument na to temo je bil namreč sprejet leta 1983.

Gospodarjenje na območju gozdov s posebnim namenom ne izključuje lesno proizvodne funkcije, je pa prilagojeno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam. Čeprav gre za delno zasebna zemljišča, bo občina lahko postavljala urbano opremo in izvajala druge aktivnosti, lastniki pa lahko v zameno dobijo nadomestilo. Občina lahko takšne površine tudi odkupi.

Mestni svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine za leto 2021 ter opravili prvo obravnavo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Urbani center Tezno. Tam bodo v okviru izgradnje nove zdravstvene postaje med drugim tudi prostori mestne četrti, lekarna, šolsko igrišče in parkirišča. Več mestnih svetnikov je ob tem opozorilo na nevarno prometno ureditev in nujnost, da se pri načrtovanju predvidi ukrepe za izboljšanje na tem področju.

Predlog o ukinitvi statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu je župan že na začetku umaknil s seje “upoštevajoč stališča odbora za kulturo in zaznano potrebo po širši razpravi in dodatni utemeljitvi”. O tem bodo tako mestni svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej.

Umaknjena je bila tudi točka za podajo soglasja k izplačilu regresa gasilcem za obdobje 2010-2015, saj je ta zadeva že urejena. Župan je sklep že podpisal, v nadaljevanju mora potrditev dati le še svet zavoda.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je predlagal, da mestni svetniki spregovorijo o kadrovskih menjavah v mariborskih javnih podjetjih, saj gre po njegovih besedah za “veliko nevarnost oškodovanja občinskega proračuna in javnih podjetij”. Župan je pojasnil, da je to stvar nadzornih svetov, zato se mu razprava na mestnem svetu o tem ne zdi utemeljena, obenem pa tudi ni pripravljenega ustreznega gradiva zanjo.

Med pobudami in vprašanji mestnih svetnikov in svetnic je Lista kolesarjev in pešcev pozvala k zagotovitvi igral gibalno oviranim otrokom, predstavnik liste Arsenovič za Maribor Jurček Legvart je napovedal dobrodelno kolesarjenje za Ukrajino, Vladimira Cokoja iz SDS je ponovno pozvala k izboljšanju prometne varnosti na cesti Malečnik-Ruperče, Matej Žmavc iz SD pa je predlagal ukrepe za zmanjšanje hitrosti pri osnovni šoli v Limbušu.

Glede dotrajanosti OŠ Tabor 1, ki jo je v današnji izdaji predstavil časnik Večer, je v. d. vodje mestne uprave Srečko Đurov povedal, da so za šolo lani zagotovili 540.000 evrov za obnovo kuhinje, letos in prihodnje leto pa so zanjo rezervirali še 1,7 milijona evrov. Prav tako jo nameravajo prijaviti na razpis pristojnega ministrstva za energetsko sanacijo.

“Verjamemo, da bo šola kmalu spet ponos mestu,” je dodal Đurov. Župan pa je dejal, da so v tem mandatu zagotovili bistveno več denarja za investicije v šole in vrtce kot kadarkoli prej, “je pa res, da bomo tega morali v prihodnje narediti še več”.

Funkcijo predsednika nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor je pred dnevi prevzel nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Še vedno aktualna pa je menjava na čelu Energetike Maribor, saj razrešeni Alan Perc zaradi domnevno nezakonite razrešitve zahteva 360.000 evrov. Ob tem je za Večer povedal, da resno razmišlja o kandidaturi za župana Maribora.
Vir: STA

Z današnjim odprtjem razstave Čez sedem let vse prav pride se v Mariboru začenja Teden eko mode, ki ga pripravljajo Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju s kulturnim centrom GT22. Z njim želijo opozoriti na okoljsko in družbeno nepravične modne prakse in številne negativne posledice teh.

“Naveličani smo življenja v svetu, v katerem se je skoraj nemogoče oblačiti etično in trajnostno; v svetu hitre mode, neskončnih trendov in v svetu, ki ne nastopa dovolj odločno proti okolju in ljudem škodljivim modnim praksam,” sporočajo organizatorji.

Na razstavi na temo (ne)ekološke mode v prostorih GT22 na mariborskem Glavnem trgu bo svoja dela razstavilo 12 avtoric in avtorjev.

Ob razstavi se bo zvrstilo več dogodkov. V petek in soboto bodo potekale delavnice kvačkanja, vezenja in recikliranja oblačil, vzporedno bo potekala tudi izmenjevalnica.

Za soboto pripravljajo še Trajnostni Pop-Up Shop, na katerem bodo svoje izdelke prodajale ustvarjalke ekoloških modnih izdelkov in prodajalci vintage oblačil.

Kot izpostavljajo Mladi za podnebno pravičnost, je tekstilna industrija med največjimi onesnaževalci Zemlje, “odgovornost za zmanjšanje izpustov, odpadkov in za končanje izkoriščanja delovne sile pa ne bi smela biti preložena izključno na kupca”.

Ob tem navajajo zaskrbljujoče podatke. Od leta 1975 se je svetovna proizvodnja tekstila na prebivalca povečala iz 5,9 na 13 kilogramov letno. V ZDA potrošnik kupi novo oblačilo na vsakih pet dni.

Kombinacija slabe kakovosti izdelkov in velike potrošnje je odgovorna za drastično povečanje tekstilnih odpadkov. Svetovno povprečje letnih tekstilnih odpadkov na prebivalca je 17,5 kilograma, zavzemajo pa dobro petino mešanih komunalnih odpadkov. Samo 20 odstotkov oblačil se zbere za ponovno uporabo ali reciklažo, v EU še manj – 18 odstotkov.

Ogromno je tudi neprodanih in neuporabljenih oblačil. Britanska znamka Burberry naj bi v obdobju petih let zažgala za 90 milijonov vrednosti neprodanih oblačil, medtem pa več kot 90 odstotkov delavcev v oblačilni industriji globalno nima nikakršne možnosti pogajanja glede svojih plač in delovnih pogojev.
Vir: STA

Tudi v Mariboru Mariboru so danes ob 11.55 pod sloganom Planet pred profit začeli podnebni štrajk. Mladi so predstavili zahteve, ki niso tehnični načrt za okrepitev boja s podnebnimi spremembami, ampak smerokaz, ki kaže, da je proti okoljski krizi možno ukrepati.

Več sto glava množica protestnikov proti podnebnim spremambam, predvsem dijaki in študenti, so glasno podali zahteve Podnebnega štrajka, v katerih so se osredotočili na zeleni prehod, na tranzicijo od fosilnega kapitalizma v neko sonaravno, bolj solidarno in enako družbo. Zahteve so naslovili na lokalne in državne oblasti, simbolično so jih predali tudi v poštni nabiralnik ter poslali vsem strankam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, vsem županom ter od njih zahtevali, da se glede zahtev opredelijo in jih izpolnijo.

Ob svetovnem dnevu voda, so v podjetju AquaSystems, ki upravlja Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor), največjo v porečju Drave, že tradicionalno priredili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so podrobneje predstavili delovanje CČN Maribor in pokazali, kako skrbijo za čiste in neoporečne vode. Ker letos mineva 25 let od ustanovitve podjetja AquaSystems ter 20 let od začetka obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda na poučen, a zabaven način prebivalce Maribora in okolice informirali o pomenu varovanja čistih voda in spodbujali k odgovornemu ravnanju z naravnim okoljem, še posebej z vodo.

Vode je potrebno ohranjati čiste, pitno vodo pa ob tem smotrno porabljati. Zato je prav, da vsaj en dan v letu, ob svetovnem dnevu voda, temu namenimo več pozornosti. »V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v ustavi in čeprav je Slovenija na prvi pogled z vodo bogata dežela, mora vsak z njo ravnati skrbno. To počnemo tudi mi, ko odpadno vodo pred njenim izpustom v naravne vodotoke ali podtalnico očistimo v skladu z najstrožjimi standardi in tako svoje poslanstvo varovanja voda izpolnjujemo vsak dan znova,« je ob svetovnem dnevu voda ter Dnevu odprtih vrat CČN Maribor izpostavil mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.

Podjetje AquaSystems ob svetovnem dnevu voda že vrsto let izvaja aktivnosti, s katerimi mariborsko javnost spodbuja k odgovornemu ravnanju z vodo in k skrbi za reko Dravo. Tako ta dan vsako leto sprejmejo vse, ki jih podrobneje zanima delovanje CČN Maribor. Predstavijo jim njeno delovanje in pokažejo, kako že od samega začetka po najvišjih kakovostnih in strokovnih standardih varujejo enega največjih evropskih vodotokov in podtalne vodne rezerve, ki so vir pitne vode za Maribor in Podravje. Letos si je delovanje čistilne naprave prišlo ogledati kar nekaj bližnjih prebivalcev, obiskovalci pa so prišli tudi s širšega mariborskega okoliša. Kako pomembne so čiste in neoporečne vode za življenje ljudi, živali in rastlin je letos izvedelo več kot 300 osnovnošolcev, ki so si ogledali delovanje čistilne naprave. Ker pa v letošnjem letu podjetje AquaSystems obeležuje 25-letnico svojega obstoja in 20-letnico obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda izvedli še dodatne osveščevalne aktivnosti, ki so na poučen, a hkrati zabaven način prebivalce Maribora in njegove okolice spodbujale k skrbi za naravno okolje in odgovornemu ravnanju z vodo.

Centralna čistilna naprava Maribor druga največja v Sloveniji

CČN Maribor je največja čistilna naprava na celotni trasi reke Drave in druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Skrbi za upravljanje z odpadnimi vodami Mestne občine Maribor, občin Miklavž na Dravskem polju, Duplek in Hoče – Slivnica. V njenem prispevnem območju živi približno 136.000 prebivalcev. Od začetka obratovanja je CČN Maribor prečistila 190 milijonov kubičnih metrov odpadnih vod in 158.000 kubičnih metrov odpadnih vod iz greznic. V povprečju na mesec prečisti okrog 800 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod, kar znaša 25 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod dnevno, na uro pa zmore prečistiti do 7.000 kubičnih metrov vod. V času svojega delovanja je CČN Maribor iz odpadnih vod odstranila 237.000 ton odpadnega blata in 8.870 ton odpadkov, ki se odstranjujejo že v mehanskem predčiščenju.

CČN Maribor izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije že od leta 2004, ko je Maribor kot prvo mesto v Sloveniji dobil tudi terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode. Strokovnost in odgovornost do narave in lokalne skupnosti dokazujeta tudi certifikat ISO 14001:2015 (okoljevarstvo), ki ga je podjetje prejelo leta 2012, in certifikat ISO 55001:2014 (upravljanje s sredstvi), ki so ga kot drugo podjetje v državi prejeli leta 2017.

V Mariboru je skrb za čisto vodo dobro urejena

Podjetje AquaSystems vse od začetka obratovanja CČN Maribor dosega odlične učinke čiščenja voda, ki so visoko nad zakonskimi zahtevami. Skupni povprečni učinek čiščenja v letu 2021 je namreč bil 96,4%. »Kot druga največja čistilna naprava v Sloveniji, CČN Maribor postavlja visoke standarde ostalim slovenskim mestom glede učinkovitosti čiščenja odpadnih voda in učinkovitosti obratovanja čistilnih naprav,« povzema mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.

K čistejši vodi lahko prispeva vsak

Tudi sami lahko naredimo veliko pri ohranjanju voda. Pomembno je, da v odtoke oziroma v kanalizacijski sistem ne mečemo odpadkov, ki tja ne sodijo. Na primer: čajne vrečke, kavna usedlina in drugi ostanke hrane, ki sodijo v zabojnike z biološkimi odpadki ali na kompost. Prav tako v odtoke ne sodijo žvečilni gumiji, zdravila, pesek za mačja stranišča in cigaretni ogorki. Še posebej moramo biti pozorni, da v odtoke ne zlivamo ostankov barv, olj, lakov in razredčil, saj ti sodijo v zabojnike za zbiranje nevarnih snovi. Da je manj več, velja tudi pri uporabi čistil. Njihova varčna uporaba namreč v manjši meri obremenjuje naše okolje.

V okviru 30. Mednarodne ekološke akcije Drava 2022 – Ni nam vseeno! so danes dopoldan potapljači v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Kot so povedali je cilj projekta poleg čiščenje vodotoka, tudi informiranje ljudi o reki in možnostih rekreacije na njej.

Pobudnik akcije so tudi tokrat člani društva Potapljaško društvo Maribor. Kot so povedali, so tudi tokrat želeli z njo pregnati strah ljudi pred Dravo in posledično krepiti zavedanje o njenem pomenu. “Motilo nas je, da je reka premalo izkoriščena. Večinoma so jo ljudje imeli le za odmetavanje smeti,” je povedal vodja akcije Vojo Eraković.

Po besedah predsednika društva Jureta Šege ocenjuje, da so v 30 letih tega osveščevalnega projekta že dosegli nekatere spremembe. Povedal je, da so tokrat našli manj odpadkov v Dravi.