Aktualne oddaje

    Prireditev Zlata...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev Zlata sončnica, ki je bila 29. 11. 2025. The post Prireditev Zlata sončnica 2025 (29. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]

    The post VIDEO (INTERVJU) Mojca Horvat, Vokalna skupina Florentine: “Skušamo izkoristiti prednosti, ki jih vsaka ima!” appeared first on Lokalec.si.

    V svetu odraslih...

    V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]

    The post V svetu odraslih: Ko dom postane vprašanje, mladi brez strehe nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Včerajšnjo okroglo mizo Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki je bila v Vetrinjskem dvoru – BarCoda, so pripravili Ekologi brez meja. V ospredju je bila predstavitev sveže izdanih Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe, ki ponujajo prvi poenoten, realen in izvedljiv načrt za slovenske organizatorje.

Pedstavitev ključnih poudarkov smernic

Uvodni del je pripadel Marceli Horvat (Ekologi brez meja), ki je predstavila ključne poudarke smernic – od izbire primerne opreme in modelov vračanja, do logistike, pomivanja in jasne komunikacije z obiskovalci. Smernice izpostavljajo, da je prehod na sistem ponovne uporabe nujen za zmanjševanje odpadkov, skladnost z evropskimi zahtevami in dolgoročne finančne prihranke. Ob tem pa opozarjajo tudi na okoljsko točko preloma, ki organizatorjem pomaga razumeti, kdaj se investicija v ponovno uporabo začne vračati.

Marcela Horvat, Ekologi brez meja. Okrogla miza. Vir: Ekologi brez meja.

S ciljem vzpostaviti sistem ponovne uporabe

Sledila je predstavitev Eme Otavnik, ki ima v društvu Ekologi brez meja odgovornost, da na terenu skrbi za izvajanje dogovorjenih ukrepov na prireditvah po vsej Sloveniji. Poudarila je, da Smernice predstavljajo trden temelj za organizatorje, vendar noben dogodek ni enak drugemu. Vsak prinese svoj nabor izzivov – pogosto precej več kot enega – ki jih v sodelovanju z organizatorji sproti rešujejo in nadgrajujejo, s ciljem vzpostaviti sistem ponovne uporabe, ki v praksi zares deluje.

Ema Otavnik, Ekologi brez meja. Okrogla miza. Vir: Ekologi brez meja.

Vetrinjc BarCoda s kavcijskim sistemom za lončke za tople napitke

Po predstavitvi aktivnosti, ki jih izvajajo na (Z)mešanem festivalu in pri vodenju lokala BarCoda – kjer so svoje Zero waste ukrepe pred kratkim nadgradili s kavcijskim sistemom za lončke za tople napitke – je Katja Sreš ob razpravi poudarila: “Smo ekipa z dolgoletnimi izkušnjami pri organiziranju dogodkov z ZW pristopom in z močno komunikacijsko podlago, ki se zdaj spopada tudi z izzivi gostinskega sektorja. Priznati moramo, da izzivi z dobavitelji in ustaljenimi praksami niso najlažji, a se da! Cenimo majhne zmage, na primer, ko se nam pridruži nov lokalni dobavitelj, ki uporablja povratno embalažo. Ogromno motivacije pa nam daje tudi mlajša generacija nastopajočih – glasbenikov, komikov in drugih ustvarjalcev – ki jasno povedo, da ne želijo vode iz plastenk in so prijetno presenečeni ter hvaležni za topel obrok, ki ga sami pripravimo zanje iz lokalnih sestavin. Da, tudi na tak način lahko veliko prihranimo.”

Živahna razprava. Okrogla miza. Vir: Ekologi brez meja.

Pralni kozarci na Maratonu treh src

V zaključnem delu je bil predstavljen premik ene največjih športnih prireditev v Sloveniji proti zero waste standardom. Mateja Marinič, članica organizacijskega odbora Maratona treh src povzema: “Uvedba pralnih kozarcev na Maratonu treh src predstavlja ključni element naših trajnostnih prizadevanj in pomemben korak v smeri zmanjševanja embalažnih odpadkov na velikih športnih prireditvah. Sistem, ki smo ga prvič preizkusili lani, se je izkazal kot učinkovit in dobro sprejet med udeleženci, zato smo ga letos razširili na večino okrepčevalnic maratonske proge. Če smo lani imeli kozarce izposojene, smo letos kupili lastne, ki jih uporabljamo tudi za interne dogodke. Pri tako velikem in razgibanem dogodku je največji izziv logistika – od usklajevanja z gostinci in prostovoljci do vzpostavitve učinkovite komunikacije z obiskovalci. Naučili smo se, da so jasna navodila in komunikacija, vidna označitev in prisotnost usposobljene ekipe ključni za uspeh. ”

Dogodek je pokazal, da rešitve za ponovno uporabo v Sloveniji že obstajajo, da jih mnogi organizatorji uporabljajo uspešno, predvsem pa, da brez sodelovanja med organizatorji, mestom in ponudniki ne bo mogoče doseči trajnih sprememb. Srečanje je udeležencem ponudilo priložnost za izmenjavo izkušenj, povezovanje in spodbudo, da se tudi v Mariboru oblikuje stabilen sistem ponovne uporabe, ki bo podprt tako z znanjem kot z lokalnimi praksami. Okrogla miza je bila v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor.

 

The post FOTO: Mariborski organizatorji dogodkov stopajo na pot ponovne uporabe appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru se bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 16. uri, v kavarni Vetrinjc – BarCoda začela okrogla miza z jasnim ciljem: spodbuditi organizatorje dogodkov, da v svoje prakse pogumneje vključijo pristope zero waste ter sisteme ponovne uporabe kozarcev, krožnikov in pribora.

Najprej predstavitev Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe

Dogodek, ki nastaja v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat, želi okrepiti kulturo odgovornega ravnanja z odpadki na prireditvah v mestu. V uvodnem delu bo Marcela Horvat iz organizacije Ekologi brez meja predstavila nove Smernice za uvajanje sistemov ponovne uporabe, namenjene organizatorjem, gostincem in vsem, ki se srečujejo z izzivi zmanjševanja odpadkov na dogodkih.

Sledila bo okrogla miza

z moderatorko Alenko Dujanović in sodelujočimi strokovnjaki iz prakse.

Med njimi:

  • Ema Otavnik (Ekologi brez meja) – o izzivih, rezultatih in odzivih obiskovalcev na zero waste prireditvah.
  • Katja Sreš (Ekologi brez meja, KUD Coda) – o povratnih kozarcih na Zmešanem festivalu in uvedbi kavcijskega sistema za lončke za s sabo.
  • Mateja Marinič (Maraton treh src) – o izkušnjah ene največjih tekaških prireditev pri uvajanju kozarcev za ponovno uporabo.

Kot izpostavljajo organizatorji, je razvoj sistemov ponovne uporabe mogoč le s sodelovanjem vseh deležnikov – od gostincev in organizatorjev do mestnih služb. Zato je dogodek zasnovan kot priložnost za povezovanje, izmenjavo dobrih praks in krepitev znanja, ki bo lahko vplivalo na izvedbo prihodnjih prireditev v Mariboru.

Okrogla miza bo trajala približno dve uri. Zaradi lažje organizacije udeležbo organizatorji zbirajo preko e-pošte: alenka.dujanovic@ocistimo.si ali na tel. 040/416-696. Dogodek nastaja v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor.

The post Za organizatorje dogodkov: Okrogla miza o tem, kako zmanjšati odpadke na dogodkih appeared first on Lokalec.si.

Študenti geografije Filozofske fakultete so pod vodstvom ddr. Ane Vovk analizirali primere črpalnih hidroelektrarn po svetu in ugotovili, da se odnos javnosti do teh projektov s časom bistveno spreminja – od začetnih dilem in skrbi v fazi načrtovanja do sodelovanja in sprejemanja po zaključeni gradnji.

Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, ki jo načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je eden najpomembnejših razvojnih projektov prihodnjega desetletja. Gre za nacionalni strateški projekt, katerega namen je prispevati k stabilnejšemu elektroenergetskemu omrežju, zmanjšati odvisnost od uvoza električne energije ter s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije pomagati pri zmanjševanju podnebnih sprememb. ČHE Kozjak pa ni osamljen primer. Po svetu so podobni projekti že dolgo uveljavljeni in predstavljajo pomemben del zanesljivega energetskega sistema.

Študenti tretjega letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so v okviru svojih študijskih obveznosti pod mentorstvom ddr. Ane Vovk izvedli obsežno raziskavo o vlogi javnosti pri umeščanju in gradnji črpalnih hidroelektrarn (ČHE). Študente je pri raziskavi vodila ddr. Ana Vovk, redna profesorica z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mednarodno priznana strokovnjakinja za trajnostni razvoj, okoljsko izobraževanje in vključujoče prostorsko načrtovanje. S svojim dolgoletnim delom na področju varstva narave, odnosov med človekom in okoljem ter vključevanja javnosti v okoljske odločitve velja za eno najvidnejših raziskovalk tega področja v Sloveniji. Prav zato je njeno sodelovanje pri analizi projekta ČHE Kozjak izjemno dragoceno – saj projekt obravnava ne le kot energetski, temveč tudi kot družbeni in izobraževalni proces, v katerem imajo pomembno vlogo dialog, razumevanje prostora in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

»Projekt ČHE Kozjak smo prepoznali kot odlično priložnost, da študentje spoznajo, kako pomembno je, da se o velikih energetskih projektih pogovarjamo odprto, z argumenti in s spoštovanjem do lokalnih prebivalcev,« pojasnjuje ddr. Ana Vovk. »Mladi so danes ključni pri prehodu v trajnostno družbo – zato je prav, da sodelujejo tudi pri razumevanju tovrstnih projektov.«

Ana Vovk. Vir: DEM

Od začetnih dilem do ponosa skupnosti

Raziskava, naslovljena Vloga javnosti in metodološki pristopi pri analizi črpalnih hidroelektrarn, analizira primere iz Evrope, ZDA in Avstralije. V skoraj vseh državah se ponavlja enak vzorec: v času načrtovanja prevladujejo dileme, previdnost ali skrbi, po zagonu elektrarne pa se javno mnenje bistveno spremeni.

Črpalne hidroelektrarne so danes med ključnimi podporniki zelenega prehoda, saj shranjujejo energijo, proizvedeno iz vetra in sonca, in jo sproščajo, ko je povpraševanje največje. Ob tem številne skupnosti ugotavljajo, da takšni objekti prinašajo tudi nove priložnosti za razvoj.

»Ljudje pogosto nasprotujejo temu, česar ne poznajo,« poudarja ddr. Vovk. »Ko pa se projekt začne izvajati in se pokažejo realni učinki, na primer urejena infrastruktura, nova delovna mesta in okoljsko varovanje, se pogled spremeni. V številnih krajih po svetu so prebivalci danes ponosni na svoje črpalne hidroelektrarne.«

Primeri iz sveta: od skrbi do sodelovanja

Eden najbolj znanih primerov je ČHE Bajina Bašta v Srbiji, kjer so prebivalci ob začetku gradnje v 70. letih izražali veliko zaskrbljenost. Danes je območje okoli akumulacijskega jezera Zaovine del Narodnega parka Tara in priljubljena turistična točka. Domačini sodelujejo pri varovanju okolja in turističnih dejavnostih.

Na Hrvaškem je ČHE Velebit postala primer dobre prakse sodelovanja z lokalnim okoljem. Območje Zrmanje in Velebita je bilo okoljsko občutljivo, zato so pri gradnji uvedli stroge varovalne ukrepe in stalni monitoring. Danes je zgornje akumulacijsko jezero Štikada rekreacijsko središče, ki ga domačini z veseljem obiskujejo.

Španska ČHE Cortes–La Muela, največja v Evropi, je nastala ob stalnem sodelovanju podjetja Iberdrola z okoliškimi skupnostmi. Po gradnji so zasadili tisoče avtohtonih rastlin in obnovili poti, danes pa se elektrarna uporablja tudi kot izobraževalni center.

Podobno velja za ameriško ČHE Ludington ob Michiganskemu jezeru – nekoč tarča kritik, danes pa jo prebivalci razumejo kot del lokalne identitete in vir ponosa. Ob vsaki obletnici obratovanja organizirajo dogodke in vodene oglede.

Spremenjen pogled na prihodnost

Študija kaže, da se ključni preobrat v odnosu javnosti zgodi, ko se ljudem omogoči sodelovanje – bodisi s prisotnostjo na javnih razpravah, vključevanjem v spremljanje vplivov ali s soodločanjem o okoljskih ukrepih. Izkušnje kažejo, da se tam, kjer je lokalno okolje sproti obveščeno in vključeno v različne oblike sodelovanja z investitorjem, vprašanja in pomisleki razrešujejo hitreje, projekti pa potekajo v bolj odprtem in konstruktivnem vzdušju.

»Vloga javnosti se je iz pasivne spremenila v aktivno,« pravi ddr. Vovk. »Sodobni projekti niso več le tehnični, temveč družbeni procesi, kjer lokalna skupnost postane partner, ne opazovalec. To je tudi pot, po kateri gre projekt ČHE Kozjak.«

Odprt dialog kot pogoj za uspeh

Izkušnje iz tujine in izsledki raziskave kažejo, da se črpalne hidroelektrarne najlažje uveljavijo tam, kjer investitorji, lokalne skupnosti in stroka sodelujejo od začetka. Prav to filozofijo zagovarjajo tudi pri Dravskih elektrarnah Maribor, kjer v fazi presoje vplivov na okolje izvajajo študije o varnosti jezera, možnostih delnega kabliranja daljnovoda in alternativnih transportnih poteh v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.

»Če želimo prehod v zeleno energijo, moramo graditi na zaupanju, sodelovanju in znanju,« zaključuje ddr. Ana Vovk. »Črpalne hidroelektrarne po svetu dokazujejo, da je to mogoče – če se o njih pogovarjamo z ljudmi, ne mimo njih.«

The post Od začetnih dilem do zaupanja: odnos javnosti do črpalnih hidroelektrarn po svetu appeared first on Lokalec.si.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v Selnici ob Dravi sklical nadaljevalni sestanek o Črpalni hidroelektrarni Kozjak.

Več deležnikov je izpostavilo vpliv na okolje, na selniški občini si želijo, da bi obstajal zakon ali uredba, v katerem bi bilo zapisano, da gre za projekt državnega pomena. Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor pa so obljubili ponovno presojo vplivov na okolje.

Nadaljevalni sestanek o Črpalni hidroelektrarni Kozjak je bil v Selnici ob Dravi. Prav v tej občini so sicer imeli tudi zbor občanov, na katerem so bili občani proti projektu. Županja Vlasta Krmelj je izpostavila, da mora biti projekt varen in da bi moral obstajati zakon o Črpalni hidroelektrarni Kozjak, saj bi lahko prav v njemu določili med drugim odškodnine prebivalcem in občini ter varnost projekta in vse drugo.  S tem se je strinjal tudi Tadej Gosak, član delovne skupine o ČHE Kozjak v Selnici ob Dravi.

Ključno tematiko so izpostavili tudi drugi deležniki na sestanku. Zanima jih tudi obremenitev med gradnjo in med izvajanjem.

Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme pa je že uvodoma poudaril, da so naročili dodatne študije. Prav tako, da želijo projekt razvijati z ostalimi deležniki. Partnerji so predstavili rezultate študij oziroma izsledke, do katerih so prišli. Ob tem tudi, kaj bodo delali v študijah, ki jih še izvajajo ali pa jih še bodo. Vodja projekta Sandi Ritlop je dejal, da bodo ponovno izvedli presoje vplivov na okolje. Obljubljajo tudi, da bodo po končani izgradnji naredili celovito rekonstrukcijo cest.

The post VIDEO: Na sestanku o ČHE Kozjak predstavili mnenja o načrtovanem projektu appeared first on Lokalec.si.

V Selnici ob Dravi danes na študijskem obisku in sestanku partnerjev mednarodnega projekta Naravno Lokalno domačini gostijo partnerje iz drugih sodelujočih držav. Projekt je osredotočen na prilagajanje na podnebne spremembe v manjših občinah z rešitvami, temelječimi na naravi.

Dogodek za krepitev zmogljivosti, študijski obisk in sestanek partnerjev poteka v Hramu kulture Arnolda Tovornika.

Prilagajanje na osnovi ekosistemov ter zmanjševanje tveganja nesreč na osnovi ekosistemov

Projekt Naravno Lokalno, katerega nosilka je Občina Selnica ob Dravi, bo izboljšal in razvil naravi prilagojene politične instrumente v devetih evropskih regijah. Partnerji bodo načela NBS (nature-based solutions – rešitve, temelječe na naravi) uporabljali predvsem v politikah prilagajanja ekosistemov ter politikah zmanjševanja tveganja nesreč na osnovi ekosistemov. Dogodek za krepitev zmogljivosti pa raziskuje načrtovane izboljšave politik in učne potrebe projektnih partnerjev s poudarkom na dveh temah: prilagajanje na osnovi ekosistemov ter zmanjševanje tveganja nesreč na osnovi ekosistemov.

Strokovni delavci v projektu po posameznih državah  bodo v nekajletnem izvajanju projekta oblikovali Načrt za izboljšanje politik, ki bo določil učne potrebe in možne dobre prakse za proučevanje, načine merjenja učinkov izboljšav politik ter vključevanje ključnih odločevalcev in deležnikov. Partnerji se bodo dogovorili o specifikacijah, ki jih je treba razviti za naravi prilagojene rešitve, ter o zahtevah ustreznih načrtov prilagajanja na podnebne spremembe.

Poglobljen vpogled v politike in regulativo, dobre prakse

Z udeležbo na tokratni delavnici pa  udeleženci pridobivajo poglobljen vpogled v politike in regulativo, dobre prakse ter ugotavljajo možnosti financiranja. Hkrati pa prepoznavajo  izzive in ovire za izboljšanje politik prilagajanja in akcijskih načrtov s poudarkom na rešitvah, temelječih na naravi.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: V Selnici ob Dravi študijski obisk partnerjev mednarodnega projekta Naravno Lokalno appeared first on Lokalec.si.

Pešpot CIKCAK, ki povezuje Ruško in Studenško brv, je ponovno urejena in pripravljena za vsakodnevne sprehode. V preteklih dneh je ekipa Nigrada opravila košnjo ter odstranila preraslo vegetacijo, zato zdaj pot znova izgleda skoraj kot nova.

Vikend delo za urejeno okolje

Tudi med vikendi mariborske službe ne počivajo. To soboto je ekipa Nigrada urejala talne označbe, medtem ko je Snaga poskrbela za čiščenje okolice na Gosposvetski cesti. Od tam so odstranili večjo količino odpadkov, ki so bili odloženi ob zabojnikih in so kazili podobo okolja.

Zahvala zaposlenim

Posebej so se zahvalili sodelavcu Snage, Nukiju Hasaniju, za hiter odziv in učinkovito ureditev lokacije.
Zahvaljujejo se vsem, ki s svojim delom vsak dan prispevajo k temu, da je Maribor čistejši, urejen in prijeten za življenje.

The post Urejena pešpot CIKCAK znova odprta za sprehajalce appeared first on Lokalec.si.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so zaradi zaščite svojih interesov in preprečitve morebitne zlorabe javnih sredstev vložile naznanilo suma kaznivega dejanja zoper izvajalca projekta vetrne elektrarne Mali Log, ki se nahaja v občini Loški Potok. To je danes v kratki izjavi za javnost brez odgovorov na novinarska vprašanja potrdil generalni direktor podjetja Damjan Seme.

Kot je povedal Seme, je izvajalec projekta, družba Hmezad TMT, dobavil rabljeno opremo, čeprav je pogodba zahtevala novo, kar je po njegovem izredno groba kršitev zahtev javnega naročanja ali naročila in sklenjene pogodbe. “Gre za nesprejemljivo ravnanje in sum storitve kaznivega dejanja,” je dejal.

Damjan Seme, direktor DEM

Ne bodo prevzeli te naprave, ustavili so plačila

Povedal je še, da kot investitor ne bodo prevzeli te naprave in niti dopustili, da bi kadarkoli ali kakorkoli obratovala. Vetrna elektrarna, ki ne izpolnjuje zahtev in zato predstavlja tveganje, ne bo priključena na električno omrežje, je zagotovil.  Prvi mož DEM je ob tem povedal, da doslej za projekt niso črpali nobenih nepovratnih sredstev ministrstva za okolje, prostor in energijo, prav tako so ustavili vsa plačila izvajalcu ter vključili neodvisne strokovnjake.

Za zaščito interesov družbe, državnega premoženja ter z namenom preprečevanja zlorabe javnega denarja so prav danes vložili tudi naznanitev suma kaznivega dejanja zoper izvajalca. Tožilstvu so tako dostavili več sto strani listinske dokumentacije, ki kaže na sum nezakonitega ravnanja izvajalca.

Vztrajali bodo pri zakonitem vodenju projektov

“V družbi DEM imamo ničelno toleranco do prevar, zlorab in zavajanja. Pristojni organi bodo zdaj opravili svoje delo, z njimi bomo aktivno sodelovali. Zagotovo bomo še naprej vztrajali pri tem, da bo vsak projekt voden zakonito, strokovno in transparentno,” je še dodal Seme. Obljubil je, da bodo javnost o vsem ažurno obveščali do zadnje točke izvajanja projektov.  Nadaljeval je, da na dodatna vprašanja trenutno ne bodo odgovarjali zaradi preiskave. Iz DEM pa so medijem poslali še nekaj več pisnih informacij, v katerih so zaradi številnih različnih, tudi netočnih informacij in ugibanj, ki krožijo v javnosti glede vloge DEM pri izvedbi projekta, predstavili potek aktivnosti.

Projekt je bil načrtovan kot eden prvih primerov sodobne vetrne tehnologije v Sloveniji

Kot so pojasnili, so z gradnjo vetrne elektrarne Mali Log začeli lani. Projekt je bil načrtovan kot eden prvih primerov sodobne vetrne tehnologije v Sloveniji, umeščen v prostor skladno z vsemi veljavnimi okoljskimi in prostorskimi predpisi. V vlogi investitorja so po njihovem izvedli vse potrebne postopke načrtovanja, pridobili ustrezna dovoljenja in izvedli javno naročilo za izbor izvajalca.

Izvajalca izbrali preko javnih naročil

Izbira izvajalca je potekala v skladu z zakonom o javnem naročanju, javni razpis pa je bil na portalu javnih naročil objavljen 14. decembra. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika, pri čemer je bila ponudba neizbranega ponudnika za skoraj milijon evrov višja od ponudbe izbranega ponudnika.  Konzorcij izvajalcev je bil, tako zagotavljajo v DEM, izbran na podlagi preveritve izpolnjevanja zahtevanih referenc in drugih razpisnih pogojev, skladno z določili razpisne dokumentacije v postopku javnega naročila. Ob podpisu pogodbe je konzorcij razpolagal z vsemi zahtevanimi dokazili, skladno z razpisnimi zahtevami, vključno z garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Niso sodelovali pri izbiri proizvajalca vetrne turbine

Ob tem so v DEM pojasnili, da niso sodelovali pri izbiri proizvajalca vetrne turbine, saj je bila dobava in montaža opreme v pristojnosti izvajalca, ker je šlo za izvedbo projekta “na ključ”. Za skladnost izbrane opreme z razpisno dokumentacijo in zakonodajo tako odgovarja izvajalec. DEM s proizvajalcem vetrne turbine, turškim podjetjem Soyut Wind, tako nimajo nobenega pogodbenega razmerja.

Po izvedbi montažnih del so zaznali tehnična neskladja

Po izvedbi montažnih del so zaznali tehnična neskladja, zato so od izvajalca večkrat dosledno in nemudoma zahtevali pojasnila, dodatna dokazila o skladnosti objekta z zahtevami javnega naročila in odpravo neskladij. Ker po njihovi oceni dodatna pojasnila in dokazila niti po dodatnem roku in dostavi dokumentacije niso izkazovala ustrezne skladnosti objekta z zahtevami javnega naročila, so se odločili za dodatna preverjanja in presoje.

Varno obratovanje trenutno ni zagotovljeno

Sredi julija so prejeli poročilo, ki ga je na njihovo zahtevo pripravil Elektroinštitut Milan Vidmar in ki jasno dokazuje, da varno obratovanje trenutno ni zagotovljeno, vetrna elektrarna pa sploh ne ustreza opisu nove naprave in izkazuje neustreznost z zahtevami zakonodaje s področja elektroenergetske opreme in varnosti. Zato so se odločili ukrepati.

Vir: STA

The post Projekt Mali Log: DEM naznanile sum kaznivega dejanja zoper izvajalca appeared first on Lokalec.si.

Občina Lovrenc na Pohorju je danes v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor organizirala delavnico, na kateri so prikazali vzgojno in pomladitveno rez visokodebelnih sadnih dreves.

Praktični prikaz in predavanje je opravil Andrej Soršak, svetovalec specialist iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Predstavili so načine rezi sadnega drevja, vplive rezi na rast in rodnost, vitalnost, bujnost drevja ter pravilno oskrbo dreves čez vse leto. Udeleženci so se zbrali na parkirišču pri pokopališču, nato pa prisluhnili strokovnjaku, ki je v neposredni bližini predaval in pokazal re visokodebelnih sadnih dreves na zemljišđču Župnije Lovrenc na Pohorju.

Občina spodbuja ohranjanje travniških sadovnjakov

Nik Fanedl, direktor Občinske uprave Lovrenc na Pohorju, je izpostavil, da so se odločili za tako delavnico, ker želijo naravno danost, ki jo imajo v Lovrencu na Pohorju, ohranjati in spodbujati. “Želimo delati na tem, da se stare travniške sadovnjake ohranja, spodbuja njihov razvoj, tako da spet zacvetijo in rodijo v večjem obsegu kot do sedaj. Vse to pa bi bilo koristno, ne samo za lastnike, ampak tudi za skupnost,” je poudaril Fanedl.

Predavanje opravljeno s slikovitimi primeri

Andrej Soršak, svetovalec specialist iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je sprva namenil udeležencem delavnice krajše predavanje o tem, kako je treba skrbeti za drevesa vse od začetka, ko se ga prinese in posadi. Nato pa redno opravljati vzgojno rez, zimsko rez ali zgodnjo pomladno. Pri tem pa morajo biti sadjarji pozorni na marsikaj, saj ni vseeno, kje in kako se veje reže. To pa je povedal stvarno in življenjsko, s primeri, s katerimi je slikovito opisal namen in potek dela, hkrati pa tudi način ter cilje, ki se jih želi doseči. Stanko Šlag, domačin iz Lovrenca na Pohorju, je tako pohvalil predavatelja, ki je povedal, da je treba drevo vzgajati vse od začetka, tako kot otroka, ki se ga ne prepusti nekaj let, nato pa ugotavlja, kaj je narobe.

Soršak pa je dodatno razložil, da lahko samo z rezjo usmerjano drevo v tako rast, kot si jo želimo. Tako dobimo primerno obliko drevesa, krošnje. Pri rezi pa je treba paziti na več stvari. Pri vzgojni rezi se tako oblikuje simetrično krošnjo. “Vsaka močna veja, ki izstopa iz arhitekture drevesa, negativno vpliva na rast šibkejših vej, potem pa dobimo nesimetrično krošnjo.”

Rez je treba opraviti v pravem času

S samo rezjo pa nato uravnavamo še razmerje med rastjo in rodnostjo. Odstraniti je treba preobilni cvetni nastavek, močne veje na vrhu, ki želijo prevzeti vodilno vlogo, saj z njihovo odstranitvijo zagotovimo več hrane za veje spodnjega dela. Zimsko rez se orpavi v času zimskega mirovanja, ponekdd v večjih sadovnjakih lahko že jeseni, ko odpade listje. Doma na vrtovih pa lahko januarja, februarja, tudi marca do brstenja. “Ko pa drevo že začne brsteti in cveteti, pa je mogoče že malo prepozno,” še izpostavlja Soršak in dodaja: “Bolj pozno, ko drevo režemo, bolj oslabimo drevo.” Pri tem pa še pravi. da drevesa, ki bujno rastejo, režemo čim bližje brstenju, drevesa, ki so nekoliko šibkejše rasti, pa želimo spodbuditi rast, jih revitalizirati, pa obrezujemo prej, v obdobju globokega zimskega mirovanja.

 

The post FOTO: V Lovrencu opravili koristno delavnico s predavanjem o pravilnem obrezovanju sadnih dreves appeared first on Lokalec.si.

V društvu Ohranimo naravo čisto iz Spodnjega Dupleka izdelujejo sestavljanje ptičjih gnezdilnic, ki jih bodo nato razdelili občanom.

Predsednik društva Borut Ludvik je sporočil, da so že začeli delati ptičje gnezdilnice iz lesa. Te bodo v društvu kasneje brezplačno razdelili med občane. Za prevzem gnezdilnice pa se je treba prijaviti. Ludvik dodaja: “Ptički okoli vas je bodo zagotovo zelo veseli.”

Mnogim vrstam ptic v naših krajih se lahko pomaga tako, da se zanje naredi oziroma postavi gnezdilnice. Nekatere vrste namreč izbirajo drevesna dupla, kjer nato vzredijo svoj rod, a kaj, ko se kaže pomanjkanje primernih mest, dupel za to. Ali jih enostavno ni ali pa so prenizko in jih žal plenilci hitro dosežejo. V tem primeru pa prav pridejo ptičje gnezdilnice. Te se lahko namesti v starih drevesih, v sadovnjakih,  v vrtovih ob hišah ali kje drugje. Paziti pa je treba, da izberemo lokacije in drevesa, ki se jih ne škropi.

The post Razdelili bodo ptičje gnezdilnice appeared first on Lokalec.si.

Potapljači iz Slovenije in tujine bodo ponovno stopili skupaj, da očistijo reko Dravo. V Mariboru bo namreč 22. 3. 2025 že 33. mednarodna eko akcija Drava 2025, pri kateri pa poleg potapljačev sodelujejo tudi drugi.

V Potapljaškem društvu Maribor menijo, da je datum odličen za srečanje potapljačev pred glavno potapljaško sezono, kjer je takšen potop dober test in priprava na leto. Na prireditvi bodo poudarili skrb za reko Drao in življenje z njo. V Mariboru se bodo zbrali pri Vodnem stolpu na Lentu

Vodja akcije Vojo Erakovič je povedal, da se stanje v Mariboru že izboljšuje.

Vodja potapljaške sekcije Jernej Serk je naštel, kaj vse sicer še najdejo pri potapljanju.

 

Mednarodna akcija s sodelovanjem Maribora, Ptuja in Varaždina

Sodelovanje v akciji so potrdili Mariborski splavarji, v Ptuju bo sodelovalo Potapljaško Društvo Ptuj, v Varaždinu pa bo sodeloval Klub Podvodnih Aktivnosti Drava. V Mariboru bosta še Ribiška Družina Maribor in Gasilska brigada Maribor. Prav tako Varuhinje rek, ki bodo predstavile svoj projekt. Za animacijo otrok bo poskrbel Zavod MARS. Vabijo pa tudi tiste, ki se sicer ne potapljajo, da se jim pridružijo. Prav tako tudi tiste, ki imajo potapljaško opremo, pa bi jo radi prodali, zamenjali na sejmu rabljene potapljaške opreme.

Urnik 33. Eko akcije v Mariboru

Sobota, 22. 3. 2025
9.00 do 9.45: Zbor, prijava potapljačev
10.00: predavanje Tihomir Makovec / Morska biološka postaja
11.00: Skupinsko fotografiranje
11.00 do 13.00: Potapljanje/čiščenje reke
13.00 do 14.00: Malica
14.00: predstavitev rezultatov – javljanje prek spleta iz Ptuja, Varaždina
Od 9.00 – 14.00 bo sočasno potekal sejem rabljene potapljaške opreme

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post V soboto velika mednarodna eko akcija Drava 2025 appeared first on Lokalec.si.

Potapljači iz Slovenije in tujine bodo ponovno stopili skupaj, da očistijo reko Dravo. V Mariboru bo namreč 22. 3. 2025 že 33. eko akcija, pri kateri pa poleg potapljačev sodelujejo tudi drugi.

V Potapljaškem društvu Maribor menijo, da je datum odličen za srečanje potapljačev pred glavno potapljaško sezono, kjer je takšen potop dober test in priprava na leto. Na prireditvi bodo poudarili skrb za reko Drao in življenje z njo. V Mariboru se bodo zbrali pri Vodnem stolpu na Lentu

“Cilj akcije – projekta je ozaveščanje in informiranje širše javnosti o dejstvih povezanih z našo reko, z možnostmi rekreacije na njej in preganjanju strahu in mitov pred reko,” so zapisali potapljači v vabilu k sodelovanju.

Mednarodna akcija s sodelovanjem Maribora, Ptuja in Varaždina

Sodelovanje v akciji so potrdili Mariborski splavarji, v Ptuju bo sodelovalo Potapljaško Društvo Ptuj, v Varaždinu pa bo sodeloval Klub Podvodnih Aktivnosti Drava. V Mariboru bosta še Ribiška Družina Maribor in Gasilska brigada Maribor. Prav tako Varuhinje rek, ki bodo predstavile svoj projekt. Za animacijo otrok bo poskrbel Zavod MARS. Vabijo pa tudi tiste, ki se sicer ne potapljajo, da se jim pridružijo. Prav tako tudi tiste, ki imajo potapljaško opremo, pa bi jo radi prodali, zamenjali na sejmu rabljene potapljaške opreme.

Urnik 33. Eko akcije v Mariboru

Sobota, 22. 3. 2025
9.00 do 9.45: Zbor, prijava potapljačev
10.00: predavanje Tihomir Makovec / Morska biološka postaja
11.00: Skupinsko fotografiranje
11.00 do 13.00: Potapljanje/čiščenje reke
13.00 do 14.00: Malica
14.00: predstavitev rezultatov – javljanje prek spleta iz Ptuja, Varaždina
Od 9.00 – 14.00 bo sočasno potekal sejem rabljene potapljaške opreme

The post Mariborski potapljači bodo čistili reko Dravo v okviru že 33. Mednarodne ekološke akcije Drava 2025 appeared first on Lokalec.si.

Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v reki Dravi, na katero vplivamo tudi z delovanjem hidroelektrarn, so predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) skupaj z Ribiško družimo Maribor v staro strugo reke Drave vložili potočne postrvi.

Dolvodno od Malečniškega mostu so spustili okoli 300 kilogramov potočnih postrvi. Sašo Kreslin, izvršni direktor za področje obratovanja in vzdrževanja Dravskih elektrarn Maribor (DEM), je dejal, da se zavedajo, da na Dravi niso sami. Na Dravi so postavljene elektrarne s pregradami, zato je nujno, da na reki Dravi skupaj z vsemi deležniki sodelujejo, tudi z ribiškimi družinami, je dejal in dodal, da pomagajo omiliti vplive, ki jih povzročajo njihove hidroelektrarne. Vložitev rib je le ena izmed aktivnosti, ki jih izvajajo. Ponosni so, da tudi z določenim časom obratovanja vplivajo na vodni režim, kar je pomembno predvsem v času drstenja rib.

Načrtujejo še več tako imenovanih ribjih stez. Zdaj imajo eno na HE Mariborski otok. Želijo pa jih narediti še več. Ribja steza je objekt, ki premosti pregrado in ki omogoča ne samo ribam, ampak tudi ostalim vodnim organizmom, da migrirajo tako dolvodno kot tudi gorvodno.

Predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik pa je izpostavil, da moramo Dravo kot en biotop obravnavati kot biotop, v katerem imajo možnost bivati vse vrste rib, zaradi tega vlagajo potočne postrvi v del reke, kjer so brzice, kjer voda ne doseže kritične točke. Dodal je, da ima vsaka reka v Sloveniji svoje poslanstvo, po njegovih besedah bolj kot kakšen ribnik. Veseli so vsakega, ki jih pomaga. Zato je hvaležen, da sofinancira vlaganje rib DEM. Meni, da imajo vse več posluha, in pravi, da jim to daje upanje, da bodo zdržali pritiske podnebnih sprememb.

In zakaj ravno postrvi?

Javornik je poudaril, da ima vsaka riba v vodi svojo funkcijo. Postrvi se prehranjujejo tudi z manjšimi ribami, čistijo in bogatijo življenje ter so po Javornikovih besedah najboljši indikator čistosti vode. Izpostavil je še, da se ribe da nadomestiti, škode na vodi pa ne. “Ko je enkrat umazana, taka tudi ostane,” je zatrdil in še enkrat pohvalil izbiro postrvi. Prav postrvi namreč uporabljajo kot naravne indikatorje na vodovodnih sistemih.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

 

The post FOTO: V Malečniku spustili v Dravo več postrvi appeared first on Lokalec.si.

V Doživljajskem igrišču Maribor se dogaja. Pomlad je potrkala tudi pri njih na vrata, mladi, ki hodijo na to igrišče,tako vabijo na svoj dogodek v petek, 19. aprila 2024, med 13. in 19. uro v Mali betnavski gozd in pravijo: “Odpri omaro, odpri srce!”

Park bodo opremili s stojnicami in vabijo vse, ki ravno pospravljate omare, menjavate zimsko za letno garderobo in pri tem najdete oblačila in obutev, ki jih več ne potrebujete, da se pridružite izmenjavi rabljenih oblačil. Prav tako lahko izmenjujete igre, igrače in opremo za otroke, so zapisali v Doživljajskem igrišču.

Z aktivnostjo obeležujejo Evropski teden mladih in se pridružujejo Dnevu rabljenih oblačil ter kampanji Mladinsko delo – aktivni za prihodnost. Vsa oblačila in predmete, ki bi po dogodku morda ostali na stojnicah, bodo odpeljali na Rdeči križ.

Meseca marca in aprila so po Sloveniji velike čistilne akcije po občinah. V občini Muta jo bodo imeli v soboto, 6. aprila 2024, med 9. in 12. uro. Že zdaj pa zbirajo prijave.

Zaradi lažje organizacije se do 4. aprila 2024, do 12. ure, zbira prijave. Prijavite se lahko na priloženi povezavi ali pa na telefonsko številko 070 693 479 (Iris) s SMS sporočilom.

Povezava do prijavnice je TUKAJ.

Zainteresirani se lahko prijavijo tudi preko QR-kode, ki je dostopna TUKAJ.

Županja Angelca Mrak je v vabilu zapisala, da čistilna akcija temelji na prostovoljstvu, zato vabi občane in občanke, da se akcije udeležijo. Ob koncu akcije bodo poskrbeli za malico.

Uvod v čistilno akcijo pa so že opravili v podjetju Crane

Družba Crane, katere del je domače podjetje Armature d.o.o., je v petek 15. 3. 2024, v okviru svojega programa prostovoljstva, izvedla čistilno akcijo v občini Muta. Sodelovalo je 62 zaposlenih, od tega jih je 32 bilo na Muti, ostali v občini Vuzenica. Očistili so velik del območja ob reki Dravi, od skupnega pokopališča vse do Gortine in skupno nabrali za okoli 30 vreč smeti. Poklon in zahvala vsem sodelujočim ter vodstvu za organizacijo in sodelovanje v takšnih akcijah.

Čistili so tudi že člani Rogistov LD Muta

Prav tako so v petek člani Rogistov lovske družine Muta čistili del planinske poti okoli zajetja pitje vode pri kmetiji Janež na Sv. Primožu nad Muto.

Čistilni akciji družbe Crane in Rogistov Lovske družine Muta sta tako konkreten in vzoren uvod v vsakoletno pomladno čistilno akcijo, ki bo na Muti potekala 6. 4. 2024, so zapisali na spletni strani Občine Muta.

V času, ko se svet sooča s pomembnimi energetskimi izzivi, je izbira pravega energetskega partnerja ključna ne le za vašo denarnico, ampak tudi za naš planet. Energetski trg se hitro spreminja in s pravilnim pristopom lahko vsak posameznik pripomore k bolj trajnostni prihodnosti. Program Pripelji prijatelja, ki ga ponuja Energija plus, je odličen primer, kako lahko kot potrošnik aktivno vplivate na to spremembo.

Ekonomske prednosti prave izbire

Ko izberete energetskega partnerja, ki vam ponuja konkurenčne cene in prilagodljive pakete, neposredno vplivate na svoje gospodinjske izdatke. Energija plus vam na različne načine omogoča mesečni prihranek, med drugim ponuja tudi možnost, da s programom Pripelji prijatelja še dodatno znižate svoje stroške. Vsako priporočilo, ki se pretvori v novega odjemalca, prinaša vam in vašemu prijatelju finančno korist. Tako se ustvari zmagovalna kombinacija za vse vpletene.

Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay.com

Okoljske koristi trajnostnega partnerstva

V sodobnem svetu, kjer digitalizacija igra ključno vlogo v vsakem segmentu našega življenja, prinaša Energija plus s svojimi digitalnimi storitvami pomembne okoljske koristi. S prehodom na elektronsko prejemanje računov (eRačun) podjetje znatno zmanjšuje potrebo po uporabi papirja, s tem pa prispeva k zmanjšanju odseka gozdov in emisij, povezanih s prevozom in proizvodnjo papirja. Poleg tega Energija plus nudi napredno spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča uporabnikom, da enostavno upravljajo svoje račune, porabo in druge storitve, kar ne le izboljša uporabniško izkušnjo, ampak tudi zmanjšuje potrebo po fizičnih obiskih in s tem povezanim ogljičnim odtisom. S programom Pripelji prijatelja ne samo širi svojo bazo zadovoljnih odjemalcev, temveč tudi spodbuja večjo uporabo teh okolju prijaznih digitalnih storitev. Vsak prijatelj, ki se pridruži in začne uporabljati eRačun ali eStoritve prispeva k skupnemu cilju zmanjšanja okoljskega odtisa in spodbuja trajnostno uporabo virov.

Skupnostni vpliv in krepitev zavedanja

Sodelovanje v programu Pripelji prijatelja presega individualne koristi. Vsak prijatelj, ki ga pripeljete, pomeni še en korak k širšemu zavedanju o pomembnosti izbire pravega energetskega partnerja. Ta skupnostni pristop ne samo da krepi skupnost, ampak tudi gradi mrežo ozaveščenih odjemalcev, ki skupaj delajo za boljšo prihodnost.

Kako sodelovati v programu Pripelji prijatelja?

Sodelovanje v programu je preprosto. Obiščite spletno stran in izpolnite obrazec. Ko to storite, lahko začnete deliti svojo osebno povezavo s prijatelji in družino. Za vsakega prijatelja, ki se pridruži in postane odjemalec Energije plus, boste oba prejela finančno nagrado. Izbira pravega energetskega partnerja je več kot le finančna odločitev. Je korak k trajnostni prihodnosti. S programom Pripelji prijatelja Energija plus ponuja priložnost, da ne le prihranite denar, ampak tudi aktivno prispevate k boljšemu okolju. Pridružite se gibanju, ki ne le spreminja način razmišljanja o energiji, ampak tudi oblikuje bolj trajnostni svet za prihodnje generacije.

PR

Društvo Ohranimo naravo čisto iz Dupleka je napovedalo že šesti novoletni skok v Dravo. Tudi tokrat bo na Vurberški plaži, in sicer 1. januarja 2024, z začetkom ob 13. uri.

Tradicijo tako nadaljujejo, ob tem pa izpostavljajo, da bo letos bolj samoiniciativne narave, saj je zaradi avgustovskih poplav na tistem mestu bila poplavljena cesta, ki je sedaj težje prevozna, prav tako pa je Drava poleti odnesla del brežine.

Dogodek namenjen plavalcem, ki pa morajo biti previdni

“Ker je s tem zagotavljanje varnosti obiskovalcev in plavalcev oteženo, dogodek ne bo organiziran kot uradna prireditev ampak bo samoiniciativne narave,” so zapisali v društvu, predsednik društva Borut Ludvik pa nam je odgovoril, da bi zaradi varnosti rajše imeli manj gledalcev. Pred leti so bili namreč novoletni skoki v Dravo v Vurberku dobro obiskani, zdaj pa sta brežina in cesta tako načeti, da je zaradi varnosti boljše, da je gledalcev manj. Tisti, ki bodo prišli skočit v Dravo, pa naj ne pozabijo na “copate za v vodo”.

Novoletni skok v reko Dravo v Vurberku 2020. Foto: Maša Virant

“Čeprav se bomo potrudili, da bo na obali prisoten izkušen reševalec iz divjih voda, zgoraj navedeno pomeni, da vsak plavalec/ka ali obiskovalec/ka za svojo varnost poskrbi oz. odgovarja sam,” so dopisali v društvu.

Novoletni skok v reko Dravo v Vurberku 2020. Foto: Maša Virant

Ker skrbijo ob tem tudi za naravo in da ta ostane čista, še dodajajo, da naj plavalci in plavalke, ki bodo skočili v Dravo, prinesejo pijačo in hrano iz nahrbtnika, kar pa prinesejo, naj tudi s prizorišča sami odnesejo. Tako za njimi ne bo ostalo odpadkov, ki bi onesnaževali okolje.

Zaradi mrzle Drave je potrebna dodatna previdnost

In če se kdo odloča, da se plavalcem pridruži, je dobro vedeti, da je Drava v tem času mrzla. Predvidoma bo okoli štiri do pet stopinj Celzija. To pa pomeni, da je treba biti za skok in plavanje v tako mrzli vodi dobro pripravljen. Pred tem se je treba ohladiti, ne piti alkohola. V vodo je najboljše stopiti postopoma in ne skakati na glavo – tudi zaradi nepredvidene globine oziroma plitvine ne. V tako mrzli vodi lahko telo doživi šok, sploh če ni vajeno večjih temperaturnih sprememb. Izkušeni plavalci so večkrat povedali, da se zdi, da nekaj metrov, ki jih preplavajo v Dravi, v tistih nekaj trenutkih, minuti, dve zdijo daljši, občutek za čas pa se lahko spremeni. Tudi zaradi tega je dobro, da se plava tako, da glava ostaja ves čas nad gladino, čeprav se plava čisto zraven nabrežja.

Vir: izsek iz posnetka društva Ohranimo naravo čisto

Nasveti za plavalce in reportaža z drugega novoletnega skoka

Del naše ekipe je bil 1. januarja 2020 na takratnem novoletnem skoku v Dravo, zapisali smo več nasvetov, ki so jih dali izkušeni plavalci, ob tem pa tudi razmišljanje organizatorjev, zakaj je dobro narediti takšen obred na prvi dan novega leta. Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi:

Krajani Tezna imajo dovolj, da, kot pravijo sami, vsak dan gori v Surovini. Pa tudi vseh podgan in ščurkov, ki so v okolici, zato so vodstvu Surovine, MO Maribor in policiji predali več zahtev.

Na današnjem sestanku z direktorjem Surovine Juretom Fišerjem in podžupanom MO Maribor Samom Petrom Medvedom, predsednikom MČ Tezno Mitjo Jenušem ter predstavniki policije so podali več zahtev za ureditev stanja, saj po njihovih besedah nočejo, da Surovina postane kot Anhovo. Bojijo se namreč za svoje zdravje.

Krajani Tezna imajo dovolj težav zaradi Surovine

Pravijo, da ne morejo več normalno zračiti svojih bivalnih prostorov, ker v okolici Surovine zaradi nakopičenih odpadkov smrdi, prav tako s strahom čakajo vsak naslednji požar. Hočejo deratizacijo in očiščenje okolice, postavitev strehe nad odpadki, preusmeritev prometa s tovornjaki in še kaj.

Jure Fišer, direktor Surovine

Podrobnosti njihovih težav in zahtev ter tudi, kako jim odgovarjajo v Surovini, na MO Maribor in Mestni četrti Tezno, smo zbrali v spodnjem prispevku:

Obračun električne energije po sistemu net meteringa se počasi zaključuje. V kolikor razmišljate o postavitvi sončne elektrarne je zdaj še zadnji čas, da glede na trenutno veljavno zakonodajo še ujamete obračunavanje po starem sistemu.

V zadnjem obdobju se regulativno okolje na področju obnovljive energije spreminja. Veliko držav prehaja na nove modele tarifnega usmerjanja, ki nadomeščajo tradicionalni net metering. Čeprav so še vedno na voljo spodbude za postavitev sončne elektrarne, se bodo pogoji in ugodnosti lahko v prihodnosti spremenili. Zato je smiselno, da net metering izkoristite dokler je še na voljo. Pristop k net meteringu vam omogoča, da postanete manj odvisni od tradicionalnih virov energije in nihanj cen na trgu. S proizvodnjo lastne sončne energije in shranjevanjem presežka vam net metering zagotavlja stabilnost in bolj predvidljive stroške za električno energijo.

Ne zamudite priložnosti

Vsi novi kupci, ki boste sklenili Pogodbo o izgradnji sončne elektrarne za individualno samooskrbo do konca leta 2023, prejmete brezplačno čiščenje sončnih panelov. Akcija traja od 1. 9. 2023 do 31. 12. 2023 oziroma do preklica.

Obiščite našo spletno stran in oddajte povpraševanje še danes.

Zakaj se net metering zaključuje?

Nižje cene sončnih sistemov in napredek tehnologije shranjevanja energije sta povzročila, da gospodinjstva postajajo manj odvisna od omrežja. To pomeni, da prodaja nazaj v omrežje ni več tako donosna kot prej.

Če želite izkoristiti največje finančne koristi net meteringa, je zdaj še vedno čas, da pristopite, saj se bodo lahko pogoji v prihodnosti spremenili. Pomembno je, da najkasneje do 31. decembra 2023 oddate vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne, 31. decembra 2024 pa je skrajni rok za postavitev in priključitev sončne elektrarne na omrežje.

Z izkoriščanjem sončne energije zmanjšujete svoj ogljični odtis in postanete aktivni soustvarjalec bolj trajnostne prihodnosti. Namestitev sončne elektrarne vam lahko prav tako poveča vrednost vaše nepremičnine. Potencialni kupci vse bolj cenijo trajnostne in energetsko učinkovite domove. Z net meteringom boste imeli dodatno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na privlačnost vaše nepremičnine na trgu.

PR

Močno deževje še naprej povzroča težave. Poplavljena je tudi glavna cesta v Selnici ob Dravi. Voznikiprevidno in strpno.

“Glavna cesta od trgovine Jager do gostišča Hojnik poplavljena. Ekipe gasilcev so na terenu in sproti rešujejo črpanja zalitih kleti ter odstanjujejo posledice plazov. Zaradi možnosti še večjega razlivanja prosimo vse občane, da se ne zadržujejo na poplavnih območjih, v primeru težav pa pokličite prosim na številko 112,” so objavili na Facebooku prostovoljni gasilci PGD Selnica ob Dravi.

Na današnji seji Občinskega sveta Občine Ruše so občinski svetniki soglasno sprejeli vse štiri sklepe o predvideni vetrni elektrarni in kablovodu za potrebe vetrne elektrarne Pohorje-Ruše.

Seznanili so se z dosedanjimi potekom podelitve služnosti podjetju Energija na veter d.o.o. Občinski svetniki Občine Ruše so nato prav tako soglasno potrdili, da se ne strinjajo s podpisom služnostne pogodbe za potrebe izgradnje kablovoda Pohorje- Ruše na Pohorju.

Proti zahtevku podjetja Energija na veter o razlastitvi Občine Ruše

Ruški občinski svetniki so prav tako nasprotovali zahtevku omejitve lastninske pravice, s katero hoče podjetje Energija na veter pridobiti zemljišča tako, da bi razlastilo Občino Ruše.  Zahtevek za to je podjetje že vložilo na Upravno enoto Ruše. Odločno so proti temu, da bi prišlo do tega. Darko Knez, občinski svetnik iz Gibanja Svoboda, ob tem tudi meni, da bi, če bi Energija na veter občino razlastila pri zemljiščih, kjer hočejo potegniti kablovod za vetrno elektrarno, prišlo do škode tako za občane in občanke kot tudi za celotno občino, saj bi se tam, kjer bi tekel kablovod, med drugim spremenil režim cest, ob tem pa tudi sprememba samih zemljišč v škodo narave in ljudi.

Vlado RS je treba pozvati, da ustavi postopek

Svetniki so se strinjali tudi s tem, da se pozove Vlado RS, da ustavi postopek umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju in s tem posledično tudi kablovoda Pohorje-Ruše. S sprejetimi sklepi bi namreč, po besedah Darka Kneza, Občina Ruše dobila večjo pogajalsko moč proti državi in ne nazadnje proti podjetju Energija na veter, ki hoče razlastiti Občino Ruše glede zemljišč. Poudarja namreč, da je podjetje zasebno in ni dovolj jasno, kako naj bi z umestitvijo vetrnih elektrarn na Pohorju in polaganjem kablovoda za potrebe teh elektrarn to bilo za javno dobro.

Vetrne elektrarne in kablovod naj ne bodo na območjih, ki bi zaradi tega postala degradirana

V sami razpravi pred glasovanjem so se občinski svetniki strinjali s predlaganimi sklepi, ob tem pa so vseeno razpravljali o tem, kaj bi spremembe pomenile za ljudi, naravo in Občino Ruše. Knez  je poudaril, da je prav Gibanje Svoboda predlagalo, da se to točko uvrsti na dnevni red občinske seje, a da niso proti vetrni elektrarni, ampak proti temu, da se to postavi na Pohorje, kjer bi zaradi tega nastalo degradirano območje. Če že, potem naj vetrne elektrarne in kablovod stojijo oziroma tečejo po območjih, ki so že zdaj degradirana.  Tomi Prosnik je podobnega mnenja, opozoril je, da se tovrstnih elektrarn v tujini ne postavlja v območja, kjer so stavbe in naselja, ampak tam, kjer ni ljudi. Meni še, da si takega posega na Pohorju ne bi želel nihče, razen peščice ljudi, ki imajo kapitalski interes. Sam je v razpravi še poudaril, da Pohorje ni idealna lokacija za postavljanje vetrnih elektrarn.

Ob svetovnem dnevu čebel se številnim dogodkom po Sloveniji in svetu pridružujejo tudi pri Zvezi prijateljev mladine Maribor. Pripravili so razstavo slik in pesmi o travniku in čebelah, ki so jih naredili učenci OŠ Tabor 1.

Pred tedni je namreč ZPM Maribor na OŠ Tabor 1 ob svetovnem dnevu Zemlje pripravila eko dan, na katerem so veliko pozornosti posvetili čebelam in drugim opraševalcem. V pripravah na ta dan so otroci risali in pesnili na temo travnik, njihove likovne in literarne izdelke pa sedaj želijo pokazati tudi širši javnosti.

Odprtje razstave bo v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v razstavišču Male velike umetnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor na Razlagovi.

Otroci, ki so sodelovali v projektu, se bodo udeležili tudi ustvarjalne delavnice, vas pa vabimo, da se jim pridružite in preverite, kako dobro se zavedajo pomena čebel in čistega okolja,” so zapisali. “V okviru naših programov si namreč prizadevamo ozaveščati otroke, mlade in širšo javnosti, da lahko vsak posameznik prispeva svoj delež v prizadevanjih za varovanje narave in ohranjanje okolja. Že lonček z medonosnimi cvetlicami na okenski polici je velik prispevek!” so še poudarili.

Svetovni dan čebel je nastal zaradi pobude Čebelarske zveze Slovenije

Leta 2017 je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in s podporo Republike Slovenije, Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter širše mednarodne javnosti, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. “Na ta dan še posebej usmerimo pozornost čebelam in drugim opraševalcem, ki so za naše preživetje na tem planetu ključni. V Sloveniji smo posebej ponosni na slovensko avtohtono vrsto čebele, krajnsko čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu,” pravijo na ZPM Maribor.

Naslednji teden bo še zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami

Ob tem pa želijo spomniti še na majski Cunjami, izmenjevalnico oblačil za mlade, še en projekt, s katerim spodbujajo k naravi prijaznemu delovanju posameznika v vsakdanjem življenju. Zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami bo namreč potekal v torek, 30. maja 2023, med 17. in 19. uro, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor. V ospredju bodo poletna oblačila, ne bo pa manjkala niti stalna spremljevalka Cunjamijev, šivalnica – popravljalnica, na kateri si s pomočjo spretne NineRozine lahko obiskovalci zakrpajo ali olepšajo svoja oblačila.

Danes v Majšperku poteka že tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki jo Občina prireja v sodelovanju z osnovno šolo in društvi. Čistilne akcije so se udeležili osnovnošolci, občani, posamezniki in družine.

Že ob 9. uri zjutraj so se na zbirnih mestih zbrali otroci iz Osnovne šole Majšperk, njihovi starši in drugi posamezniki, ki so zavihteli rokave, si nadeli rokavice, vzeli vrečki in odšli očistit kraj. Kot pravijo jim je mar za okolje, želijo si, da živijo v urejenem, čistem in prijetnem okolju zato so tudi danes prispevali svoj čas za pobiranje odpadkov.

Akcijo so v občini začeli že pred več kot dvajsetimi leti, takrat v organizaciji Osnovne šole Majšperk, zadnja leta pa jo skupaj z društvi in osnovno šolo organizira Občina Majšperk.

Letos se je akcije udeležilo okrog 700 sodelujočih, zbrali pa so petnajst kubikov smeti.

Med najpogostejšimi odpadki pa so tudi tokrat bili:

Podrobnosti sledijo v ponedeljek v Občinskem informatorju, ob 18.30, na BK TV.

V nadaljevanju pa nekaj foto utrinkov:

FOTO: Občina Majšperk

Slovenski državni gozdovi to soboto, 25. marca, organizirajo že 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023.

Tradicionalna delovna akcija bo na vseh petih lokacijah potekala od 9. do okoli 12. ure. Sadnjo mladih dreves bodo izvajali na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah. Posadili bodo okoli 6.000 sadik različnih drevesnih vrst. V bližini Renč na Goriškem Krasu pa bodo na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar, poleg sadnje drevesnih sadik še posejali 24 kilogramov semen različnih drevesnih vrst.

Prostovoljce še iščejo za Lovrenc na Pohorju in na Kočevskem in na Bohorju

“Odziv prostovoljcev je za lokaciji v Medvodah in Renčah presegel pričakovanja, medtem ko bi bili na lokacijah na Lovrencu na Pohorju, na Kočevskem in na Bohorju veseli še kakšne pomoči pri sadnji,” pravijo pri Slovenskih državnih gozdovih in dodajajo: “Vremenska napoved nam sicer ni najbolj naklonjena, ampak v tem trenutku ne načrtujemo preložitve dogodka. Ali kot bi rekli gozdarji: za delo v gozdu ni slabega vremena, je samo slaba oprema! Odločitev o morebitni preložitvi bo po posvetu z vremenoslovci sprejeta v četrtek, 23. marca, o čemer boste nemudoma obveščeni.”

Zbirna mesta so že določena

Podrobnejše informacije o lokacijah in poteku akcije so objavljene na spletni strani SiDG, na povezavi TUKAJ. Za vsako od lokacij so na spletni strani objavljene tudi koordinate zbirnega mesta. Za lokacijo v Renčah posebej opozarjajo, da je zbirno mesto pri Lovskem domu Kremance, Žigoni 135, Renče. Ker v bližini delovišča ni mogoče parkirati, bo namreč treba pri lovskem domu pustiti osebne avtomobile, na lokacijo sadnje in nazaj pa bodo prostovoljce prepeljali s kombiji in službenimi avtomobili SiDG, zato je nujno, da so pri lovskem domu najkasneje ob 8.45 (lokacija sadnje je sicer od parkirišča pri Lovskem domu oddaljena približno 2,2 kilometra).

V sklopu čistilne akcije MOji odpadki – moja skrb, katere organizator je Mestna občina Maribor, so se lotili čiščenja Drave v Mariboru potapljači iz Potapljaškega društva Maribor. Pridružili so se jim tudi člani Ribiške družine Maribor, ki so opozorili na stanje življenja v tej reki.

Mariborskim potapljačem so se pridružili še drugi potapljači, skupaj so se nekaj po deseti uri oblekli v potapljaške obleke in se kasneje na več mestih odpravili v vodo. OKrog 13. ure bodo s splavom naložili zbrane odpadke in jih pregledali. Cilj akcije, projekta je ozaveščanje in informiranje ljudi o dejstvih, povezanih z reko, z možnostmi rekreacije na njej in preganjanju strahu pred reko.

Vojo Erakovič

Vojo Erakovič iz Potapljaškega društva Maribor je povedal, da se letos potapljajo na Ptuju, v Varaždinu in v Mariboru. Prav v Mariboru so se povezali z Ribiško družino Maribor. Vsekakor pa bodo potapljači iz reke dvignili tudi odpadke, kar je primarna naloga te akcije.

Bojan Javornik, predsednik Ribiške družine Maribor, pa je izpostavil, kakšna je naloga ribičev. Pravi, da izvajajo neke vrste monitoring, saj opazujejo, katere ribe so še v reki in koliko jih je. Pri tem sodelujejo tudi s potapljači. Zadnja leta opažajo v Dravi, na tistem območju, za katerega oni skrbijo, da se stanje spreminja. V spodnjem Melju je Drava plitva, z malim pretokom. Med invazivnimi živalmi pa je omenil kormorane, zaradi katerih je rib vse manj, predvsem avtohtonih. Ribiči te avtohtone ribe sicer v Dravo vnašajo, tudi sulce, saj želijo ohraniti vrste rib.

Eko akcija Drava 2023, pripravljena potapljaška oprema
Eko akcija Drava 2023, sestanek pred potapljanjem

Mariborsko javno podjetje Nigrad d.o.o. je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor novembra lani uspešno pripeljalo do konca 4-letni Horizontov projekt Cinderela.

Projekt Cinderela se je osredotočal na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj se predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 % svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.

Nigrad je v Dogošah saniral degradirano območje in vzpostavil proizvodnjo predelave odpadkov v gradbene kompozite, ki jih bo uporabljal pri gradnji v mestu.

FOTO: RRA Podravje – Maribor Nigrad d.o.o.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, do pripojitve Inštitut Wcycle Maribor, je bil v Cindereli povezani partner Nigrada, s katerim je družno izvajal številne projekte aktivnosti. Odgovorni so bili tudi za izdelavo dveh strateških dokumentov-rezultatov projekta, in sicer za izdelavo Strategije in Smernic za prehod mesta Maribor v krožno gradbeništvo.

Brina Novak, vodja projekta Cinderela na Regionalni agenciji za Podravje – Maribor, ob tem pojasni, da so bile v okviru projekta uspešno izvedene vse planirane projektne aktivnosti: “Narejena je bila revitalizacija degradiranega območja v Dogošah, zgrajena dovozna cesta in demonstracijski objekt iz sekundarnih gradbenih materialov. Z njihovo proizvodnjo Nigrad nadaljuje tudi po uradnem koncu projekta, tako da bo znanje, pridobljeno v Cindereli, pri svojem poslovanju uporabljal in nadgrajeval tudi v prihodnosti.”

In kakšne odpadke pravzaprav predelujejo?

Cilj v proizvodnji je bil analizirati tehnične, tehnološke in upravne možnosti predelave in uporabe različnih nenevarnih gradbenih odpadkov za ponovno uporabo. “Projekt je bil odlična priložnost raziskati uporabo krožnih pristopov pri izvajanju Nigradovih dejavnosti s ciljem čim bolj optimalno uporabiti lastne vire-gradbene odpadke in jih v lastni proizvodnji predelati v gradbene kompozite,” poudari Novakova. In kakšen doprinos ima omenjen projekt za Maribor? Novakova pojasni, da lahko uporaba principov krožnega gradbeništva na nivoju javnih podjetij poleg očitnih okoljskih koristi v prihodnosti prinese nižje stroške gradnje v mestu in z izmenjavo ter ponovno uporabo lastnih virov tudi boljši servis javnih podjetij znotraj mariborskega holdinga.

“Znanje in izkušnje, pridobljene v Cindereli, bosta tako Nigrad kot RRA Podravje – Maribor v prihodnosti skušala še nadgraditi in jih prenesti na nivo mesta oziroma regije,” še zaključi sogovornica. Skupna vrednost projekta CINDERELA je sicer znašala 7.772.706,25 EUR, od česar Evropska unija v obliki nepovratnih finančnih sredstev prispeva 6.729.219,00 EUR.

 

Zaradi pojava lubadarja na drevesih v mariborskem Mestnem parku bo potrebno odstraniti okoli 40 smrek pri otroških igralih. S sečnjo bodo pristojne službe začele predvidoma prihodnji teden, zato obiskovalce parka prosijo za razumevanje in upoštevanje omejitev dostopa.

Pojav smrekovega lubadarja v Mestnem parku so na občini po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Suzane Fras zaznali jeseni letos. Ko so ugotovili veliko razsežnost problema, so skupaj z vsemi pristojnimi službami in organi pripravili načrt sanacije.

Lubadar je že uničil 12 smrek, ki so del starejšega smrekovega nasada pri otroških igralih in promenadi. Večina jih je bila zasajenih konec 19. stoletja in so stare približno 130 let.

Arboristka Tanja Grmovšek je danes pojasnila, da je potreben velik poseg v prostor, saj so ogrožena tudi druga drevesa. Ob odstranitvi okuženih dreves namreč postanejo ostala drevesa v nasadu ranljivejša za nalete vetra in druge vremenske vplive. Zato bo treba odstraniti skupno približno 40 dreves. Nato bodo znova pregledali položaj in potrebi še izvedli kakšne posege, je povedala.

Lubadarji se največkrat pojavijo zaradi milih zim, vročih poletij, sušnih obdobij in smoga. “Predvsem v Mariboru imamo v zadnjih desetletjih zelo neugodne razmere za naša drevesa, ki so zrasla v povsem drugačnih razmerah,” je pojasnila arboristka.

Da bi seznanili javnost z nujnostjo poseka, so na promenadi ta teden postavili razstavne panoje s pojasnili. Sprememba bo namreč velika, saj bodo posekane za park značilne visoke smreke pri igralih. Na tem mestu nameravajo kasneje nasaditi nova drevesa, a po besedah Karin Bejo iz komunalnega podjetja Snaga bo trajalo približno 80 let, da bodo ta drevesa približno takšne velikosti kot zdajšnje.

Posek 40 dreves bo trajal predvidoma dva tedna, odvisno od vremena. “V času, ko se bodo izvajala dela, bo površina zavarovana in takrat bo tudi delno omejena možnost uporabe igrišča,” je pojasnila.

Nova drevesa, ki jih bodo zasadili, bodo prav tako iglavci, a različnih vrst. “Pestrost nasada je namenska, zato da se izognemo temu, kar se nam je zgodilo zdaj. Imeli smo monokulturo, zato je en škodljivec povzročil veliko škodo,” je še povedala Karin Bejo. Za nova drevesa zbirajo tudi donacije.

Ljudi obenem pozivajo, da pregledajo drevesa tudi na svojih zemljiščih in morebiti okužena drevesa takoj odstranijo, da preprečijo širjenje lubadarja. Ogrožene niso samo smreke, ampak so med drugim poškodovani tudi bresti pri Treh ribnikih.

Vodja skupne službe varstva okolja v Skupni občinski upravi Maribor Cvetka Slana je pojasnila, da je Mestni park eden od spomenikov narave, ki je zaščiten po občinskem odloku. V zadnjih letih je pod velikim pritiskom zaradi številnih obiskovalcev, javnih prireditev, hranjenja prosto živečih živali, prihaja pa tudi do konfliktov med sprehajalci in kolesarji. Zato so pred letom dni ustanovili delovno skupino z vsemi deležniki, ki je pripravila začasne upravljavske smernice Mestnega parka.

“Park se je razdelil na cone, predvsem zaradi velikega povpraševanja po organizaciji prireditev v njem. Vsaka cona ima svoj režim, s čimer želimo dodatno zavarovati območje. To ne pomeni, da bomo vse prepovedali, ampak da bomo stvari zasnovali tako, da ne bo velike škode za naravo, hkrati pa bomo lahko obiskovalcem ponudili največ, kar lahko,”
je povedala.
Vir: STA

V Mariboru so danes podpisali pogodbo z gospodarskim ministrstvom za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so namreč tudi načrti mariborskega Marproma.

V okviru projekta bodo po besedah direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca med drugim zgradili vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, postavili tri gibalne parke, uredili tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte ter zamenjali blagajne za prodajo kart. “Ta pogodba omogoča nadaljnji razvoj Pohorja,” je dejal Šmigoc ob današnjem podpisu pogodbe na sedežu Mestne občine Maribor.

Vrednost projekta je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ostalo bosta prispevali Mestna občina Maribor in Marprom.

Pogodbo je danes v imenu države podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež. Kot je dejal, želi država s tem razpisom podpreti slovenske gorske centre, da bodo lahko krepili ponudbo čez vse leto.

Na razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice se je sicer prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo že sedanjo gondolo. Njegova ponudba je znašala nekaj manj kot 2,46 milijona evrov, kar je malo nad predvidenimi skoraj 2,45 milijona evri, zato se z njim še pogajajo. “Pogajanja še tečejo in verjamemo, da bodo uspešno zaključena,” je danes povedal Šmigoc.

Razpis za sedežnico Ruška, ki je zdaj vlečnica s sidri, nameravajo objaviti razpis za izvajalca konec letošnjega leta.

Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. Šmigoc je pojasnil, da imajo za oba gradbena projekta že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po najbolj optimističnem scenariju bi se gradbena dela lahko začela v decembru. Na letošnjo zimsko smučarsko sezono naj ne bi imela vpliva.

Frangež je ob tem tudi izrazil načelno podporo načrtom mestne občine za revitalizacijo Račjega dvora pod Kalvarijo na drugi strani mesta. Trenutno je namreč v medresorskem usklajevanju načrt za prenos lastništva tega objekta z države na občino.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.
Vir: STA

Ministri za obrambo, notranje zadeve, zdravje in infrastrukturo so danes podpisali posodobljen načrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči. Ta predvideva vzpostavitev dispečerskih centrov zdravstva v Ljubljani in Mariboru, ki naj bi prispevala k hitrejši oskrbi poškodovanih in obolelih.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvih, so vse večje potrebe po uporabi helikopterjev in letal v različnih nalogah zaščite in reševanja terjale posodobitev načrta, ki je bil sprejet pred skoraj 12 leti.

Kot eno najpomembnejših sprememb izpostavljajo vzpostavitev dispečerskih centrov zdravstva. Spreminja se način aktiviranja helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, za prevoz obolelih oziroma poškodovanih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami. Pristojnost za aktiviranje helikopterjev se prenaša z uprave za zaščito in reševanje na dispečersko službo zdravstva oz. dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru.

Na ta način se bo bistveno skrajšal čas aktivacije zrakoplovov in posledično bo krajši tudi čas do prihoda ekip na intervencijo, kar pomeni bistveno hitrejšo oskrbo poškodovanih in obolelih, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Jasneje so določeni tudi postopki medsebojnega obveščanja med centri za obveščanje, operativno-komunikacijskimi centri policije, dispečerskimi centri zdravstva in združenim operativnim centrom Slovenske vojske. Kot še poudarjajo na ministrstvih, policija s svojimi helikopterji redno sodeluje v nalogah reševanja v gorah, v načrtu pa so definirali prisotnost policista v posadki za gorsko reševanje.

Načrt so dopolnili tudi z vsebinami s področij medbolnišničnih prevozov in prevozov otrok z inkubatorji. Sestave reševalnih ekip bodo sledile različnim vrstam aktivnosti in vrsti razpoložljivega helikopterja.

V posodobljenem načrtu so tudi določene primarne pristojnosti helikopterskih ekip. Slovenska vojska bo primarno izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, letalska policijska enota pa iskanje zrakoplovov. V primeru dodatnih potreb bodo prevoze izvajali policijski helikopterji.

Pri prenovi načrta so sicer sodelovali poveljnik Civilne zaščite, predstavniki ministrstev za obrambo, za notranje zadeve, za infrastrukturo in za zdravje, Uprave RS za zaščito in reševanje, Slovenske vojske, policije, Javne agencije za civilno letalstvo in Gorske reševalne službe.

Načrt pa so danes podpisali ministri za obrambo Marjan Šarec, za notranje zadeve Tatjana Bobnar, za zdravje Danijel Bešič Loredan in za infrastrukturo Bojan Kumer.
Vir: STA

V Lovrencu na Pohorju so včeraj uradno in svečano predali novo gasilsko vozilo, ki bo služilo za namene gašenja gozdnih požarov.

Vozilo GCGP-1, ki so ga sicer dobili leta 2020, včeraj pa slovesno predali svojemu namenu, je opremljeno z opremo, primerno za posredovanja ob naslednjih nesrečah: poplave, toča, močan veter, žled, večje količine snega, požari v naravnem okolju, požari v urbanem okolju, pomoč pri reševanju z AED, reševanje ob porušitvi objektov, z višin in iz globin ter ob delovnih nesrečah v gozdu. Z njim so izvozili tudi na intervencijo gašenja požara na Krasu. Kot pravijo se je tam še posebej izkazala njegova funkcionalnost.

Sicer pa je prvo gasilsko vozilo v Sloveniji, ki so ga kupili tudi s pomočjo nepovratnih sredstev razvojnih skladov Evropske unije, del projekta je pokrila Občina Lovrenc na Pohorju, delež pa so morali gasilci pokriti tudi iz lastnih sredstev.

Kot pravijo tamkajšnji gasilci in gasilke je požarna varnost osnovno poslanstvo PGD Lovrenc na Pohorju in s tem gasilskim vozilom bo posredovanje ob požarih in drugih intervencijah hitrejše, varnejše in učinkovitejše. Želimo jim, da bi le teh bilo čim manj.

Lovska družina Puščava iz Lovrenca na Pohorju praznuje 70 let.

Ta družina je pravzaprav nastala iz dveh združenih lovskih družin, zdaj pa že vrsto let ustvarja svojo zgodovino. V okviru Jezernikovih dni so v lovski družini pripravili veliko slovesnost v prireditvenem prostoru, ob tem pa so pripravili tudi razstavo. Na sami razstavi je moč videti prerez dela zadnjih deset let, ulov. Pa tudi preparate, tako da lahko otroci in vsi drugi vidijo, kakšne so živali v naravi, v gozdu. Predvsem tiste redke, ki jih človek skorajda ne vidi več.

Lovska družina Puščava je bila sicer zadnja leta uspešna tudi pri pridobivanju sredstev za delno obnovo prostorov, kjer imajo sedež. V tem tednu so obnovljene prostore tudi slovesno odprli.