Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Nadzorniki mariborskega javnega podjetja Snaga, ki je po lanskem odprtju sortirnice odpadkov zadnje dni na očeh lokalne javnosti zaradi za zdaj še neuradno dokaj velike izgube, so včeraj sprejeli sklep o naročilu podrobne revizije investicije v sortirnico. Kot je povedal prvi nadzornik Matej Smrekar, jo bo opravila zunanja revizijska hiša.

sortirnica, snaga, center za pripravo sekundarnih surovinV revizijo bodo po Smrekarjevih besedah zajeli vse, od strokovne preučitve pogodbe z izbranim izvajalcem, do pregleda vseh opravil, ki jih je ta po pogodbi moral zagotoviti. Zunanji revizor bo tako preučil ekonomski, tehnično-tehnološki, pravni in vse ostale vidike, ki so potekali znotraj investicije.

Kot je ob tem napovedal predsednik nadzornega sveta, bodo v skladu z zaključki revizije po potrebi na odgovornost poklicali vse morebitne odgovorne.

Sicer pa so se nadzorniki na seji dotaknili tudi za zdaj še nerevidiranih podatkov o poslovanju družbe v letu 2018. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi izguba znašala vsaj 1,5 milijona evrov, zaradi česar naj bi občanom grozilo zvišanje položnic za odvoz smeti. Vse to pa je prav v nasprotju z napovedmi prejšnje mestne oblasti, ki so z zagonom sortirnice obljubljale celo znižanje stroškov.

Nadzorni svet je danes izrazil zaskrbljenost nad odtekanjem informacij, ki jih je družba posredovala kot interno delovno gradivo. Smrekar je zatrdil, da poslovni izkaz za leto 2018 zagotovo ne bo takšen, kot je bil v preteklih dneh predstavljen v javnosti, vseeno pa so nadzorniki vodstvu družbe naložili izvajanje ukrepov za izboljšanje likvidnostnih razmer.

Vodstvo Snage, na čelu katere je direktor Cveto Žalik, se bo na očitke, povezane s poslovanjem podjetja in predlogom dviga cen ravnanja z odpadki v Mariboru, odzvalo na četrtkovi novinarski konferenci, predsednik odbora za komunalne in gospodarske javne službe v mariborskem mestnem svetu pa je za isti dan sklical tudi izredno sejo, na kateri bodo problematiko obravnavali celovito.

Na mestni občini so pojasnili, da je manjši del izgube Snage posledica realnega dviga stroškov in zaostajanja cen, za kar ni mogoče kriviti vodstva podjetja. Za ostali del “pa se lahko vprašajo po odgovornosti uprave podjetja”.

Kot so dodali, je za večji del izgube dejansko kriva investicijo v sortirnico. Zakrivila naj bi jo napačno tehnično načrtovanje investicije, s katero so predvidevali bistveno večji izplen, kot sedaj dejansko je, ter napačno finančno načrtovanje, saj so poplačevanje investicije planirali na deset let, kar je po mnenju sedanjega vodstva občine popolnoma nerealno.

Župan Saša Arsenovič je sicer že pred časom omenil možnost zvišanja cen komunalnih storitev v občini. Da je dvig cen nujen, so na občini potrdili tudi ta teden, a dodali, da samo toliko, kot je utemeljeno, saj na občane ne morejo valiti bremena slabe investicije.
Vir: STA

Občanke in občani Mestne občine Maribor bodo po novem očitno plačevali višje položnice odvoza komunalnih odpadkov. Ceno naj bi povišali med 50-70 odstotkov na zabojnik. Ali je torej izgradnja 12,5 milijonov evrov težke sortirnice v Mariboru bila zaman?

Le dobrega pol leta po začetku poskusnega obratovanja Snagina sortirnica očitno ne predela dovolj, da bi lahko odplačevala tako visok kredit in dejansko upravičila status, ki ga je še v letu 2017 pred mariborskimi mestnimi svetniki zagovarjal direktor mariborske snage Cveto Žalik. Obljubljeno je bilo, da bo sortirnica delovala troizmensko, da bodo na račun tega v Mariboru nova delovna mesta, sedaj pa komajda zmorejo z eno izmeno.

Sortirnica torej potrebuje več odpadkov, ki bi jih predelala, da bi lahko ustvarila dejanski dobiček. Namesto tega, bodo zdaj dodatno obremenili občanke in občane mariborske občine. Zakaj torej ne bi v mariborski Snagi k sodelovanju privabili še kakšno drugo občino? Na ta način bi lahko predelali več, ustvaril bi se dobiček, kredit pa bi se odplačeval iz tega naslova.

Iz Snage pa odgovarjajo, da lahko v poskusnem obratovanju v sortirnici odpadke obdelujejo le sami in da so takšna pravila. “Sicer pa smo že let 2016 z Mestno občino Ptuj podpisali pismo o nameri za obdelavo njihovih mešanih komunalnih odpadkov v naši sortirnici, prav tako smo v postopku razširitve okoljevarstvenega dovoljenja na sortiranje embalaže, zato potencial v odpadkih, ki bi se lahko obdelali v naši sortirnici obstaja,” so zapisali.

Kljub temu, pa bo do povišanja cen, kljub obljubam in gotovim trditvam še v letu 2017, sedaj le prišlo. Spomnimo se, kaj je direktor mariborske Snage obljubljal v letu 2017?

V oddaji V Mariboru Si, so na temo sortirnice in dviga cen komunalnih odpadkov, govorili tudi mariborski mestni svetniki. Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj je dejal tako:

Zakaj naj bi se cene odvoza komunalnih odpadkov zvišale, so v Snagi pojasnili tako:

Cena prevzema ene tone mešanih komunalnih odpadkov je v letu 2018 znašala 155,10 €, storitev predaje mešanih komunalnih odpadkov pa se več ne poslužujemo, saj jih sami obdelujemo v sortirnici. Glede na trenutna gibanja in trende na trgu odpadkov je sicer pričakovati, da bo cena samo še rasla. V ceni, ki jo plačuje uporabnik naše storitve v Mariboru, je vračunana cena prevzema mešanih komunalnih odpadkov v višini 98 evrov. V kolikor ne bi imeli sortirnice, bi vse mešane komunalne odpadke predajali, zdaj pa iz sortirnice pridejo tri frakcije, ki jih lahko prodamo na trgu.”

Dvig cene zaradi standarda, ki ga predpisuje država

V Snagi še kot dodatna razloga navajajo, da se bodo cene dvignile zaradi standarda, ki ga predpisuje država, da se do poletja vzpostavi sistem odvažanja embalaže direktno od vira nastajanja, torej neposredno iz gospodinjstev. Še en razlog pa je zaradi dogajanja na trgu odpadkov in trgu sekundarnih surovin. “Po ocenah se nam bo zaradi te zahteve strošek zbiranja, torej logistike, ki predstavlja dobrih 60% končne cene na položnici dvignil za okoli 350 tisoč evrov. dvig cen ni nuja samo v Mariboru saj so cene dvignili ali pa jih še bodo povsod po Sloveniji, navsezadnje tudi v Ljubljani,” so zapisali v Snagi.

Dogajanje na kitajskem tržišču, ki je zaprlo vrata za evropsko embalažo je sicer resda povzročilo zmešnjavo na tržišču odvoza komunalnih odpadkov, vendar pa to ne bi smelo tako drastično vplivati na poslovne rezultate v Snagi. “Vodstvo bi moralo prevzeti breme nase, kar bi bilo potrebno je, da direktor Snage županu ponudi vsaj svoj odstop,” je prepričan Auer.

Ali se bodo cene odvoza komunalnih odpadkov v mariborski občini resda dvignili, bodo sicer odločali mestni svetniki, ki so po večini proti. Odgovarjajo Damir Orehovec, SMC, Milan Mikl NLS – Lista Franca Kanglerja in Saša Pelko, Lista župana Andreja Fištravca.

Tudi župan mestne občine Maribor Saša Arsenovič sicer pravi, da se bodo poglobili v situacijo in jo razjasnili preden bodo odločali.

Je Žalik zavajal javnost?

V Snagi so nam medtem na vprašanje ali je direktor Žalik torej pred dvema letoma zavajal javnost in mariborsko politiko glede nižjih cen odvoza komunalnih odpadkov samo zaradi tega, da bi do gradnje sortirnice prišlo, odgovorili:

Ne, direktor ni nikoli zavajal javnosti. Dejstvo je, da bi bili danes v veliko slabšem položaju, če ne bi imeli sortirnice. Prihranek na njen račun pri obdelavi odpadkov znaša dober milijon evrov v primerjavi s tem, kako smo z mešanimi komunalnimi odpadki ravnali pred zagonom sortirnice. Dejstvo je tudi, da so se od leta 2017 do danes močno spremenile razmere na trgu odpadkov, na kar Snaga nima vpliva, imajo pa te spremenjene okoliščine vpliv na Snago. …”

V nadaljevanju pa so še zapisali:

“…Dvig cen ni povezan s sortirnico, kot bi nekateri radi prikazali. nasprotno, če sortirnice ne bi bilo, bi bili stroški ravnanja z odpadki še višji.

Da dodamo še to, povprečna cena ravnanja z odpadki v Sloveniji znaša okrog 16 evrov na mesec, v Mariboru povprečni uporabnik trenutno plačuje 10,38 evrov na mesec. Torej se bo glede na napovedi, da se bodo cene dvignile med 50 in 70% , ta številka dvignila okrog slovenskega povprečje.

Tudi letos poteka mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, danes v Kostanjevici na Krki, jutri pa v Mariboru kjer bo govora o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo, kako le to nastaja in kako se implementira.

“Obravnavali bomo tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje,” so sporočili iz MO Maribor.

Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Stari modeli so preživeti, potrebujemo krožne zgodbe. Zato smo v Mariboru oblikovali edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo. Model je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja vzbudil tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju.

Steber prehoda Maribora v krožno gospodarstvo so javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje.

“Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bomo naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarili nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke,” so sporočili iz MO Maribor.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo Center za pripravo sekundarnih surovin, t. i. sortirnico, ki bo svoja vrata odprla konec junija, ko bodo v njej pričeli obdelovati mešane komunalne odpadke. Tukaj je pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderela, v prav tako evropsko sofinanciranem projektu Urbana zemljina za hrano pa bodo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7.400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne, odpadne materiale in snovi bodo skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog. “S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih storitev. In to je krožno gospodarstvo v praksi, ki ga bomo predstavili na konferenci v Mariboru,” so še dodali.

Delavci mariborske Snage bodo na območju Radvanja v Mariboru od ponedeljka dalje tehtali smeti. To bo en del preverjanja možnosti kaj pričakovati, če ločevanje komunalnih odpadkov opravijo stroji. Gre za predpriprave na poskusno obratovanje sortirnice komunalnih odpadkov, ki jo gradijo na Teznu.

Delo človeka prevzemajo stroji. “Ločevanje odpadkov je zagotovo najpomembnejši segment trenutnega sistema ravnanja z odpadki, v katerem smo tudi mi kot izvajalci javne službe pogosto soočeni z očitkom uporabnikov, kako dolgo bodo še morali ločevati odpadke, ko pa danes tehnologija zmore že skoraj vse,” so sporočili iz Snage Maribor. V pilotnem okolju Radvanja v Mariboru bodo preverjali, kaj bi dejansko pomenilo, če ločevanje, vsaj določenih vrst komunalnih odpadkov, prepustijo strojem. “Z začetkom poskusnega obratovanja sortirnice bomo namreč na slovenskem nivoju razpolagali z edinstveno tehnologijo, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne materiale. Ker se tudi v pilotnem projektu moramo držati temeljnih pravil, ki jih narekuje državna in občinska zakonodaja s področja ravnanja z odpadki, torej zavezanosti k ločevanju na viru nastajanja odpadkov, v gospodinjstvih, smo projekt zastavili tako, da z njim čim manj posegamo v navade in obveze naših uporabnikov, pa tudi zakonske obveze, ki smo jim zavezani kot izvajalci javnih služb“, dodajajo v Snagi.

Gradbišče sortirnice februarja 2018.

Gradbišče sortirnice februarja 2018.

Zjutraj tehtanje, popoldan odvoz
Prva faza pilotnega projekta, ki so ga poimenovali integrirano zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se prične ta ponedeljek, 19. marca. V Radvanju je ta dan na urniku odvoza smeti na vrsti embalaža. “Tehtali bomo posode odpadne embalaže, v katerih uporabniki neposredno v gospodinjstvih zbirajo odpadno embalažo. Ker bo tehtanje posod potekalo v dopoldanskem času, bomo odvoz odpadne embalaže izvajali v popoldanskih urah. Prebivalce, ki so vključeni v pilotni projekt, smo o naših namerah že obvestili, prav tako pa pojasnili, da se za njih ne spremeni nič,” dodajajo na Snagi. To pomeni, da morajo prebivalci do 6. ure zjutraj (kot doslej) na prevzemno mesto nastaviti posodo z odpadki, le da bodo posode prazne kasneje kot običajno. Ta faza projekta bo trajala predvidoma do prvomajskih praznikov.

Jeseni spremembe urnikov odvozov smeti
Pilotni projekt se bo nadaljeval jeseni, “ko bomo mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo na pilotnem območju pričeli odvažati skupaj, torej na isti dan, kar pomeni, da bo prišlo do sprememb koledarjev odvoza. Prebivalce testnega območja bomo o tem pravočasno obvestili in jim tudi posredovali nove. Sortirnica pa bo potem naredila svoje,” so sporočili iz Snage. Opravili bodo primerjave rezultatov ročno ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih in strojnega dela sortirnice, ki bo prav tako ločevala med mešanimi komunalnimi odpadki in odpadno embalažo. Izsledke projekta pa bodo predstavili konec leta, tudi na državnem nivoju. “Ministrstvo za okolje in prostor smo o projektu obvestili in jim ga želeli tudi predstaviti. Ker so okoljski cilji Slovenije jasni, čim več odpadkov želimo usmeriti v predelavo oz. reciklažo, in sledijo tudi ciljem Evropske unije, verjamemo, da si oči pred dejstvom, da je strojno ločevanje odpadkov učinkoviteje in ceneje kot ročno, dolgo več ne bomo mogli zatiskati,” še pišejo na Snagi.

Pol leta je minilo odkar so na mariborski Snagi današnje gradbišče Sortirnice predali izbranemu izvajalcu, podjetju Kostak. Danes so gradbišče pokazali medijem in poudarili, da se gradbena dela intenzivno nadaljujejo. Občani in občanke pa lahko pričakujejo dvig položnic.

V prvi fazi so gradbena dela potekala pod zemljo, očem nevidna, saj so morali vzpostaviti temelje za gradnjo t.i. sortirnice na ključ. Danes so betonski temelji že postavljeni. V začetku letošnjega leta so pričeli s sestavljanjem in nameščanjem tehnologije, strojev, opreme, s katero se bo izvajalo (avtomatsko) sortiranje komunalnih odpadkov. Po pričakovanjih bodo z gradnjo zaključili še letos, verjetno konec junija, ko naj bi Snaga Maribor pričela s poskusnim obratovanjem prve tovrstne sortirnice odpadkov v regiji. Podrobnosti sledijo…

DOPOLNJENO 20.1.2018 OB 13.56
Da dela na gradbišču bodoče sortirnice mešanih komunalnih odpadkov potekajo v skladu z načrti, je danes povedal direktor Snage Maribor Cveto Žalik. Pričakuje, da bodo objekt poskusno zagnali letos poleti. V prehodnem obdobju v Snagi napovedujejo dvig komunalnih položnic, četudi naj bi sortirnica Snagi in njenim uporabnikom zagotavljala nižje cene odvoza mešanih odpadkov. Za koliko se bodo dvignile cene, zaenkrat še ni točno jasno.

Cene bodo določene marca

Težavo, ki je naj ne bi mogli premostiti brez dviga cen, naj bi predstavljalo vmesno obdobje do zagona novega objekta. Kot so pojasnili v Snagi, so po novem podaljšanju sodelovanja z na razpisu izbranim podjetjem Salomon soočeni z bistveno višjo ceno prevzema odpadkov. Pogodba s Salomonom je sicer podpisana do začetka obratovanja sortirnice, a do takrat bo treba preživeti, je poudaril Žalik. “Vse do takrat pa se bomo morali soočiti z višjimi cenami. Številke bomo strnili v elaborat, ki ga bomo izdelali do konca marca in ga predali mestni občini,” je dejal Žalik in poudaril dejstvo, da oblikovanje cene ni politična, pač pa čista ekonomska kategorija. Ob tem je še pojasnil, da so se cene v Mariboru nazadnje spremenile leta 2006. Trenutna ekonomska cena za izračun položnic zdaj še vedno znaša 98 evrov, a ker letno oddajo okoli 22.000 ton odpadkov, je minus na tem področju znaten, zato po Žalikovih besedah obstaja resna bojazen, da se bo družba v času svojih pomembnih investicij znašala v negativnih številkah.

gradbisce sortirnice 4

Sortirnica bo končana še letos
Po besedah vodje projekta Vilibalda Šabedra dan začetka poskusnega delovanja sortirnice ostaja 21. junij (letos). Investicija vanjo skupno znaša 12,5 milijona evrov, Snaga pa se je za izvedbo (potem, ko so javnemu podjetju to odobrili mestni svetniki) zadolžila za okoli 10 milijonov evrov. Kot je povedal Silvester Dominc, ki je odgovoren za financiranje investicije, so se zadolžili pri dveh bankah: pri Novi KBM in Sparkasse, pri vsaki za pet milijonov evrov. Z odplačevanjem kredita bodo začeli leto dni po izčrpanju celotnega kredita, manjkajoči del pa so zagotovili iz lastnih sredstev.

Po tem, ko so konec avgusta lani položili temeljni kamen in uradno pričeli z gradnjo Sortirnice, ta danes že dobiva svojo podobo. Kot so nam povedali na Snagi dela potekajo v skladu z načrti, poskusno pa naj bi začela obratovati junija letos.

Sortirnica je ena največjih investicij v zgodovini podjetja in prvi projekt iz niza osemnajstih komunalnih projektov občinskih komunalnih podjetij znotraj koncepta krožnega gospodarstva.

1. Položili temeljni kamen za Sortirnico
2. Lovrenčani prejeli občinska priznanja
3. Rekordna akcija Vijol’čna kri za vse ljudi

4. Zaključuje se sezona na Mariborskem otoku
5. Mladi športniki na sprejemu v Viteški dvorani
6. Uspešen Trail&bike maraton Pohorje
7. Tradicionalni turnir v nogometu na mivki
8. Street food prvič v Mariboru
9. Zaključek 23. Vuzeniških dnevov
10. VOZNIKI POZOR – pričenja se novo šolsko leto

Danes so simbolično položili temeljni kamen za Sortirnico. S tem se je tudi uradno začela gradnja te 12,5 milijona evrov vredne investicije. Prve v Sloveniji in tretje v Evropi.

Potem, ko so konec julija pridobili vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali za pričetek gradbenih del, so v ponedeljek, 21. avgusta, lokacijo bodoče sortirnice kot gradbišče formalno predali izvajalcu investicije.

Ker gre za največjo investicijo v zgodovini podjetja Snage, so gradbišče predali tudi
protokolarno. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je ob tem izpostavil, da se zaveda pomembnosti projekta in, da je smer trajnostnega razvoja s krožnim gospodarstvom “ne samo izziv Slovenije, pač pa tudi Evrope.”

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Prvi del stavbe, kjer bo delovala sortirnica, vir: MBReport.si

Mariborski župan Andrej Fištravec je izpostavil, da gre za pomembno investicijo tako za občane kot zaposlene v Snagi, ter za celo mesto in širšo regijo. “Iz prevoznika odpadkov se bo Snaga razvila v pomembnega akterja na trgu odpadkov, odpirali pa bomo tudi nove razvojne priložnosti.” Poudaril je tudi, da sortinica za Mariborčane pomeni najnižjo možno ceno storitev ravnanja z odpadki, torej nižje položnice.

Direktor Snage Cveto Žalik je povedal, da je rezultat današnjega uradnega pričetka plod več kot 5-letnega dela. “S tem bomo dobili najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo, ki bo iz mešanih komunalnih odpadkov izločala uporabne snovi, reciklate, ki so uporabni kot sekundarne surovine.,” je dodal Žalik.

Izvajalec del 12,5 milijonov evrov vredne investicije je podjetje Kostak, ki bo z gradbenimi deli zaključilo predvidoma v roku 6 do 8 mesecev, na kar bo sortinica eno leto pilotno obratovala.

Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

V ponedeljek, 21. avgusta, je podjetje Snaga lokacijo bodoče Sortirnice kot gradbišča
formalno predalo izvajalcu investicije, podjetju Kostak. V Mariboru bodo to sredo, 30. avgusta še simbolično položili temeljni kamen, in sicer ob 18. uri na Tržaški cesti 55.

Mariborski mestni svetniki so se danes po dolgi razpravi uradno seznanili z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Do obravnave občinskega proračuna, v katerem bi soglasje za to tudi podali, pa niso prišli.

seja-ms-mom

Čeprav je danes šlo le za prvo branje potrebnih sklepov za začetek že dlje časa načrtovane investicije, je razprava zaradi številnih pomislekov mestnih svetnikov, tudi predhodno že zastavljenih in pojasnjenih, trajala kar šest ur. Na koncu pa so sklepe o statusnem preoblikovanju Snage, opustitvi predhodno načrtovane kompostarne ter seznanitvi z vlogo Snage za soglasje za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice na Teznu večinsko vendarle potrdili.

Čeprav projekt sortirnice načeloma podpirajo – nenazadnje so ta projekt odobrili že leta 2011 -, so mestni svetniki imeli številna vprašanja med drugim glede upravičenosti in višine cene investicije, številni so izražali dvom tudi v zakonitost postopkov.

“Sortirnica bi morala biti zgrajena že pred leti. Investicija očitno ni bila ustrezno vodena, če v dveh letih niso uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi se to slabo delo prevalilo na položnice občanov,” je na primer povedal predstavnik SMC Andrej Špenga.

Direktor Snage Cveto Žalik je ponovil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če ne bo zgrajena sortirnica. Tako naj bi letos v vsakem primeru ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirnice pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je podvomil v ekonomsko upravičenost projekta, glede na to da se v prihodnosti pričakuje zmanjševanje količin zbranih mešanih odpadkov v mestu. “Drugod so takšne sortirnice postavili po nižji ceni. Če danes potrdimo to gradivo, bo mesto in občane še dolgo bolela glava,” je dejal.

V Snagi so pojasnili, da mariborskega projekta sortirnice, ki se ocenjuje na 12,5 milijona evrov, ni mogoče primerjati z drugimi, saj takšne v Sloveniji še ni. “Podobna sortirnica je na Norveškem, kjer so jo postavili za 25 milijonov evrov,” je dejal Žalik. “Kar se tiče bremen za občane, se raje zamislite, kaj bo, če sortirnice ne bo,” je dodal.

“Ker smo takšni nejeverni Tomaži, že 14 let samo govorimo o rešitvi za naše smeti,” je dolgotrajno besedičenje – mestni svetniki so namreč izglasovali časovno neomejeno razpravo o tej temi – kritizirala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič. Po mnenju njene stranke je sortirnica projekt v korist mesta, tudi zadolževanje se jim ne zdi sporno, ker se bo posojilo najelo le v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in ker bo šlo za izključno namenska sredstva, torej so neutemeljene večkrat izrečene bojazni, da bo Snaga ta denar potrošila v druge namene.

“Vztrajamo na zakonitosti postopkov,” je odgovoril predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) Milan Mikl. Po njegovih ocenah bi Snaga morala sama zbrati denar za sortirnico, ne pa da se za to dodatno zadolžuje.

“Čakanje z odločitvijo ni rešitev,” je menil mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. “Na podlagi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo ta projekt prinesel, je treba podpreti sortirnico,” je dodal.

Župan Andrej Fištravec je ponovil, da projekt sortirnice prinaša Mariboru pomembno konkurenčno prednost. “Projekt pije vodo in je zelo konkurenčen. Res pa je, da zaradi tega marsikoga v Sloveniji boli glava,” je dejal.

Mestni svetniki bi morali na današnji seji opraviti tudi prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto, a do tega zaradi dolge razprave na temo sortirnice niso prišli. Nadaljevanje seje je zaenkrat predvideno za prihodnji teden.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo danes v prvem branju sprejemali predlog proračuna za letošnje leto, po novem pa tudi za prihodnje leto. Letos je proračun v višini 102 milijona evrov in predvideva novo zadolževanje občine za pet milijonov evrov. Posebej bo treba potrditi še zadolževanje komunalnega podjetja Snaga za gradnjo sortirnice.

 seja-ms-mom

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi omogočilo večjo stabilnost občinskih financ ter med drugim privedlo do hitrejših razpisov za občinsko sofinanciranje društev in zavodov. Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov.

Še pred razpravo o proračunu imajo mestni svetniki na dnevnem redu prošnjo mariborske Snage za soglasje za najem posojila v višini deset milijonov evrov za izgradnjo sporne sortirnice odpadkov, s katero želi uveljaviti ambiciozen model krožnega gospodarstva. Ta tema je bila na mestnem svetu že večkrat in vsakič je zanetila burno razpravo.

Tako je tudi danes pričakovati dolgotrajno sejo, še posebej ker so se v preteklih dneh v Mariboru razširile informacije, da se bo po nedavni podražitvi odvajanja odpadnih voda podražil tudi odvoz smeti. Ugibanja je sprožil elaborat, ki ga je Snaga dala v gradivo za vlogo za zadolževanje, a, kot so pojasnili v tem podjetju, je namenjen le prikazu gibanja cen ravnanja z odpadki v primeru, da se ne bo gradilo sortirnice.

Vir: STA