Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Danes popoldne so bile v Mariboru volitve nadomestnega državnega svetnika, predstavnika lokalnih interesov v tretji volilni enoti. Največ glasov je dobil Željko Vogrin, ki bo nadomestil Franca Kanglerja.

Željko Vogrin bo po nastopu funkcije nadomestnega državnega svetnika nadomestil Franca Kanglerja, ki je od marca imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu in tako ne more biti več državni svetnik. Občinski sveti devetih občin so sicer določili svoje kandidate, med vsemi pa je zmagal Vogrin, ki je pravzaprav tudi Kanglerjev strankarski kolega in nekdanji načelnik mariborske upravne enote.

Prvič po menjavi vlade je zasedala preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja.

Franc Kangler, kandidat Združene desnice.

Tokrat je komisija, ki jo po selitvi Žana Mahniča v kabinet predsednika vlade vodi njegov strankarski kolega Dejan Kaloh, besedo med drugim dala nekdanjemu prvemu človeku policije Marjanu Fanku.

Fank, ki je v času policijskih preiskav zoper Kanglerja vodil upravo kriminalistične policije, je dejal, da težko govori o političnem pregonu, ker tega preprosto ni bilo. “Vse, kar je bilo v tej preiskavi političnega, je bilo to, da je bil objekt preiskave politik,” je dejal.

Zavrnil je tudi Kanglerjeve očitke o spregi policije, tožilstva in sodišča. Preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, o katerem je bilo pred parlamentarno komisijo največ govora, Fank osebno sploh ne pozna.

Kot je povedal, je bila preiskava zanj specifična iz dveh razlogov. Zagotavljati so morali dodatno mero pazljivosti znotraj kolektiva, saj je Kangler z nekaterim zaposlenimi še vedno ohranjal stike in bi ob uhajanju podatkov preiskava lahko bila v veliki meri onemogočena.

Drugi razlog pa je po njegovem osebne narave, saj sta bila s Kanglerjem dolgoletna znanca, sošolca, sostanovalca in sodelavca, nenazadnje pa tudi tudi zasebna kolega, dokler ta ni prešel v politične vode, ko so se po besedah Fanka njuna moralna in etična načela nekoliko razšla.

“Verjetno iz tega tudi izvira njegova neskončna zamera z domnevo, ki je morda bolj stvar paranoje kot dejanskega stanja, da sem kljub najinemu znanstvu dovolil uvedbo predkazenskega postopka. Zelo slab občutek bi imel, če bi danes sedel pred komisijo, ki bi mi očitala, da sem kakorkoli oviral ali preprečeval preiskavo,” je še zatrdil Fank.

Za to, da lahko predstavita pogled mariborskih kriminalistov na celotno zadevo, sta se komisiji zahvalila vodja enote za boj proti korupciji na Policijski upravi (PU) Maribor Zlatko Krajnc ter Aleksander Geršovnik, ki je vodil preiskavo.

Oba sta kategorično zavrnila, da bi kdorkoli usmerjal policiste na nezakonit način. Prepričana sta, da je policija utemeljeno dokazala, da je bil Kangler storilec očitanih dejanj, ob tem pa dodala, da o krivdi vselej odloča sodišče.

“Nikakor ni šlo za politični obračun neke elite, ki bi usmerjala policijo, kot to zatrjuje Kangler. Dokazi so bili pridobljeni na zakonit način in so bili zadostni,” je trdil Krajnc.

Parlamentarni komisiji je predlagal, da pregleda celoten spis in tako ugotovi, da v Kanglerjevih primerih ni šlo za drobna oškodovanja javnega denarja, pač pa za resno korupcijo. Mariborska občina je tako po njegovem samo pri urejanju tržnice podjetju Konstruktor nezakonito plačala 640.00 evrov, pri projektu Centrum pa družbi MTB milijon evrov.

Pri projektu Toplarne je bila občina po besedah Krajnca oškodovana za vsaj sedem milijonov evrov, gradnja lutkovnega gledališča je iz devet narasla na skoraj 15 milijonov evrov, pri neuresničenem projektu Maks pa je občina plačala pet milijonov evrov za hektar veliko gradbeno jamo. Nepravilnosti so ugotovili tudi v zvezi s projektom nove krožno-kabinske žičnice.

Ob vsem tem je predstavnike parlamentarne komisije najbolj zanimalo, zakaj kriminalisti ob hišni preiskavi maja 2011 na posestvu v Zimici Kanglerju niso dovolili pripeljati svojih prič, pač pa so jih zagotovili sami. Kriminalista sta povedala, da tako predvideva zakonodaja.

“Nimam nobenega razloga, da bi karkoli imel proti Kanglerji, zato ni res, da bi se zarotili zoper njega in ga načrtno politično preganjali. Naj iz kazenskih spisov sam dokaže, če so res tako trhle obtožbe,” je še dejal Krajnc.

Tudi kriminalist Aleksander Geršovnik je zatrdil, da je bil predkazenski postopek policije zagotovo strokoven in zakonit. Zanikal je kakršenkoli vpliv politike na preiskovalce, pač pa jih je vodilo izključno strokovno in zakonito delo.

Glede prikritih preiskovalnih ukrepov je Geršovnik povedal, da zanj nikoli ni bilo sporno, kateri sodnik bo kakšno odredbo izdal, pač pa le, kako je pobuda za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov utemeljena.

Na pripombo Kaloha o klavrnem koncu vseh kazenskih ovadb je dejal, da se s sodelavci velikokrat niso strinjali z odločitvami tožilstva, a nanje niso imeli vpliva. Ob tem je dodal, da bi še enkrat delal enako, saj je v vseh primerih prepričan, da je za kazenske ovadbe bil podan utemeljen sum.
VIR: STA

Nekdanji mariborski župan in aktualni državni svetnik Franc Kangler Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) očita vmešavanje v njegove sodne postopke, s čimer naj bi ta pomagala usmerjati politično-sodne obračune zoper njega. O tem je Odbor 2015, ki ga vodi njegov politični sopotnik Željo Vogrin, danes obvestil državni vrh.

Vir: STA

Vir: STA

Odbor je v odprtem pismu predsedniku Borutu Pahorju, premierju Marjanu Šarcu, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci ter vsem poslancem in državnim svetnikom zapisal, da je takšno ravnanje za njih nedopustno.
Pojasnili so namreč, da je mariborsko okrožno sodišče februarja letos v enem od sodnih postopkov zoper Franca Kanglerja v zadevi Lutkovno gledališče zaslišalo tamkajšnjega sodnika Janeza Žirovnika, ki mu Kangler sicer že leta očita pristranskost zaradi njunih domnevnih sporov še iz časov, ko je bil sam član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove.
Ker slednji po mnenju Kanglerja na zaslišanju ni govoril resnice oziroma se podrobnosti konfliktov med njima ni spomnil, je aktualni predsednik zunajparlamentarne stranke NLS, komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, 16. aprila zaprosil za dokument iz leta 2002, iz katerega so razvidne okoliščine njunega konflikta. V njem naj bi Sova komisiji pojasnila okoliščine konflikta, ki se je zgodil na mariborski izpostavi Sove med takratnimi člani parlamentarne komisije Kanglerjem, Jožefom Jerovškom in Rudijem Mogetom ter Sovo.

Namesto dokumentov zgolj obvestilo
Kangler je nato po enetm tednu namesto zahtevanih dokumentov prejel obvestilo komisije, da je Sova ta dokument 6. marca letos označila s stopnjo tajno oziroma s stopnjo zaupno.
V Odboru 2015 zato v javnem pismu sprašujejo predsednika vlade Marjana Šarca, kako je mogoče, da se Sova, ki neposredno za svoje delo odgovarja prav njemu, vmeša v Kanglerjev sodni postopek. Po njihovem je tudi nedopustno, da je omenjeni dokument šele po sedemnajstih letih označila s stopnjo zaupno. V odboru se zato sprašujejo ali ni bil osnovni namen takšnega dejanja, da Kanglerju preprečijo na sodišču dokazati svoj prav. Po njihovem je s tem Sova le zaščitila Žirovnika, kar naj bi kazalo, da je ta še vedno v stikih z obveščevalci.

Spremlja Sova Kanglerjeve telekomunikacijske naprave?
Ker je Sova Kanglerja prehitela in pred njim dokument po toliko letih označila z oznako zaupno, se v odboru tudi sprašujejo, ali morda Sova spremlja njegove telekomunikacijske naprave, saj je o svojih namerah, da bo ta dokument pridobil iz državnega zbora, predhodno obvestil le odbor in nekaj ljudi preko različnih komunikacijskih načinov.
V odboru so zato komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pozvali, da na svoji prvi redni oziroma izredni seji obravnava razloge, ki so privedli Sovo, da je po 17 letih dokument, ki naj bi razbremenjeval Kanglerja, označila s stopnjo zaupno. Pahorja, Šarca, Židana in Kovšco so ob tem pozvali da spregovorijo o delu Sove ter naredijo vse, da do zlorab te službe v prihodnje ne bi več prihajalo.

Vir: STA

Danes je Franc Kangler s podporniki in Novo ljudsko stranko Slovenije pri pristojni volilni komisiji v Mariboru vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor, za mestni svet Mestne občine Maribor in za vse mestne četrti in krajevne skupnosti v Mestni občini Maribor.

Franc Kangler je tako tudi uraden županski kandidat v Mariboru. Do sedaj sta podporo njegovi kandidaturi javno izrekli Slovenska ljudska stranka (SLS) in Slovenska demokratska stranka (SDS). Na listi za mestni svet Mestne občine Maribor kandidira 45 kandidatk in kandidatov, kjer so po besedah stranke, kandidatke in kandidati razporejeni izmenično, glede na spol, kar pomeni, da so v stranki upoštevali več kot narekuje zakon, ki političnim strankam oziroma neodvisnim listam narekuje 40 odstotkov enakovredne zastopanosti nasprotnega spola.
Lista Franca Kanglerja je vložila kandidaturo tudi v svete vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnostih v Mestni občini Maribor, kar kaže, da želi stranka svoje kandidate prav v vseh predelih na območju Mestne občine Maribor in ne samo v centru.

Več o Kanglerjevi vložitvi kandidaturi pa v priloženem videu.

Vir: NLS

Čeprav je še nekaj časa nazaj kazalo, da stranka SDS ne bo podprla županske kandidature, je danes sledil preobrat. Vodja lokalnega odbora stranke Zvone Zinrajh je že zjutraj obvestil novinarje, da bo ob 13. uri delegacija mestnega odbora SDS obiskala sedež Liste Franca Kanglerja in ga obvestila o sklepu skupne kandidature za župana Maribora.

Zvone Zinrajh je ob izrečeni podpori Kanglerju povedal, da bo njihovo skupno sodelovanje zmagovita formula. Kangler pa je ob tem dodal, da v prihodnjih dneh pričakuje podporo še katere od političnih strank, saj ima nocoj sestanek še z dvema, ki pa ju ni želel imenovati. Podroben odziv Franca Kanglerja na podporo mariborske SDS pa v priloženem videu.

Z besedami, da mu ni vseeno, kaj se dogaja v mestu je nekdanji mariborski župan Franc Kangler danes potrdil, da se bo na prihajajočih volitvah ponovno potegoval za županski mandat.

Kangler je bil za župana Maribora izvoljen leta 2006 in 2010, a drugi mandat predčasno končal zaradi afere z radarji in posledičnih uličnih protestov v letu 2012. Na volitvah leta 2014 je znova kandidiral in se uvrstil v drugi krog, a je bil takratni “vstajniški” županski kandidat Andrej Fištravec premočen.
Sicer pa je današnjo novinarsko konferenco začel Milan Mikl, nekdanji Kanglerjev podžupan in njegov veliki podpornik. Uvodoma je povedal, da ima Kangler vso njegovo podporo, predvsem zaradi politično nastrojenih procesov proti nekdanjemu mariborskemu županu in dejstvu, da še vedno nismo svobodni in še vedno ne živimo v pravni državi. “Je pa Franc Kangler v tem času naredil ogromno z razkritjem delovanja tako imenovane globoke države,” je uvod zaključil Mikl.

Erih Tetičkovič, Franc Kangler in Milan Mikl

Erih Tetičkovič, Franc Kangler in Milan Mikl

Kangler je danes povedal, da je pred šestimi leti odstopil z županskega položaja, predvsem zaradi dogajanja, ki je ogrozilo življenja policistov. “Življenje enega policista je vredno več kot županovanje,” je dejal in dodal, da je svoj prav, kar se tiče radarjev, dokazal tudi na sodišču. Kljub vsemu je povedal, da do preteklosti nima zamer. Poudaril je, da je v času vodenja mesta uresničil 53 evropskih projektov in med drugim zgradil novo zavetišče za živali in lutkovno gledališče. “Vse, kar sem obljubil, sem izpolnil. Besedo bom držal tudi v prihodnje,” je zatrdil in dodal, da sicer raje gleda v prihodnost kot preteklost. “V prihodnosti želim delati predvsem v dobrobit Maribora oziroma celotne občine, kar pa ni odvisno samo od mene, ampak tudi od ekipe,” je o prihodnosti začel Kangler in takoj predstavil morebitnega podžupana v primeru njegove izvolitve za župana Mestne občine Maribor. To naj bi bil nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb. “On bo moj neprofesionalni podžupan za področje gospodarstva, bdel pa bo tudi nad ureditvijo nabrežja reke Drave, zakaj pa verjetno ne rabim podrobneje razlagati,” je predstavitev podžupanskega kandidata zaključil Kangler. V njegovi ekipi sta tudi zdravnik Erih Tetičkovič in upokojenka Ljuba Jančič, ki se bo kot mestna svetnica “borila za malega človeka”. Erih Tetičkovič pa ga podpira predvsem zaradi pozitivnih izkušenj pri izgradnji zavetišča za živali in Kanglerjevi nameri, da v tamkajšnji okolici zgradi sprehajalni park za pse.

Ožja podporna ekipa Franca Kanglerja

Ožja podporna ekipa Franca Kanglerja

Ob morebitni izvolitvi za župana Maribora pa Kangler želi osrednjo enoto Mariborske knjižnice ohraniti na Rotovškem trgu, ohraniti Maribor kot “športno in zeleno mesto” in nadaljevati z že prej začrtanimi projekti kot sta obnovi Glavnega trga in Mariborskega otoka in premik spomenika padlim borcem iz Trga Svobode na primernejšo lokacijo, ki je po besedah Kanglerja, dogovorjena z Zvezo borcev. Kangler ne nasprotuje tujim investicijam, tudi iz Kitajske, vendar bo stremel k temu, da se bodo obljube investitorjev na koncu tudi realizirale. Stavi pa tudi na poznanstva iz Državnega zbora, posebej ministra Fakina, kar bo po besedah Kanglerja olajšalo reševanje marsikaterega problema, ki bo povezan z zdravstvom in oskrbo v Mariboru.

Franc Kangler

Franc Kangler

Kaže, da bodo prihajajoče lokalne volitve v Mariboru spet pestre in po številu kandidatov morda rekordne. Župansko kandidaturo v Mariboru so doslej namreč že napovedali aktualni župan Andrej Fištravec, novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in nekdanja podžupanja Melita Petelin, ki želijo kandidaturo vložiti s pomočjo podpisov podpore občank in občanov. Mestni svetnik NSi Zdravko Luketič in nekdanji poslanec DeSUS Uroš Prikl bosta kandidirala s podporo strank, kakor tudi Aleksander Kamenik, ki je pred kratkim ustanovil stranko. Svojega županskega kandidata napovedujejo v novoustanovljenih strankah Lista mladih, kjer se najpogosteje omenja njenega predsednika Matica Matjašiča ter Lista kolesarjev in pešcev, medtem ko je predsednik mestnega odbora SLS Janez Jemec odstopil od napovedane kandidature. Ker je kandidaturo na prihajajočih lokalnih volitvah možno vložiti do 18. oktobra, lahko pričakujemo še nekaj dodatnih imen, saj se kot kandidata Levice omenja vodjo sveta delavcev v Dravskih elektrarnah Maribor Vlada Šego.

Franc Kangler in Željko Vogrin, predstavnika Združene desnice, sta razočarana nad odločitvijo Ustavnega sodišča. Tam so namreč zavrnili obravnavo pritožbe nad odločitvijo Vrhovnega sodišča, kjer so presodili, da Združena desnica v novomeški in kranjski volilni enoti ni upoštevala ženskih kvot. Pravico bodo iskali na evropskem sodišču v Strasbourgu.

Franc Kangler bo zasedel stol državnega svetnika in bo naslednjih pet let zastopal lokalne interese v državnem svetu.

Na volilnih zborih po Sloveniji so popoldne izbirali državne svetnike, ki bodo naslednjih pet let v državnem svetu zastopali lokalne interese. Volilni zbori so potekali v 22 volilnih enotah, v vsaki pa so izvolili po enega svetnika. V Mariboru je bil za državnega svetnika izvoljen Franc Kangler, ki je dobil 15 glasov, protikandidata Drago Žura 11 glasov, aktualni državni svetnik Rudi Matjašič pa je prejel 7 glasov.

Franc Kangler. Foto: MP Produkcija

Franc Kangler. Foto: MP Produkcija

 

 

 

Potem ko so v Odboru 2015 v minulih dneh predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču, zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v primeru Franca Kanglerja, na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da za izvedbo nadzorstvenega pregleda ne vidijo niti razloga niti izrecne pravne podlage.

V Odboru 2015 so v javnem pozivu med drugim opozorili na primer domnevno nezakonitega ravnanja, ko naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču. To naj bi dokazoval tudi podpis takratnega vodje mariborskega tožilstva Draga Škete, s katerim ta potrjuje, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. Zaradi tega je Odbor predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča pozval, naj odredi izredni nadzor ter uvede še druge ukrepe za preprečevanje kršenja človekovih pravic in zakonodaje. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora so v odboru pozvali tudi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Na vrhovnem sodišču so v zvezi s tem spomnili na zakon o sodiščih, ki določa, da predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposrednega višjega sodišča ali predsednika vrhovnega sodišča, ministra, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
V vseh primerih morajo biti podane ugotovitve, do katerih lahko predsednik sodišča ali kateri od upravičenih predlagateljev pridejo sami. Predlagateljeve ugotovitve pa “ne morejo predstavljati navedbe, pobude ali mnenja oseb, civilnih združenj in podobnih skupin, ki morebiti spremljajo potek določenega sodnega postopka, v katerem same niso udeleženci, ali si na drugih podlagah ustvarijo mnenje o ravnanju posameznega sodnika“.
Predvsem pa je po njihovih navedbah treba upoštevati, da nadzorstveni pregledi niso namenjeni preverjanju zakonitosti in pravilnosti sodnih odločb v posamezni zadevi, saj je to naloga in pristojnost instančnih sodišč, ko in če so zoper posamezne sodne odločitve vložena pravna sredstva. To pa je v kazenskih postopkih predvsem naloga zagovornikov obdolžencev, so pojasnili.

Iz navedenih razlogov na vrhovnem sodišču ne vidijo niti razlogov niti izrecne pravne podlage, da bi se predsednik vrhovnega sodišča odločil za izvedbo nadzorstvenega pregleda, kot ga je predlagal Odbor 2015, so še navedli na vrhovnem sodišču.

Sodisce-1

Težav je več
V naslednjem javnem dopisu je Odbor 2015 opozoril, da naj bi mariborski kriminalisti leta 2008 “nezakonito, brez soglasja lastnikov, tajno vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru ter opravili ogled in fotografirali notranjost objekta“. V zvezi s tem so javno vprašanje med drugim naslovili na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, saj jih je zanimalo, “od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in te podatke posredovati nepooblaščenim osebam“.
V zvezi s tem primerom so na notranjem ministrstvu pojasnili, da ministrica konkretnih zadev ne more komentirati. “Poudarja pa, da policija deluje in mora tudi v prihodnje delovati strokovno in zakonito,” so navedli. Podobno so pojasnili tudi na Policijski upravi Maribor. Obenem pa so zatrdili, da v konkretnem primeru niso izvajali ukrepov, vezanih na sodno odredbo, ali drugih ukrepov, ki bi predstavljali poseg v zasebnost posameznika. “Uporabili smo samo vedenje in nam znana dejstva o zadevnem primeru ter jih posredovali pristojnemu organu,” so še navedli.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA