Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Na nedavni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so svetniki največ razprave namenili sprejetju odloka o komunalnem prispevku, ki bi pomenil zviševanje komunalnega prispevka, dotaknili pa so se še nekaj drugih tem.

Na seji so namreč govorili še o zvišanju cen za pomoč na domu, katerega breme prevzema na svoja pleča Mestna občina Maribor. Potrdili so tudi odgovornega urednika občinskega časopisa Dejana Pušenjaka ter pet članov uredniškega odbora. Zdenka Križanič kot šesta predlagana članica je odstopila. Nekaj razprave pa je povzročil tudi predlog Kviaza, da Igorja Jurišiča imenujejo v svet javnega zavoda Mladinskega kulturnega centra Maribor, čeprav je ta na njegovi plačilni listi.

Več v prispevku:

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji med drugim obravnavali strateško karto hrupa Mestne občine Maribor. Ta je podlaga za pripravo operativnega načrta in nato konkretnih ukrepov za zmanjšanje hrupa.

4. redna seja Mestne občine Maribor

Slika je simbolična

Po besedah pripravljavca strateške karte hrupa Janeza Dreva iz podjetja Epi Spektrum je glede na veljavne mejne vrednosti zaradi hrupa v Mestni občini Maribor ponoči preobremenjenih 20.000 prebivalcev, v celodnevnem obdobju pa 16.000. “Problem, ki ga je treba rešiti, je torej sorazmerno velik in zahteva angažirano sodelovanje več deležnikov na občinski in republiški ravni,” je dejal.

Med glavnimi povzročitelji hrupa je promet, zato so najbolj obremenjeni prebivalci ob cestah in železnici. Slednja se v Mariboru že posodablja, ceste pa ostajajo problem. Po besedah župana Saše Arsenoviča je glavna težava v tem, da mesto nima obvoznice, zato se tudi tranzit vali skozi mesto.

Znotraj mesta želijo stanje spremeniti med drugim z omejitvijo prometa na Koroški cesti, prepovedjo parkiranja turističnih avtobusov v starem mestnem jedru ter omejevanjem gibanja medkrajevnih javnih avtobusov skozi center. Slednje bo mestna uprava dala v odločanje mestnemu svetu na današnji seji.

Na dnevnem redu današnje seje imajo mestni svetniki med drugim še razpravo o prodaji 14-odstotnega kapitalskega deleža občine v avtobusnem podjetju Arriva Štajerska ter dajanje soglasja novemu zadolževanju občinskega avtobusnega prevoznika Marprom, ki je po besedah direktorja Bernarda Majheniča namenjen izključno za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Zaradi tega bo treba tudi sprejeti rebalans letošnjega proračuna občine.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so danes z enim glasom razlike potrdili nov postopek prodaje Farmadenta. Čeprav so stališča o nujnosti prodaje tega dobičkonosnega podjetja, ki se ukvarja z grosistično prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov, še vedno različna, so večinsko soglašali z novo časovnico. So bili pa soglasni glede obnove Koroške ceste.

Postopek prodaje 91,5-odstotnega deleža Farmadenta je Mestna občina Maribor skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica začela že lani, a ga je predčasno zaključila, ker je vmes prišlo do spremembe lekarniške zakonodaje, s katero je bil podaljšan rok za prodajo do konca leta 2019. Da bi pritegnili več ponudnikov in posledično dosegli ugodnejšo ceno, so se odločili, da si zdaj vzamejo več časa in postopek ponovijo.

Da ne bi ponovno zašli v časovno stisko, želijo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja začeti z novim postopkom prodaje že v prihodnjih dneh. Nova okvirna časovnica, o kateri je 13 mestnih svetnikov glasovalo za, 12 pa proti, predvideva objavo novega javnega poziva v začetku aprila in sklenitev prodaje julija. “Prodaja v tem trenutku je gospodarna za dosego največjega izkupička,” je prepričan Štrancar.

Koroška cesta.

Koroška cesta.

V SD so predlagali, da bi postopek prodaje prenesli v leto 2019, a se večina mestnih svetnikov s tem ni strinjala, čeprav so številni še vedno mnenja, da Farmadenta ni nujno prodati. “Odločanje o tem se mora prenesti na nov mestni svet, novega župana. Še vedno bo ostalo dovolj časa do zakonsko obvezne prodaje,” je ocenil predstavnik SD Matej Žmavc.

Večina ostalih prisotnih je menila, da s tem ne bi ničesar rešili. “Postopek se lahko kadarkoli prekine. Sama prodaja bo še enkrat prišla na mestni svet. Ne želimo pa, da spet pridemo v situacijo, da prodajamo pod prisilo,” je pojasnil Štrancar. “Tudi če se postopek zdaj začne, ni nujno, da se bo v tem mandatu zaključil,” je dodala Nevenka Kržan iz svetovalne družbe KPMG.

Po njunih besedah je prodaja nujna, ker to zahteva zakon o lekarniški dejavnosti. A številni mestni svetniki se s tem niso strinjali. Mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja je na primer ponovno opozorila, da omenjena zakonska določila ne veljajo za občine. “Občine solastnice niso zavezane prodaji Farmadenta,” je prepričana.

Kot navedeno, bo zadeva pred zaključkom prodaje ponovno predložena v odločanje mestnemu svetu, saj bo ta imel zadnjo besedo pri izbiri kupca. Upajo, da se bodo do takrat razjasnila vsa odprta vprašanja.

Po drugi strani je vladalo soglasje glede nujnosti obnove Koroške ceste in Glavnega trga, zato so mestni svetniki soglasno potrdili dokumentacijo zanjo. Ta projekt, ocenjen na 4,8 milijona evrov, namerava občina prijaviti na razpis za kohezijska sredstva za trajnostno mobilnost. Za druge infrastrukturne projekte, ki so jih imeli še na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta, pa je zmanjkalo časa.

So pa mestni svetniki na začetku današnjega zasedanja med drugim potrdili načrt Poslovne cone Tezno, da na na novo pridobljenem zemljišču med Ptujsko in Zolajevo cesto vzpostavi vadbeni poligon varne vožnje. Tam bodo bodoči vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov lahko opravili prve ure pouka. Ob nedeljah pa naj bi tam še vedno potekal bolšji sejem, ki je vedno množično obiskan.

V pobudah in vprašanjih so mestni svetniki med drugim pozvali k takojšnji odpravi napak v Vrtcu Pekre, predaji 15 občinskih stanovanj mladim, obnovi tržnice na Kidričevem trgu ter ureditvi domnevno prenizko obračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo pri kliničnem centru.

Večkrat je bil omenjen tudi protest krajanov Dogoš, ki v sredo zaradi nezaupanja in nasprotovanja kakršnim koli novim komunalnim projektom v njihovem kraju niso želeli prisluhniti predstavitvi projekta Wcycle. Ta bi namreč prinesel nekatere aktivnosti v okviru pilotnega projekta predelave bioloških odpadkov v uporabne urbane zemljine. Čeprav so predstavniki projekta ponavljali, da bo šlo le za aktivnosti v ožjem obsegu, brez večjih vplivov na okolje, so prisotni krajani vztrajali pri nasprotovanju, saj da so Dogoše že zdaj preveč okoljsko obremenjene.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki na včerajšnji seji še niso potrdili dokumentacije za rekonstrukcijo stare tribune na stadionu Ljudski vrt, saj so našli več ključnih napak v predloženem gradivu. Obnovo so sicer vsi po vrsti podprli, dokončno zeleno luč dokumentu pa so si zaradi občutljivosti zadeve prihranili za naslednjo sejo sredi februarja.

 seja-ms-mom

Dokumentacijo za nadaljevanje obnove Ljudskega vrta je mestni svet potrjeval že leta 2013, a do uresničitve zaradi pomanjkanja denarja ni prišlo. Medtem ko je bila takrat predvidena izvedba v javno-zasebnem partnerstvu, bo zdaj vse pokrila občina, Nogometni klub Maribor bo v obliki donatorstva kril le projektno dokumentacijo.

Ob prebiranju najnovejše dokumentacije so mestni svetniki našli med drugim napačno obračunan davek na dodano vrednost (DDV), kar so priznale tudi občinske strokovne službe. Župan Andrej Fištravec se je strinjal, da se z glasovanjem počaka na popravke.

So pa mestni svetniki potrdili dokumentacijo za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v Limbušu, Razvanju in Kamniški grabi ter nadaljevanje obnove ceste skozi Trčovo. Kljub kritikam na račun gradiva so tudi za las potrdili dokumentacijo za zaprtje Koroške ceste, s katero želi občina kandidirati za evropska sredstva.

Več mestnih svetnikov je sejo izkoristilo za ponovno opozorilo županovi ekipi in mestni upravi k čimprejšnji najdbi rešitve za prostorske težave osrednje enote Mariborske knjižnice, saj prvi varianti, ki predvideva novogradnjo na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu, julija poteče gradbeno dovoljenje. Po njihovem mnenju je namreč le ta možnost uresničljiva, medtem ko vodstvo občine stalno preigrava različne druge možnosti. Kot možno rešitev za selitev knjižnice se v zadnjem času omenja nekdanjo stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a vodstvo občine o tem zaenkrat molči.

Posamezni mestni svetniki so med drugim opozorili tudi na zaskrbljujoče stanje osrednje tržnice, javne razsvetljave, stopnic na Lent in t.i. Maksove luknje na Studencih. Predstavnik Liste kolesarjev in pešcev Andrej Žižek je predlagal, da se zloglasne radarje, ki še vedno stojijo ob cestah, čeprav ne delujejo, uporabi za štetje kolesarjev. Tina Tomažič pa je po neuspešni dražbi za prodajo družbe Vinag predlagala, da občina odkupi znamenito klet v središču mesta in jo ustrezno preuredi v turistične namene.

Po odstopu Milana Razdevška iz sveta Zavoda za turizem Maribor Pohorje so v ta organ kot predstavnika občine imenovali Draga Peklarja, ki prihaja iz bazena SMC. Nekateri mestni svetniki so imeli ob tem pomisleke, češ da gre za politično kupčkanje. Prav tako so se nekateri pridružili kritikam delovanja tega zavoda. “Gre za zelo pomemben zavod v mestu, zato bi bilo zelo dobro vedeti, kaj se dogaja v njem,” je dejal Sašo Papp iz Kluba samostojnih svetnikov. Njegov kolega Metod Dolinšek je zahteval takojšnjo revizijo delovanja tega zavoda.

Veliko pomislekov so imeli mestni svetniki glede odprtja nove proračunske postavke za projekt Urban soil 4 food, za katerega je občina s partnerji pridobila dobre tri milijone evrov evropskih sredstev. Vprašanja so šla v smeri zagotavljanja racionalne porabe teh sredstev, a so na koncu le odobrili nekaj več kot 300.000 evrov v naslednjih štirih letih v ta namen.

V razpravi o tržnih najemninah za stanovanja Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada se je potrdilo, da nekateri najemniki zlorabljajo to možnost. Zato so mestni svetniki zahtevali, da se na tem področju naredi red. Zaenkrat so potrdili 25-odstotno povišanje najemnine v takšnih primerih, vodstvu sklada pa so naložili, da v kratkem pripravi strožje ukrepe.

Vir: STA

Na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, v prvi obravnavi niso sprejeli odloka v katerem je predvidena gradnja samopostrežne Hoferjeve bencinske črpalke, ki bi se naj nahajala na Linhartovi ulici ob Titovi cesti. Pod to točko so razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji mestnega sveta.

Bencinski servis Hofer. Vir: valdino.si

Po trenutno šestih lokacijah Hoferjevih samopostrežnih bencinskih servisov, ki se nahajajo v Kranju, Medvodah, Tržiču, Postojni, Ilirski Bistrici in Ivančni Gorici, bi naj to dobili tudi v Mariboru. A na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor v prvi obravnavi niso sprejeli odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PPE Tabor 3-C, območje trgovine Hofer na Taboru.

Po besedah poročevalke Lidije Kodrič Vuk, vodje sektorja za urejanje prostora MO Maribor, bi bencinsko črpalko umestili na plato, ki predstavlja območje obstoječega objekta trgovine Hofer s parkirnimi in manipulativnimi površinami in ima dostop zgolj preko teh površin. S samopostrežno črpalko, ki bo razpolagala z dvema točilnima mestoma, želijo omogočiti predvsem hitro in enostavno točenje goriva. Za dodaten prihranek časa pa naj bi poskrbel kartični način plačila. Ob tem je Kodrič Vukova še pojasnila, da predvidevajo, da bo obisk bencinske črpalke večinoma omejen na obiskovalce trgovine Hofer, zaradi česar se ne pričakuje povečanje prometa.

seja-ms-mom

Kot so po seji povedali nekateri mestni svetniki, so dobili premalo “usmeritev” v zvezi z gradnjo Hoferjeve črpalke. “Zaradi tega, ker to ne pomeni samo približanja možnosti tankanja avtomobilov še na dodatnih črpalkah, ampak je treba upoštevati tendence, da je teba misliti tudi na onesnaževanje mesta, da je treba misliti, kam gredo ti trendi, da bo v bodoče treba postavljati postajališča za električno napajanje in je treba iz več zornih kotov to gradivo obravnavati, da se bomo potem mestni svetniki lahko lažje in pravilno odločili,” je povedala Jelka Kolmanič (DeSUS). K temu je dodala, da želijo vsebinsko bogatejšo obravnava, ter da pričakuje to obravnavo na naslednji seji mestnega sveta.

Lidija Divjak Mirnik (LPR) pa je dejala, da so predlagali, da se točka prekine ter, da opravijo razpravo, ki bo temeljila na argumentih. “V tem trenutku, na prvo žogo rečeš, zakaj ne povečati konkurenco, cena bo nižja. V resnici pa je treba razmisliti o tem, kaj to dolgoročno pomeni za Maribor in za naše okolje, in nenazadnje kaj to pomeni za ljudi,” pravi Divjak Mirnikova.

Podžupan Saša Pelko pa je dejal, da je po njegovem prišlo do nekaterih pomislekov, ker, da so bili ljudje o tem preslabo informirani. “Moje mnenje je, da nikoli ne bi omejeval zasebne iniciative, nikoli ne bi omejeval nečesa kar ljudem omogoči dodatno ponudbo, seveda znotraj okvirov okoljskih standardov in znotraj okvirov prometne strategije,” je dejal Pelko.

Mariborski mestni svetniki bodo danes ob 16.00 nadaljevali izredno sejo, ki so jo prejšnji teden prekinili zaradi nesklepčnosti.

Na njej bodo obravnavali spremembe občinskega proračuna za leto 2018, ki ob dodatnem zadolževanju za več kot enajst milijonov evrov med drugim prinašajo obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

Prispevek o izredni mestni seji si oglejte spodaj.

Mestni svetniki na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali tudi predlog spremembe proračuna za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi dalj časa pričakovane obnovo zahodne tribune Ljudskega vrta. O spremembah v proračunu za leto 2018 pa niso začeli uradno razpravljati, saj so bili do takrat že nesklepčni.

Na anketno vprašanje portala MBreport “Ali podpirate Andreja Fištravca pri sprejetju proračuna po skrajšanem postopku za leto 2018 in obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta?”, ga s 67 odstotki glasov podpirate in s 33 odstotki glasujete prosti.

Zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov, obnova stare tribune Ljudskega vrta ostaja nejasna in je znova na “čakalni listi.” Prav tako bo moral počakati odkup objekta nekdanje Probanke za Mariborsko knjižnico. 

seja mom, mestni svet, svetniki

Mestni svetniki so danes na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali predlog rebalansa MOM za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi tudi dalj časa pričakovane obnove zahodne tribune Ljudskega vrta, a je zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov ob glasovanju obnova Ljudskega vrta izvisela do nadaljnjega.

Mestni svetniki MO Maribor so na začetku seje z 11 glasovi za in 16 glasovi proti glasovali proti sprejemanju krajšega postopka spremembe proračuna za leto 2018. Vodstvo mariborske občine je to predlagalo, saj je z reprogramom dolga in novimi državnimi in evropskimi nepovratnimi sredstvi zagotovila dodaten denar za projekte, ki jih Maribor že dolgo čaka. S skrajšanim postopkom bi bila sprememba proračuna za leto 2018 že potrjena in bi se lahko projekti, kot je celovita obnova nogometnega stadiona Ljudski vrt, nakup stavbe Probanke, obnova Koroške ceste, obnova Trga svobode, ureditev industrijske Cone Tezno lahko nadaljevali oziroma pričeli z načrtovanjem.

Ekipa župana Andreja Fištravca je želela rebalans proračuna sprejeti po skrajšanem postopku, a se večina prisotnih svetnikov s tem ni strinjala. Sledila je burna razprava, tik pred glasovanjem pa so sejo zapustili svetniki Nove ljudske stranke. “Zato, ker smo želeli razpravo o spremembi proračuna za 2018, ne po skrajšanem, ampak po normalnem postopku, da bi lahko razpravljali,” je dejal Milan Mikl iz Nove Ljudske stranke Slovenije.

Mestni svetniki so županu in mestni upravi očitali, da je rebalans potrebno načrtovati dlje časa. Župan Andrej Fištravec pa se je na očitek odzval: “Na to odgovarjam, da je bil rebalans objavljen dva tedna pred sejo, srečeval sem se s svetniškimi skupinami, v predlogu županovega amandmaja so bili vključeni vsi predlog, ki so jih svetniki predlagali. Vendar tudi tokrat, kot že kdaj pred tem, se je izkazalo, da se nekatere svetniške skupine dogovorov ne držijo in zaradi svoje populistične drže prelomijo besedo.” Ob tem pa dodal, da “s tem ne škodijo meni, ampak mestu Maribor in čas je, da se začnejo tega tudi zavedati.” Očital jim je tudi, da je “po njihovem najlažje biti proti županovim predlogom.” ter dodal, da se je “tudi tokrat izkazalo, da mestni svetniki nasprotujejo samo zato, da so proti.”

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Ko so glasovali proti skrajšanemu postopku, so po premisleku želeli kljub temu odločati o obnovi nogometnega stadiona Ljudski vrt. Tako pač ne moremo delati in načrtovati proračuna in projektov. Ob tem je še dejal, da so z nesklepčnostjo seje znova podaljšali čas, ko se bo sploh “kaj primaknilo”. “Mestni svetniki naj sedaj odgovarjajo vodstvu kluba NK Maribor, vodstvu Mariborske knjižnice, poslovni coni Tezno in vsem Mariborčanom zakaj se bo realizacija projektov zavlekla,” je dejal.

Dopolnjeno danes, 13.10., ob 8:25

Odzvali so se tudi v NK Maribor. Dejali so, da so na morebitne posledice v klubu že opozorili, ter, da so presenečeni nad odločitvijo mestnih svetnikov. “Po vseh letih dodatnega organizacijskega truda, improvizacij in “kozmetičnih” posegov, da so se pridobivala dovoljenja za nadaljnje igranje evropskih tekem, se zdaj čas izteka. Dovolj je pogled na zahodno tribuno stadiona Ljudski vrt, da ni treba posebnih pojasnil o (ne)ustreznosti. Ob tem pa se je dovolj spomniti tekem v prejšnjih letih, v tem poletju in pogledati proti torku. Maribor – Liverpool. Ljudski vrt bo v fokusu slovenske, angleške in mednarodne javnosti. Stadion bo poln, ampak bodo polno zasedene tudi nočitvene kapacitete mesta in gostinski lokali. Vsi vemo, kaj prinaša našemu mestu nogomet in verjamemo, da si vsi želimo tudi v prihodnje takšnih ali podobnih trenutkov. Na lepšem, sodobnejšem objektu, ki nam bo vsem v ponos,” so pisno odgovorili.

Več jutri v Občinskem informatorju, na BK TV, ob 18.30.

 

Potem ko na dopisni seji prejšnji teden niso bili sklepčni, bodo mariborski mestni svetniki o predlagani selitvi osrednje enote Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke na Trgu Leona Štuklja, bodo o tem odločali na današnji izredni seji, na kateri bodo imeli možnost, da javno predstavijo svoja stališča in opravijo širšo razpravo o tej temi.
seja-ms-mom

Na današnji izredni seji bodo sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za umestitev Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke, kar je po navedbah vodstva občine podlaga za spremembo vladnega sklepa, s katerim je ta lani obljubila, da bo za reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice prispevala 2,7 milijona evrov. A je to vezala na ohranitev knjižnice na Rotovškem trgu, zdaj pa bi bilo treba spremeniti vladni sklep tako, da je mogoče ta sredstva dobiti tudi za njeno selitev na drugo lokacijo.

Kot je pojasnil župan Andrej Fištravec, je namreč to lažje uresničljivo in cenejše kot obnova sedanje stavbe na Rotovškem trgu, za kar bi po idejnem načrtu iz leta 2008 potrebovali več kot 20, po nekaterih ocenah celo 32 milijonov evrov. Selitev v stavbo Probanke pa bi po navedbah mestne uprave stala nekaj manj kot osem milijonov evrov.

Največ bi morali odšteti za odkup stavbe, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pri tem občina navaja dve možnosti. Prva je, da z najetim bančnim posojilom kupi objekt od DUTB, s katero se trenutno še pogaja glede odkupne cene. Druga, za občino ugodnejša možnost pa je menjava objektov – ministrstvu za notranje zadeve ponuja v lastništvo tri stavbe, ki jih ima trenutno v najemu policija.

Vir: STA

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

štrancar, fištravec

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.

Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.

Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev.Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.

Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.

Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih

Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.

Mariborski mestni svetniki so se danes po dolgi razpravi uradno seznanili z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Do obravnave občinskega proračuna, v katerem bi soglasje za to tudi podali, pa niso prišli.

seja-ms-mom

Čeprav je danes šlo le za prvo branje potrebnih sklepov za začetek že dlje časa načrtovane investicije, je razprava zaradi številnih pomislekov mestnih svetnikov, tudi predhodno že zastavljenih in pojasnjenih, trajala kar šest ur. Na koncu pa so sklepe o statusnem preoblikovanju Snage, opustitvi predhodno načrtovane kompostarne ter seznanitvi z vlogo Snage za soglasje za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice na Teznu večinsko vendarle potrdili.

Čeprav projekt sortirnice načeloma podpirajo – nenazadnje so ta projekt odobrili že leta 2011 -, so mestni svetniki imeli številna vprašanja med drugim glede upravičenosti in višine cene investicije, številni so izražali dvom tudi v zakonitost postopkov.

“Sortirnica bi morala biti zgrajena že pred leti. Investicija očitno ni bila ustrezno vodena, če v dveh letih niso uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi se to slabo delo prevalilo na položnice občanov,” je na primer povedal predstavnik SMC Andrej Špenga.

Direktor Snage Cveto Žalik je ponovil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če ne bo zgrajena sortirnica. Tako naj bi letos v vsakem primeru ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirnice pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je podvomil v ekonomsko upravičenost projekta, glede na to da se v prihodnosti pričakuje zmanjševanje količin zbranih mešanih odpadkov v mestu. “Drugod so takšne sortirnice postavili po nižji ceni. Če danes potrdimo to gradivo, bo mesto in občane še dolgo bolela glava,” je dejal.

V Snagi so pojasnili, da mariborskega projekta sortirnice, ki se ocenjuje na 12,5 milijona evrov, ni mogoče primerjati z drugimi, saj takšne v Sloveniji še ni. “Podobna sortirnica je na Norveškem, kjer so jo postavili za 25 milijonov evrov,” je dejal Žalik. “Kar se tiče bremen za občane, se raje zamislite, kaj bo, če sortirnice ne bo,” je dodal.

“Ker smo takšni nejeverni Tomaži, že 14 let samo govorimo o rešitvi za naše smeti,” je dolgotrajno besedičenje – mestni svetniki so namreč izglasovali časovno neomejeno razpravo o tej temi – kritizirala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič. Po mnenju njene stranke je sortirnica projekt v korist mesta, tudi zadolževanje se jim ne zdi sporno, ker se bo posojilo najelo le v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in ker bo šlo za izključno namenska sredstva, torej so neutemeljene večkrat izrečene bojazni, da bo Snaga ta denar potrošila v druge namene.

“Vztrajamo na zakonitosti postopkov,” je odgovoril predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) Milan Mikl. Po njegovih ocenah bi Snaga morala sama zbrati denar za sortirnico, ne pa da se za to dodatno zadolžuje.

“Čakanje z odločitvijo ni rešitev,” je menil mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. “Na podlagi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo ta projekt prinesel, je treba podpreti sortirnico,” je dodal.

Župan Andrej Fištravec je ponovil, da projekt sortirnice prinaša Mariboru pomembno konkurenčno prednost. “Projekt pije vodo in je zelo konkurenčen. Res pa je, da zaradi tega marsikoga v Sloveniji boli glava,” je dejal.

Mestni svetniki bi morali na današnji seji opraviti tudi prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto, a do tega zaradi dolge razprave na temo sortirnice niso prišli. Nadaljevanje seje je zaenkrat predvideno za prihodnji teden.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo prihodnji teden na izredni seji razpravljali o projektih, ki jih bo občina prijavila na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Takrat bodo morali odločili, ali bo v ta nabor šla tudi obnova osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu.

mariborska knjižnica

Knjižnica Rotovž je sicer te dni zaprta zaradi redne inventure gradiva in ponovnega premeščanja zaradi prostorske stiske. Kot je pojasnila direktorica Dragica Turjak, morajo pregledati okoli 130.000 enot gradiva. “Delo bo v primerjavi z drugimi enotami zahtevnejše zaradi utesnjenosti postavitve in razmeščenosti po različnih prostorih,” je povedala.

Gre za zakonsko obveznost knjižnice na vsaka tri leta, ki so jo že dlje časa načrtovali. Bodo pa zaprtje izkoristili tudi za izvedbo nujnih vzdrževalnih del in prenovo izposojevalnega pulta. Še vedno pa se nadejajo, da bodo po več desetletij čakanja vendarle prišli do novih prostorov.

Na kakšen način se bo to zgodilo, bo mestni svet po napovedih razpravljal 26. januarja. Knjižnica se je namreč znašla v središču razprav o načinu porabe sredstev CTN oziroma trajnostne urbane strategije, od koder mariborska občina pričakuje 17,8 milijona evrov. Medtem ko mestna uprava na čelu z županom Andrejem Fištravcem meni, da je knjižnica predrag in neustrezen projekt za financiranje s tega naslova, opozicija, vodstvo knjižnice in del javnosti vztraja, da je to edini način, da se sploh pride do rešitve za knjižnico.

“V knjižnici za zdaj verjamemo v projekt, ki je pripravljen, načrtovan od leta 2008 in ima gradbeno dovoljenje od leta 2014,” je ponovila Turjakova.

Mestna uprava in župan pa menijo, da lahko z manjšimi stroški umestijo osrednjo enoto Mariborske knjižnice v druge prostore, s sredstvi CTN pa izpeljejo druge projekte, ki jih Maribor prav tako potrebuje. “Zavedati se namreč moramo dejstva, da evropskih sredstev v takšni višini in za takšne projekte, kot so prenova urbanih območjih, obnova stanovanj in projekti mobilnosti, še nekaj časa ne bo na voljo. Prav tako se moramo zavedati, da je odprto vprašanje reševanja prostorske problematike centralne enote Mariborske knjižnice in ne novogradnja,” so  povedali.

Namesto že pred leti načrtovane novogradnje na Rotovškem trgu, ocenjene na več kot 20 milijonov evrov, na občini predlagajo, da se knjižnico preseli v nekdanjo stavbo centra za socialno delo na Taboru in nekdanjo SDK na Trgu Leona Štuklja. Prva stavba je v občinski lasti, zato so že izdelali osnovno dokumentacijo za selitev, ki bi občino stala 1,3 milijona evrov.

Za stavbo na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države, pa pogovori še potekajo. Občina se dogovarja za brezplačen prenos stavbe v občinsko last v zameno za prenos zgradbe, kjer ima sedež policija, v državno last. “Trenutno smo v fazi, kjer je vsaka stran naročila cenitev prostorov, ki so predmet menjave. Po opravljenih cenitvah sledijo nadaljnji pogovori, saj pri menjavah nepremičnin obstajajo minimalna cenovna odstopanja, da je menjava pravična za obe strani,” so povedali na občini.

Ker občini ta menjava ni uspela že lani, ko se je v SDK želela preseliti Umetnostna galerija Maribor, številni dvomijo, da bo tokrat uspešna. Odgovor ministrstva za javno upravo, kakšno je njihovo mnenje o predlagani menjavi, še čakamo.

Seja, na kateri bodo mestni svetniki odločali o projektih CTN, je bila sprva napovedana za ta četrtek. A so jo prestavili na naslednji četrtek. Prvi razpis v sklopu CTN pričakujejo v februarja in naj bi se nanašal na obnovo stanovanj stanovanjskega sklada.

Vir: STA