Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na mariborski občini so kljub zamrznitvi certifikata Mladim prijazna občina s strani Inštituta za mladinsko politiko, ki je veliko prahu dvignila pred poletjem, prepričani, da Maribor zaradi tega ni postal mladim neprijazno mesto. Na poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata se ne bodo prijavili, jih pa zdaj zanima projekt 100% Youth City.

Kot je pojasnil podžupan Saša Pelko, se Mestna občina Maribor tokrat ni prijavila na poziv inštituta za podaljšanje veljavnosti certifikata, saj prijava v predpisanem roku po njihovi presoji ne bi bila strokovno utemeljena.

sasa-pelko

Občina je leta 2016 po njegovih besedah v sodelovanju z mestnim mladinskim svetom in drugimi organizacijami navedla cilje, predvsem na področju stanovanjske problematike mladih, ki jih je bilo v zastavljenem obsegu in rokih nerealno doseči, saj v veliki meri niso odvisni zgolj od volje mestne občine.

Za mlade več kot 1,4 milijona evrov letno

Da je mariborska občina mladim vseeno prijazna, po njegovem mnenju dokazujejo sredstva, ki jih nakazuje za različne projekte. Projektom mladih namenjajo več kot 1,14 milijona evrov letno, sredstva pa iz leta v leto povišujejo. Ob tem je Pelko poudaril, da je tudi vodstvo Inštituta za mladinsko politiko ugodno in pozitivno ocenilo dejavnosti mesta v korist mladih.

Zaradi zapletov pri omenjenem certifikatu pa na mestni občini zdaj intenzivno preverjajo stanje mladinskega sektorja in hkrati preučujejo možnosti prijave na certifikat v okviru programa Evropske unije, razvit v okviru Mreže evropskih prestolnic mladih in že podeljen večjim evropskim mestom.

Zanima jih 100% Youth City

Septembra so jih namreč obiskali strokovnjaki projekta 100% Youth City v sklopu programa Erasmus+, ki omogoča nastavitev trajnostno zasnovanih, vsebinsko utemeljenih in uravnoteženih ukrepov na različnih področjih mladinskega sektorja.

Omenjeni projekt je razvil vrsto evalvacijskih in izvedbenih metod in je že preizkušen v nekaterih primerljivih ali večjih evropskih mestih, kot so portugalska Braga, romunski Cluj, latvijska Riga, italijanski Torino, španska Valencia ali bolgarska Varna.

Gre za celovit pristop, ki upošteva usmeritve evropskih direktiv. Za razliko od slovenskega certifikata vključuje strokovno razvito metodologijo, primerno za večja urbana okolja, in zato omogoča medmestne primerjave, kar pri certifikatu Mladim prijazna občina ni mogoče,” je dejal Pelko.

mom1

Slovenskemu inštitutu na mariborski občini očitajo, da medtem ko Mariboru ob bogati strukturiranosti mladinskih programov zamrznejo certifikat, tega hkrati podeljujejo občinam z bistveno nižjim ali celo zanemarljivim standardom skrbi za mlade.

Še letos na občini načrtujejo izvedbo natančnih analitičnih pregledov po metodologiji projekta 100% Youth City, na osnovi katerih bodo ocenili in vsem deležnikom v presojo predlagali možnosti vstopa v večletni proces trajnostno zasnovanega razvoja mladinskega sektorja. Na osnovi teh ugotovitev se bo stroka odločila o morebitni poznejši vnovični kandidaturi za podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina, so zapisali v sporočilu za javnost.

VIR: STA

Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.

Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.

Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.

Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.

Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.

“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.

V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.

“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.

Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.

Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.

Vir: STA