Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Švica razpisuje štipendije za raziskovalce in umetnike. S švicarskega veleposlaništva v Sloveniji so vse slovenske univerze obvestili, da so objavili razpis za štipendije švicarske vlade za obdobje 2019-2020. Prijavijo se lahko tudi mariborski študentje.

vir: arhiva Lokalec.si

vir: arhiva Lokalec.si

Razpis za štipendije odličnosti švicarske vlade za 2019-2020 je odprt na različnih področjih:
– študij likovne umetnosti
– doktorski študij
– podoktorskih študijev
– raziskave.
Razpis bo odprt bo do konca novembra, selekcijo med kandidati pa bodo opravljali predvsem na podlagi pregleda profila ter referenc prijavljenih, kakovosti njihovega raziskovanja ali umetniškega dela, ki ga opravljajo prijavljeni, ter izkazan potencial sinergijskih učinkov za nadaljnje znanstveno raziskovanje. Podrobne informacije o različnih tipih štipendij in pogojih lahko kandidati preverijo na SPLETNI STRANI Zvezne komisije za štipendije za tuje študente FCS.

Med tem ko se po mestu še vedno širijo govorice, da je precej visoko izobraženih kadrov še vedno na seznamu brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod za zaposlovanje, je Univerza v Mariboru prav na Zavodu razpisala 5 prostih delovnih mest. Za določen čas (največ štiri leta) bodo zaposlili mlade raziskovalce ali raziskovalke na štirih inštitutih.

robotsko tekmovanje

Na Inštitutu za elektroniko in telekomunikacijeInštitutu za močnostno elektrotehniko, Inštitutu za računalništvo in Inštitutu za robotiko k prijavi na razpis pozivajo kandidate in kandidatke, ki želijo za polni delovni čas vse do zagovora doktorske nalog oziroma največ štiri leta delati kot mladi raziskovalci/-ke. Prijavijo se lahko do 1. julija. Pogoje razpisov, lahko preverite TUKAJ.

Mariborski študentje so predstavili zamisli in oblikovali predloge celovitih rešitev postavitve učnega parka sončnih ur v Rušah in na Arehu. V Športnem parku Ruše bi po njihovi zamisli lahko nastale izobraževalne točke (in table), kjer bi sončne ure hkrati krasile prostor. Na Arehu predlagajo ureditev linijskega učnega parka. Ali se bodo njihove ideje realizirale, je odvisno od Občine Ruše.

Četudi študentje, kot je pojasnil vodja projekta Matej Mencinger iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, niso finančno vrednotili svojih idej, je sam prepričan, da postavitev ne bi bila finančno prezahtevna za Občino ali za še kakšne partnerje in donatorje projekta. Ideje, ki so jih oblikovali študentje v treh delovnih skupinah, so razdelane do potankosti. Oblikovali so načrte, predvideli dimenzije, postavitev, pripravili so celo pedagoško in didaktično gradivo v digitalni ter “klasični šolski obliki”. Na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja so denimo že narisali dve sončni uri ter učence naučili njihove uporabe.

Sončna ura na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja Ruše.

Sončna ura na šolskem igrišču pri OŠ Janka Glazerja Ruše.

Dokaz učinkovitosti sodelovanja
V sklopu projekta Učni park »Sonce« v občini Ruše so študentje in mentorji Univerze v Mariboru sodelovali z Občino Ruše, OŠ Janka Glazerja Ruše, Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše in astronomskim društvom Orion iz Maribora. Kot so na včerajšnji predstavitvi v Športnem parku Ruše poudarili praktično vsi partnerji v projektu, si niso predstavljali, da lahko nastane tako dovršen projekt, zato se prepričani, da so njihovi izdelki dokaz učinkovitega sodelovanja hkrati pa primer dobre prakse, po katerem se bodo lahko zgledovali ob morebitnih bodočih projektih. Del obstoječega, že narejenega projekta, bosta lahko kot podlago za svoje zaključno študijsko delo izkoristila dva študenta Višje strokovne šole za lesarstvo in oblikovanje materialov. Naredila naj bi eno izmed večjih (predlaganih) sončnih ur ter nekaj manjših, ki bi lahko služile kot spominki za turiste ali protokolarna darila gostom Občine Ruše, če bi se slednja odločila za realizacijo postavitve učnega parka.
Učni park »Sonce« v občini Ruše se izvaja na podlagi javnega razpisa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – v sklopu programa ŠIPK – »Študentski Inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2018« (v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020).

Komu zaupati, koga obdržati, koga zamenjati? Oglejte si celotno soočenje kandidatov za rektorja Univerza v Mariboru, ki sta ga v studiou BK TV vodila Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Direktno in konkretno so o bodoči vodstveni ekipi Univerze v Mariboru kandidati za rektorja Zdravko Kačič, Jernej Turk, Niko Samec in Žan Jan Oplotnik odgovorili na skupnem soočenju ekipe BK TV in Večera. Preverite kdo bi koga povabil v ekipo in kdo je edini zavrnil povabilo. Ponovitev celotnega soočenja si lahko n BK TV ogledate danes ob 17h, ta četrtek ob 20h ter ta petek ob 11h.

Na dokaj slabo obiskani javni predstavitvi kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru (UM), ki smo jo včeraj spremljali v (napol prazni) veliki dvorani Rektorata, smo vsem štirim kandidatom zastavili isto vprašanje: Ker ste ali pa ste že bili na vodstvenih funkcijah Univerze, nas zanima, kaj od odločitev, ki ste jih sprejeli na teh funkcijah, danes obžalujete? Odgovore preverite v video izjavah Žana Jana Oplotnika, Nika Samca, Zdravka Kovačiča in Jerneja Turka.

Še več podrobnejših vprašanj bomo kandidatom zastavili nocoj ob 20h, ko bo na BK TV na sporedu SOOČENJE kandidatov za rektorja UM. Konkretne odgovore bosta od kandidatov zahtevala Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Kdo je “kriv” za afere Univerze v Mariboru? Nedavno afero parkirišča in že mnoge predhodne (spolno nadlegovanje, mobing, nakup prestižnega Audija, tožbe, afero Logožar…), ki so zaznamovale mariborsko univerzo, smo razkrivali mediji, ampak: če se nepravilnosti ne bi dogajale, ne bi imeli česa razkrivati. Kaj o odnosu medijev do Univerze menijo kandidati za rektorja?

Friderik Klampfer, profesor na mariborski Filozofki fakulteti, je dejal, da bi medijem morali biti hvaležni za razkritja, ne pa, da se predstavniki Univerze odzivajo s sprenevedanjem in najbolj tipičnim odgovorom, da mediji (pre)napihujejo zadeve. Stališča Zdravka Kačiča, Nika Samca in Jerneja Turka (treh od štirih kandidatov za rektorja mariborske univerze) izveste v njihovih video izjavah, izjave Žana Jana Oplotnika pa nismo mogli dobiti, saj se ni udeležil torkove okrogle mize na temo etike v visokem šolstvu.

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je prejela prestižno mednarodno akreditacijo AACSB, ki jo podeljuje največje ameriško združenje poslovnih šol AACSB International—The Association to Advance Collegiate Schools of Business (AACSB), sinonim za najvišji standard kakovosti v poslovnem izobraževanju že vse od leta 1916 dalje.

Univerza_Maribor

Prestižna mednarodna akreditacija AACSB zagotavlja študentom EPF odlično izobrazbo na poslovnem in ekonomskem področju ter diplomo s še močnejšo mednarodno prepoznavnostjo, fakulteti pa omogoča vzpostavljanje novih mrež in mednarodnih partnerskih povezav z najboljšimi poslovnimi fakultetami na svetu. V svetu ima to akreditacijo manj kot 5 % vseh poslovnih programov.

»Akreditacija AACSB prepoznava institucije, ki so se izkazale z osredotočanjem na odličnost na vseh področjih, vključno s poučevanjem, raziskovanjem, razvojem študijskih programov in izobraževanjem študentov«, pojasnjuje Stephanie M. Bryant, izvršna podpredsednica in generalna direktorica za akreditacije pri AACSB International in dodaja: »Čestitamo Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in dekanici Lidiji Hauptman za pridobitev akreditacije kot tudi celotni ekipi Ekonomsko- poslovne fakultete – vključno s strokovnimi službami, pedagoškimi sodelavci, vodstvom, osebjem in študenti – za njihov prispevek pri doseganju tega priznanja«.

»S pridobljeno akreditacijo AACSB je Ekonomsko-poslovna fakulteta potrdila, da je kakovost študijskih programov, ki se izvajajo na fakulteti, visoka, da so programi mednarodno konkurenčni in da je odlična fakulteta«, poudarja dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete Lidija Hauptman.

 

 

Brez sprenevedanj: afera o mobingu in spolnem nadlegovanju iz časa rektorja Igorja Tičarja še vedno odmeva. To je bila osrednja tema včerajšnjega soočenja kandidatov za rektorja, ki jih pripravljajo predstavniki Visokošolskega sindikata Univerze. Vsi štirje kandidati so primer obsodili, pregovor pa pravi “po toči zvoniti je prepozno“.

Najprej so javnost pretresli rezultati ankete med zaposlenimi, kjer je mobing ali trpičenje na delovnem mestu navajala skoraj polovica zaposlenih na rektoratu, potem pa še prijava zoper nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, ki naj bi celo spolno nadlegoval takrat še na Univerzi zaposleno Petro Ujčič. Mobing je prijavil tudi Alen Vidonja, takrat še zaposlen v pravni službi. Rektor Tičar je, namesto da bi takoj zaščitil žrtvi, oba prijavitelja degradiral, Lorenčiča pa zgolj premestil na drugo vodilno delovno mesto in še to (kolikor nam je znano) ne zaradi zaščite žrtev, ampak zaradi ugotovitve Inšpektorata za delo, da je Lorenčič nezakonito zasedal delovno mesto glavnega tajnika. Vsi štirje aktualni kandidati za rektorja, so ravnanje takratnega rektorja Tičarja obsodili, ampak trije od teh – Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk in Niko Samec – so bili že v času rektorja Tičarja na funkciji prorektorjev, pa nihče ni (drugače) ukrepal. Preverite v videu, kjer izveste tudi kaj o (ne)reševanju primera meni Zdravko Kačič, edini od štirih kandidatov, ki ni (bil) del aktualnega ali tedanjega vodstva Univerze.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Afera parkirišča, ki smo jo razkrili pred približno dvema tednoma, bo kot kaže še ena od tistih, ki so v zadnjih letih zasenčile vodenje Univerze v Mariboru (UM). Ker se bližajo volitve novega rektorja, nas je zanimalo, kako bi ali bodo ravnali kandidati v primeru, če bi (ali bodo) zmagali na volitvah in prevzeli vodenje Univerze. Vprašanja so prejeli vsi štirje kandidati, odzvala sta se samo Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič.

Vsi štirje kandidati so prejeli istih šest vprašanj. Prejete odgovore Kačiča in Oplotnika objavljamo po abacednem vrstnem redu njunih priimkov.

Kačič konkretno, vprašanja : odgovori
1. vprašanje: Predvsem se nam zdi ključno vaše stališče do odgovornosti in ravnanja gl. tajnika UM v tej zavedi oz. takšnih primerih. 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave (ne pa rektor, ki je akademski vodja). Zato nas zanima: kdo v konkretnem primeru nosi odgovornost za ukrepanje v primeru? Tajnik ali rektor, ali oba?
Odgovor: Glavni tajnik UM vodi univerzitetno upravo, kar je zapisano tako v določilih Statuta UM, kot aktu o sistemizaciji UM. Kot zastopnik UM pa glavni tajnik nastopa v skladu z določili splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Odgovornost za ukrepanje za zaposlene na univerzitetni upravi UM nosita tako rektor kot glavni tajnik UM.
2. vprašanje: Na kakšni/kateri podlagi lahko vodja univerzitetne uprave odstopi ugotavljanje kršitve delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje, akademskemu vodji?
Odgovor: Rektor UM je delodajalec in glavni podpisnik dokumentov delavcem UM. Potrebno pa je opozoriti, da je sistem delovanja UM in njenih članic ter univerzitetne uprave vzpostavljen na način, da rektor kadrovske akte (pogodbe, opozorila, odpovedi, sklepe….) podpisuje po predhodni pripravi s strani strokovnih služb in na podlagi predloga glavnega tajnika UM za univerzitetno upravo. Za ugotavljanje kršitev delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje sta odgovorna tako rektor kot glavni tajnik in si ne moreta prenašati odgovornosti iz ene na drugo mizo ter ne storiti ničesar.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

3. vprašanje: Ali ima glavni tajnik univerze po vašem mnenju sploh pristojnosti ukrepati sam, če ugotovi kaznivo dejanje?
Odgovor: Glavni tajnik UM je dolžan ukrepati v primeru, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj so vse organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
4. vprašanje: Ali menite, da je takšno ravnanje glavne tajnice skladno s Kodeksom profesionalne etike UM?
Odgovor: V kolikor izpostavljate ravnanje glavne tajnice, ki ste ga predstavili v svojem članku, kjer navajate, da ni ukrepala, menim, da takšno ravnanje – vedenje, ni skladno z določili Kodeksa profesionalne etike UM, s katerim so vsi vodje na UM zavezani k zakonitosti delovanja. Glavni tajnik je vodja univerzitetne uprave in poslovodna oseba univerze. Glede na dolžno ravnanje glavne tajnice, ki sem ga omenil pri prejšnjem vprašanju, pa je takšno ravnanje neustrezno, četudi UM  Kodeksa profesionalne etike ne bi imela, saj so tudi sicer vsi vodje na UM zavezani k zagotavljanju zakonitosti delovanja.
5. vprašanje: Se vam zdi primerno, da glavni tajnik univerze ne naznani kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju svojega dela?
Odgovor: Kot že zapisano mora na UM obstajati ničelna toleranca do izvrševanja kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Pri takšnih ravnanjih bi moral takoj odreagirati zakoniti zastopnik UM, v kolikor ne, pa ima vso pristojnost za reagiranje vodja univerzitetne uprave – glavni tajnik UM, ki je prav tako dolžan zagotavljati zakonito delovanje univerzitetne uprave. Glavni tajnik torej mora odreagirati in zagotoviti ne samo varno temveč tudi zakonito delovanje univerzitetne uprave. Zatorej takšno ravnanje ni primerno.
6. vprašanje: Ali je opravičljivo, da gl. tajnik napiše/pripravi kazensko ovadbo, je pa ne odda na Policijo?
Odgovor: To dejanje ni opravičljivo, preiskovanje pristojnih organov se začne z naznanitvijo kaznivega dejanja oziroma z vložitvijo kazenske ovadbe.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

Oplotnik se je odzval s splošnim pojasnilom
Ker sem trenutno v tujini in precej zaseden z drugimi obveznostmi, vam žal ne morem odgovoriti na vaša vprašanja tako podrobno, kot bi si morda želeli, zato se vam opravičujem in predlagam. /… / Glede konkretnega primera, ki ste ga opisovali v svojem članku, pa vam lahko sporočim, da bo vodstvo UM o njem razpravljalo na svojem naslednjem srečanju in se takrat tudi na podlagi vseh zbranih informacij in dejstvih odločalo ali je zadeva potrebna ponovne oz. dodatne obravnave ali pa je bila zadeva ustrezno vodena in urejena že v času predhodnega rektorja. Do takrat osebnih mnenj in interpretacij ne bi želel podajati, saj v tem času zastopamo univerzo kolektivno vsi prorektorji in se o večini zadev, ki so bolj kompleksne in nerutinske narave, odločamo kolektivno,” je zapisal Oplotnik. Pričakovati je torej, da bi lahko bila afera parkirišča ter postopek domnevne (ne)prijave suma storitve kaznivega dejanja na dnevnem redu današnje seje Senata Univerze v Mariboru. Lahko pa spomnimo, da je Oplotnik v svojem prvem 5. aprila zatrdil, da mu “primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar“, med tem ko so na Univerzi zatrdili, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos.

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

Ali trenutno vodstvo Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM) v aferi parkirišča s svojimi izjavami, zahtevki o popravkih in celo “grožnjami” o uporabi pravnih sredstev zoper nas kaj prikriva, bo pokazal čas. Vsekakor pa njihove izjave ne vplivajo na njihovo zaupanje.

Služba za odnose z javnostmi (v nadaljevanju PR) Univerze v Mariboru zatrjuje, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos. Žan Jan Oplotnik, trenutni zakoniti zastopnik UM pa, da o zadevi ne ve nič. „Glede primera ki ga omenjate pa moram reči, da sem bil precej (ne)prijetno presenečen, saj mi primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar, oziroma samo to kar ste zapisali v vaši objavi. Glede na to, da zadeve ne poznam tudi težko presojam na podlagi objektivnih dejstev, ki jih nisem videl…zato vam lahko odgovorim zgolj na splošno – v kolikor se zgodi dejanje, kot ga navajate zahteva nedvomno ukrepanje in izrek primerne sankcije. V kolikor gre za hujše kršitve delovnih obveznosti ali za izredno hudo malomarnost ter nevestno delo v službi, skupaj z indici na kaznivo dejanje in oškodovanje delodajalca, potem je delodajalec seveda dolžan zadevo prijaviti policiji in izreči izredno odpoved delovnega razmerja,“ je na naše poizvedbe odgovoril Oplotnik. Izjava sama po sebi ne bi bila sporna, če s strani PR službe UM v uredništvo ne bi prejeli naslednjega sporočila: “Sedanje vodstvo Univerze v Mariboru je bilo s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila 2018.” Ali torej Oplotnika ne vključujejo med sedanje vodstvo? Po navedbah PR službe bi se naj namreč trenutno vodstvo univerze o zadevi seznanilo 3. aprila, Oplotnik, ki je trenutni zakonit zastopnik UM (torej je ključni del trenutnega vodstva) pa je 5. aprila zapisal, da o zadevi ni vedel nič.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Afera parkirišča bodo dediščina novemu rektorju
Glede na nastalo situacijo smo o zadevi povprašali tudi vse štiri rektorske kandidate. Zraven Oplotnika se je odzval le še Zdravko Kačič, ki je zapisal: „Rektor UM je zakoniti zastopnik UM in akademski starešina, pri katerem mora obstajati ničelna toleranca do storitve kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Kot rektor bi kaznivo dejanje za katero bi izvedel pri opravljanju funkcije takoj prijavil organom pregona in jim seveda predal dokumentacijo, s katero bi razpolagal. Nadalje bi ukrepal skladno z zakonskimi možnostmi, upoštevaje rezultate izvedenega kazenskega postopka.

Univerza povzroča zmedo, zavaja ali je vse skupaj (le) dober PR?
Zakaj govorimo o zmedi? Kot ste lahko prebrali že v petek (v članku Afera parkirišča Univerze v Mariboru dobiva razsežnosti) sta si izjavi dekanov tehniških fakultet in UM o obveščenosti o poteku primera povsem različni. Navedemo pa lahko še dva primera.
6. aprila letos so s strani Univerze zahtevali popravek našega članka o aferi. V njihovem zahtevku so zapisali, da ne drži naša navedba, v kateri smo zapisali „po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet.“ V zahtevi za popravek piše, da “noben dekan tehniških fakultet ni bil seznanjen z obiskom policije v prostore katere od teh fakultet.” Istega dne pa smo v uredništvo prejeli odgovor Zdravka Kravanje, dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je v skupni korespondenci z dekani tehniških fakultet jasno zapisal: “Kriminalist se je po anonimni prijavi oglasil pri tajniku Fakultete za gradbeništvo.”
Kako si izjave Univerze nasprotujejo z izjavami drugih akterjev v aferi, lahko razberemo tudi iz primera sporočila Lučke Lorber (prorektorice in članice trenutnega vodstva UM), v katerem je 6. aprila letos v imenu Univerze zapisala: “Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani koordinacije dekanov Tehniških fakultet.“ Med tem pa je odvetnik domnevne storilke kaznivega dejanja Nataše Marinič Petrovič istega dne v svojem zahtevku popravka članka zapisal: “Z objavo oglasa mag. Babić ni bila povezana ter je za navedeno dejstvo oziroma ravnanje moje stranke izvedela, ko jima je slednja ravnanje naznanila.” Torej še eno neskladje. Univerza trdi, da je bila Mirjana Babič kot glavni tajnik obveščena s strani vodstva tehniških fakultet, odvetnik Nataše Marinič Petrovič, kot tiste, ki naj bi kaznivo dejanje storila pa, da je ga. Babič za zadevo izvedela s strani Nataše Marinič Petrovič.

Ob vsem tem se v uredništvu sprašujemo ali so kolobocije z nasprotujočimi si izjavami le dober PR manever Univerze, da bi se prikrilo nadaljevanje ere nekdanjega rektorja Igorja Tičarja, saj je bila kar trem od aktualnih rektorskih kandidatov Žanu Janu Oplotniku, Jerneju Turku in Niku Samcu prav s strani Tičarja zaupana funkcija prorektorja, v tem trenutku pa ti isti prorektorji (še vedno) vodijo Univerzo. Naj spomnimo: Tičarjev mandat so zasenčile predvsem afere spolnega nadlegovanja, mobinga, poskusa nakupa prestižnega avtomobila, oklepanja funkcije rektorja, kljub jasnim zakonom o upokojitvi. Prorektorji in glavni tajniki so vse to nemo opazovali, s čimer so bili del te agonije.
Morda vas zanima tudi:
Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi

Univerza v Mariboru je zaradi nepravilnosti morala vrniti del sredstev za čezmejni evropski projekt Tempus morems. “Zahtevek v višini 158.753 evrov je bil plačan v začetku februarja,” pravijo na univerzi. Ker naj bi šlo za napake prejšnjega koordinatorja projekta, bo poskušala doseči povračilo tega denarja od njega.

Kot je pred dnevi poročal časnik Dnevnik, je bila do leta 2011 koordinatorica projekta Univerza v Marburgu, septembra istega leta pa je vse obveznosti in zadolžitve nosilke prevzela mariborska univerza. Odgovorna oseba projekta, ki naj bi pospešil modernizacijo visokega šolstva v državah nekdanje Jugoslavije in omogočil hitrejšo uvedbo bolonjske reforme, je postal tedanji tajnik filozofske fakultete Mladen Kraljić.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

“Zelo smo bili presenečeni, ko smo iz Bruslja prejeli zahtevek za vračilo. Kot da bi padel z neba. To se je očitno skrivalo pred nami,” je za časnik povedal dekan filozofske fakultete Božidar Kante.

Revizorji so po poročanju Dnevnika ugotovili, da je bila četrtina od skupaj porabljenih 616.000 evropskih evrov porabljena neupravičeno. Manjkale naj bi fakture, potrdila o plačilu in druga dokumentirana dokazila o utemeljeni porabi denarja, predvsem v zvezi z nakupom opreme in plačilom honorarjev ter drugih stroškov sodelujočih visokošolskih uslužbencev.

Na mariborski univerzi so pojasnili, da so nosilstvo projekta prevzeli šele v tretjem letu izvajanja. “Revizijska hiša, ki je opravila revizijo projekta, je ugotovila, da je Univerza v Mariboru projekt vodila korektno, težave povzroča nepopolno oddana dokumentacija drugih članic projekta z Zahodnega Balkana iz časa, ko je projekt vodila Univerza v Marburgu,” so povedali.

Težave naj bi nastale, ker partnerji niso zagotovili vseh zahtevanih dodatnih spremljajočih dokazil o porabi sredstev. “Univerza v Mariboru pa je kot koordinator v tretjem letu projekta zagotovila vso osnovno in v razpisu zahtevano dokumentacijo,” poudarjajo v Mariboru.

Sporna sredstva so kljub temu nakazali Bruslju, da bi se izognili dodatnim stroškom. “Univerza v Mariboru je že posredovala zahtevek naprej prejšnjemu koordinatorju za vračilo sredstev, ki jih je založila za preprečitev zamudnih obresti in drugih sankcij neplačila. Univerza v Mariboru terja vsa sredstva od prejšnjega koordinatorja, ker so posledica napak pri delu prejšnjega koordinatorja, kar jasno izhaja iz poročila revizorja,” so še povedali.

Projekt Tempus morems je bil namenjen razvoju in izboljšanju učinkovitosti in storilnosti univerzitetnih uprav. Iz držav EU sta bili partnerici poleg univerz v Mariboru in Marburgu še Univerza v Gentu in Podonavska univerza v Kremsu, sodelovale pa so tudi univerze s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije.

Vir: STA

Še pred informativnimi dnevi, ki se bodo zvrstili ta petek in soboto, smo v mariborskem Europarku spremljali Informativni sejem Študent:UM. Študentje in profesorji so osebno svetovali bodočim brucem, ki so tako na enem mestu spoznali vse možnosti študijskih programov na Univerzi v Mariboru.

V videu preverite kaj so študentke svetovale bodočim brucem.

Svet, v katerem živimo, se razvija in spreminja z vrtoglavo hitrostjo, s tem pa se nenehno spreminjajo tudi poklici in službe. Zato je lahko izbira študija in s tem karierne poti zelo zahtevna. Na ŠTUDENT:UM-u so zato predstavniki vseh fakultet, ki so članice Univerze v Mariboru, bodočim kolegom zagotovili strnjen vir informacij o fakultetah, študijskih in drugih programih Univerze v Mariboru in jim tako olajšati odločitev o nadaljnji študijski poti. Na stojnicah fakultet so dobili dragocene informacije in nasvete o vpisnem postopku, študiju, obštudijskih dejavnostih pa tudi o zaposlitvenih možnostih in študiju v tujini. Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Foto: Bojan Mihalič

Foto: Bojan Mihalič

Univerza v Mariboru za prihodnje študijsko leto razpisuje 4620 vpisnih mest, kar je 7,7 odstotka manj kot lani. Razloga za to sta med drugim padec natalitete in prilagajanje interesom za študij. Univerza se vse bolj povezuje z gospodarstvom in odpira tujim študentom, saj povečuje število vpisnih mest za redni študij, izveden v tujem jeziku.

Predstavniki Univerze v Mariboru so novosti, pomembne roke in postopke ter priprave na informativna dneva, ki bosta 9. in 10. februarja, danes predstavili na novinarski konferenci.

Za študijsko leto 2018/2019 mariborska univerza razpisuje 3775 vpisnih mest za redni študij, ker je slabe štiri odstotke manj kot lani, ter 845 vpisnih mest za izredni študij, kar je za petino manj kot lani.

Univerza v Mariboru

A se trend upadanja števila razpisanih vpisnih mest po besedah prorektorice za študijsko dejavnost Nataše Vaupotič zmanjšuje, ker se umirja tudi trend upadanja natalitete. Število razpisnih mest pa zmanjšujejo zato, ker se prilagajajo interesu za študij.

Hkrati z zmanjševanjem vpisnih mest na nekaterih programih različnih fakultet pa se v prihodnjem študijskem letu na nekaterih fakultetah povečuje število vpisnih mest, med drugim na fakulteti za naravoslovje in matematiko, fakulteti za organizacijske vede, fakulteti za turizem in na filozofski fakulteti na rednem študiju psihologije.

Med pomembnejšimi novostmi za prihodnje študijsko leto je Vaupotičeva izpostavila pilotni projekt vpeljave prakse na drugi stopnji, in sicer kot obštudijsko dejavnost, ki se bo študentom vpisala v prilogo k diplomi. Kot je poudarila, gre za povezovanje študentov z delodajalci, pri čemer pridobijo oboji.

Na univerzo se je glede tega že obrnilo več podjetij, povezujejo se tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. Za začetek bodo prakso uvedi na študijski programih, povezanih s strojništvom, elektrotehniko, fiziko in matematiko, Vaupotičeva pa je prepričana, da bo v prihodnje interes tudi drugje.

Vodja Visokošolske prijavno-informacijske službe na Univerzi v Mariboru Dejan Senekovič je med drugim opozoril na prvi in drugi prijavni rok ter med novostmi izpostavil ponovno določen rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, ki bo 26. in 27. septembra do 12. ure. Izpostavil je tudi, da se na določenih študijskih programih kot vpisni pogoj zahteva znanje slovenskega jezika na ustrezni ravni.

Fakultete pod okriljem Univerze v Mariboru so se pred dnevi predstavile na sejmu Informativa v Ljubljani, v Mariboru pa se bodo kot dopolnitev prihajajočima informativnima dnevoma predstavile tudi na sejmu ŠTUDENT:UM, ki bo potekal v petek v nakupovalnem središču Europark.

Glede dobrodošlice bodočim študentom na informativnih dnevih je prorektorica za študentska vprašanja Maja Žibert danes povedala, da jih bodo tudi letos počakali na glavni železniški postaji, od koder je zanje organiziran brezplačen avtobusni prevoz do fakultet, letos tudi do fakultete za kmetijstvo v Hočah. Pred sedežem univerze bo zanje 9. februarja potekal tudi tradicionalni dogodek z informacijami o tem, kaj je dobro vedeti pred izbiro študija.

Mariborska univerza združuje 17 fakultet, od katerih so nekatere dislocirane drugje po Sloveniji. Z okoli 14.000 študenti je druga največja univerza v Sloveniji, del mariborske univerze pa so tudi študentski domovi, ki ponujajo blizu 2700 ležišč.

Univerza v Mariboru med svojimi dosežki izpostavlja, da se po mednarodnih lestvicah v zadnjih letih uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Po mednarodni lestvici revije Times se uvršča med 300 najboljših evropskih univerz in tako zaseda najvišje mesto med slovenskimi univerzami.

Danes je potekala tudi seja senata Univerze v Mariboru, ki se je uvodoma zahvalil za opravljeno delo in sodelovanje donedavnemu rektorju mariborske univerze Igorju Tičarju. Kot je v govoru poudaril prorektor Marko Jesenšek, je rektor Tičar v polovičnem mandatu opravil “tako rekoč vse”, kar je objavil v svojem programu.

Po Jesenkovih besedah si ga bodo zapomnili kot rektorja, ki je uredil “nevzdržno stanje, podedovano z Zujfom”, izpostavil je tudi njegova prizadevanja pri povezovanju z okoljem in gospodarstvom. Obžaluje pa, da je Tičarju zmanjkalo časa za ustanovitev akademije za umetnost, je med drugim dejal prorektor.

Tičar je bil na rektorski položaj izvoljen na začetku leta 2015, mandat pa bi se mu iztekel maja 2019. A je še prej, avgusta 2016, izpolnil pogoje za upokojitev in bil nato prisiljen konec lanskega leta zapustiti položaj.

Vir: STA

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.

Potem ko smo že lani, še preden je vodenje Univerze v Mariboru moral predati dotedanji rektor Igor Tičar, večkrat poizvedovali kdaj bodo razpisali nove rektorske volitve in zakaj jih še niso, z Univerze jasnega odgovora ni bilo. Danes je jasno, da bodo o razpisu novih volitev odločali v ponedeljek.

Kot smo poročali, bi morala glavna tajnica Mirjana Babič v skladu s Statutom Univerze v Mariboru (ki je za Univerzo toliko temeljni dokument, kot je za državo Ustava), volitve novega rektorja razpisati najkasneje v roku 15 dni od dne, ko je dosedanjemu rektorju prenehala funkcija. V primeru aktualnega dogajanja na mariborski univerzi je to 15. januar 2018, saj je Tičarju prenehala funkcija 31.12.2017, ko se je moral upokojiti. Vse do danes nam ne iz službe za odnose z javnostmi ne z Rektorata niso potrdili te teze. V svojih odzivih so se bolj ali manj izmikali direktnemu odgovoru s pavšalnim odgovarjanjem, brez da bi določili datum razpisa novih volitev. Z današnjim dnem pa je postalo jasno, da bodo to temo kot edino točko dnevnega reda obravnavali na izredni seji senata v ponedeljek (15. januarja). Kdo je torej imel prav?

Neuradni kandidati
V akademskih sferah, za zidovi Rektorata pa tudi po mestnih ulicah so se v tem času že pojavile govorice o tem, kdo naj bi kandidiral na novih rektorskih volitvah. Aktualni prorektor Niko Samec, ki je kandidiral že na zadnjih rektorskih volitvah, in aktualni prorektor Marko Jesenšek, naj bi na tokratnih volitvah kandidirala kot predstavnika trenutnega vodstva Univerze. Željo po novi funkciji naj bi imel tudi dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak. Kampanjo naj bi mu pripravljal nekdanji glavni tajnik Univerze Teodor Lorenčič, ki so mu to funkcijo odnesle afere spolnega nadlegovanja. Kot kandidatka aktualnega prorektorja Žana Jana Oplotnika, sicer tudi zakonitega podpisnika Univerze, pa se omenja Mejra Festič, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije.

Potem ko so se pod nedavnim vodstvom mariborske univerze (v času mandata rektorja Igorja Tičarja) pogosto sekala mnenja med obema stranema, so tokrat poenoteni: 24. januarja napovedujejo stavko. Vlado Republike Slovenije pozivajo naj univerzam zagotovijo dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij in naj izpolnijo obljube.

Novi podpisnik dokumentov na Univerzi v Mariboru, prorektor Žan Jan Oplotnik in predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič sta očitno našla skupni jezik. Da bi Univerzi zagotovili dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij, je napoved stavke in skupne zahteve v imenu sindikata VIR (Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije) podpisala tudi Sandra Kurnik Zupanič. Skupaj so napovedali napovedali stavko. To pomeni, da 24. januarja na Univerzi in članicah ne bo predavanj, kajti stavki se bodo s podporo vodstev Univerze in njenih članic, pridružili pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru. Zahtevajo, da Vlada zagotovi zadostna sredstva univerzam kot delodajalcem, da bi lahko odpravili plačne anomalije. Prav tako pa pričakujejo, da bo Vlada izpolnila s sindikati že dogovorjene obveznosti za zaposlene.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Mačehovski odnos države
Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar“, opozarjajo podpisniki skupne zahteve. V svojem apelu poudarjajo, da so univerze finančno podhranjene. “Delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo“, so zapisali. Opozarjajo, da so odločitve Vlade univerzam nenehno povečevale stroške dela, z novim zakonom o visokem šolstvu pa, da so dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, “brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje“.

Mediji smo bili “krivi”, da je moral oditi. V svojem poslovilnem pismu nas je celo obtožil, da smo prirejali resnico. A resnica je sedaj, ko je Igor Tičar odšel v pokoj, popolnoma jasna: zoper njega je mariborsko državno tožilstvo od leta 2015 do danes prejelo 9 kazenskih ovadb.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Od devet prejetih, je bilo šest podanih anonimno. So se prijavitelji bali posledic? Izgube službe ali dodatnega šikaniranja na delovnem mestu? Prijave se nanašajo na afere, ki so pretresale Univerzo v Mariboru. Tudi na zgodbe in primere, na katere smo s svojim poročanjem opozorili prvi. Kot je za naš medij pojasnila Romana Kac, okrožna državna tožilka, se je vseh devet prejetih naznanil kaznivih dejanj
nanašalo na:

– šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),
– kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-Z,
– zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,
– poslovne goljufije po 228. členu KZ-1,
– ponarejanja listin po 251. členu KZ-1,
– nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1.

Od devetih so trenutno zoper Tičarja v teku štirje predkazenski postopki, ki so tajni, zato njihove vsebine na Okrožnem državnem tožilstvu Maribor ne razkrivajo. “Kazenskih ovadb zoper Univerzo v Mariboru s tem v zvezi nismo prejeli“, je še dodala Kaceva.

Na zadnji delovni dan pred “penzijo” je rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar prejel odločitev Ustavnega sodišča, ki je njegovo pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Odločili so, da mu je sodno varstvo v delovnem sporu zagotovljeno na Delovnem sodišču, kakor velja tudi za vse ostale državljane.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Ustavno sodišče je odločilo, da se zahtevo za pobudo ustavnosti, ki jo je zaradi zakona, ki ga “sili v penzijo” vložil rektor Tičar, zavrže. Odločitev je bila soglasno sprejeta. Kakor je obljubil v torek, po seji senata Univerze, je Tičar njihovo odločitev spoštoval. Neuradno smo izvedeli, da je danes pred sodelavci na rektoratu povedal, da gre “v penzijo”. Odločitev ustavnega sodišča, pa je javno objavljena TUKAJ, na njihovi spletni strani.

Enkrat bom šel v pokoj, pred smrtjo“, je pred začetkom današnje seje senata dejal rektor mariborske univerze Igor Tičar. Na sami seji o (bodočem) vodenju univerze sploh niso razpravljali. Sedaj čakajo na odločitev Ustavnega sodišča, razprava in sklepanje novih ali starih poslov pa sledi v četrtek.

Očitno so vsa do sedaj prejeta stališča raznovrstnih in pristojnih državnih institucij tako rekoč nič vredna, kajti nič manj kot odločba Ustavnega sodišča rektorja Tičarja ne bo prepričalo kdaj se bo moral upokojiti. Ker naj bi najkasneje v četrtek zjutraj prejeli odločitev sodišča, ki odloča o tem ali je zakon, ki rektorja “sili v penzijo” protiustaven ali ne, se danes o nadaljevanju dela vodstva Univerze na senatu niso izrekli. Je pa rektor (tudi na senatu) zagotovil, da so pripravljeni na vse možne scenarije. Ni pa pripravljen s svojim (častnim) odstopom končati te drame. Še več: za domnevno nujnost upokojitve smo, po njegovem, sokrivi tudi mediji. Več v njegovi video izjavi.

Zakaj se ne držijo svojih lastnih pravil?
Vodstvo dobro dela, stvari se dogajajo, problemi se rešujejo, vemo, da če se nekateri procesi ustavijo, da bomo šli spet na začetek tako da… Nimam steklene krogle, da bi vedel kaj bo,” je dejal predsednik upravnega odbora Gorazd Meško. Zatrdil je, da so vsi možni scenariji preigrani in vsi dokumenti pripravljeni, ne glede na to kakšna odločitev Ustavnega sodišča. Za razpis volitev novega rektorja pa, da imajo še čas. Pa ga imajo res? Mar predsednik upravnega odbora, najvišjega organa upravljanja Univerze, ne ve, kaj zapoveduje Statut univerze, četudi lahko znotraj univerzitetnih zidov mnogokrat slišimo, da je Statut za Univerzo po svoji pomembnosti primerljiv z vlogo ustave za državo? Poglejte si njegovo video izjavo.

289. člen Statuta Univerze v Mariboru: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.

Glede na 299. člen Statuta pa rektorju in prorektorjem preneha funkcija: če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje na univerzi ali če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.

Zanimivo, da na Univerzi opozarjajo na prelaganje odgovornosti raznih državnih institucij, med tem pa sami od teh istih državnih institucij pričakujejo, da bodo rešile tako pomembno dilemo, za katero so pravila zapisana (tudi) v dokumentih, ki so jih sami soustvarjali.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Sodba rektorjeve tožbe novembra
– Varuhi mesta Maribor navdušili otroke

– Drugače na pot – v šolo s kolesom
– Dan brez avtomobila na Muti
– 7. Jabolčni tek
– Uspešen Unior Downhill na Mariborskem Pohorju

Še ena v vrsti afer, ki se vrstijo na mariborski univerzi, očitno še zdaleč ni zaključena. Ker naj bi rektor Igor Tičar podpisal nezakoniti nakup prestižnega audija A8, so ga obiskali kriminalisti.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor nam je potrdil, da so kriminalisti opravili preiskavo na mariborski univerzi, a bolj konkretnih informacij ni mogel niti potrditi niti zanikati. “Potrjujem, da je zadeva v fazi operativne obravnave“, je dejal.

Spomnimo: Konec julija smo poročali o domnevno spornem nakupu približno 100.000 evrov vrednega audija A8, ki naj bi ga rektor Tičar kupil brez javnega naročila. Napako so na Univerzi priznali šele po medijskem razkritju. Bi jo samostojno, če jih mediji ne bi “ujeli”? Vprašanje. Morda pa bi veljalo geslo, da lahko izvajaš nezakonite postopke, dokler te ne dobijo… Takrat so s prstom pokazali na Mladena Kraljiča, da je odgovoren za napako, ker je vodil postopek. Pritisk medijev so skušali ublažiti tudi s pojasnili, da so poskusili z najemom, a da tega kasneje, ko se je poskus „nakupa po domače“ izkazal za nepravilnega, ni bilo več možno izvesti. Pogodba naj bi bila sedaj že razveljavljena, a afera še nima dokončnega epiloga.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

Prva sankcija je menjava glavnega tajnika
Kraljič je kmalu po tem ko je afera dosegla širšo javnost iz objektivnih razlogov ponudil odstop s funkcije, rektor Tičar pa ga je razrešil v začetku avgusta. Kraljič je tako prevzel (prejšnje) delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje, funkcijo glavnega tajnika je začasno prevzela Mirjana Babič, neuradno znana kot “rektorjeva prišepetovalka”. Trenutno pa Univerza razpisuje prosto delovno mesto glavnega tajnika/tajnice za mandatno obdobje štirih let. Rok za oddajo ponudb je 3. oktober.

Ne samo mariborski kriminalisti, na preži tudi državne institucije

Na Državni revizijski komisiji (v nadaljevanju DRK) so nam potrdili, da v zvezi z nakupom omenjenega audija vodijo “postopek o prekršku, ki je trenutno v fazi zbiranja dodatnih obvestil in dokazov.” Ob tem pa smo izvedeli še, da mariborski primer že zdaleč ni osamljen, saj na DRK trenutno obravnavajo kar “štiri prekrškovne zadeve, kjer obstaja sum, da so visokošolski zavodi kot naročniki oddali javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka.” Ob mariborski, so tako pod drobnogledom še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za državne študije in Univerza na Primorskem.

S primerom so seznanjeni tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. “Na Univerzo v Mariboru smo se v zvezi z nakupom, ki ga omenjate, obrnili in dobili pisno pojasnilo, da ne gre za nakup iz javnih sredstev temveč iz sredstev, ki jih pridobivajo iz tržne dejavnosti.” Če torej ne gre za javni (davkoplačevalski) denar, za bdenje nad nakupom nimajo pristojnosti. Očitno lahko (javne) univerze sredstva, ki jih dobijo na trgu, porabljajo povsem samovoljno. Morda bi bilo to lažje sprejeti, če bi šlo za nakup laboratorijske opreme ali didaktičnih in drugih pripomočkov, ki bo tako študentom kot profesorjem predstavljali višjo kakovost študijskih programov, a kot kaže to velja tudi za nakup prestižnega avtomobila.

Morda vas zanima tudi:
Na UM brez javnega naročila do novega audija A8
Na UM padajo okostnjaki iz omar

Na Univerzi v Mariboru so z izvajalcem del, podjetjem Makro 5 gradnje d.o.o., podpisali gradbeno pogodbo za prenovo študentskega doma 7, ki se nahaja v študentskem naselju na Gosposvetski cesti v Mariboru.

studenski dom 7

V okviru investicije, vredne 3.279.449,91 evrov, se bo izvedla celovita prenova dotrajanega doma in hkratna izvedba energetske sanacije. Objekt bo prenovljen skladno s sodobnimi normativi za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. Rok za izvedbo del je januar 2018, študenti pa se bodo lahko v prenovljene kapacitete vselili v začetku letnega semestra študijskega leta 2017/2018. Univerza v Mariboru bo tako zagotovila sodoben bivalni standard študentov in energetsko učinkovit študentski dom.

“Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti finančna sredstva. Gradbena pogodba je podpisana, v petek pričnemo z deli,” nam je povedala direktorica studenških domov Maribor Lidija Divjak Mirnik.

Danes so člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru (UM) soglasno potrdili novi Statut, ki ga je predlagal rektor Igor Tičar. S tem so očitno pritrdili rektorju v njegovi argumentaciji, da je Univerza avtonomna v določanju pravil svojega delovanja. Predsednica Visokošolskega sindikata na UM Marija Javornik Krečič pa je prepričana, da so s tem storili “institucionalni samomor.”

Po večstopenjski procesiji obravnave novega Statuta univerze, se je ta danes zaključila z 8 glasovi za od 8 prisotnih članov Upravnega odbora (UO). V razpravi so člani upravnega odbora med drugim navajali, da zaupajo modrecem, ki so Statut že obravnavali pred njimi. S tem so ciljali predvsem na Senat UM, katerega člani so zasedali minuli torek in novi Statut podprli z absolutno večino. Goreče pa sta tudi danes pred člani odbora razpravljala rektor Tičar in predsednica sindikata VSS Javornik Krečičeva.

Mladen Kraljič, glavni tajnik Univerze v Mariboru (levo) in Gorazd Meško, predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru (desno).

Mladen Kraljič, glavni tajnik Univerze v Mariboru (levo) in Gorazd Meško, predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru (desno).

 

Pet proti ena
Pred glasovanjem je Javornik Krečičeva zbrane opozorila, da so vsi trije reprezentativni sindikati podali negativno mnenje na novi Statut ter, da so se o tem, kdo naj rektorju podpiše pogodbo o zaposlitvi, že izrekli tudi na ministrstvih. Po njenih besedah so v času razprave o (nez)možnostih upokojitve rektorja Tičarja na Ministrstvu za šolstvo ter Ministrstvu za javno upravo eksplicitno zapisali, “da pogodbo z rektorjem sklene predsednik upravnega odbora“. Rektor Tičar pa je v repliki ponovno poudaril, da je univerza avtonomna pri odločanju o pravilih igre svojega delovanja. “Ministrstvo je tudi snažilka in vratar. Ne mi govorit o nekih amorfnih mnenjih. Ljubiteljski dopisi iz ministrstev nas ne zanimajo, jaz imam takih mnenj cel predal.”

Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru (levo) in Saša Prelič, redni profesor na mariborski Pravni fakulteti (desno).

Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru (levo) in Saša Prelič, redni profesor na mariborski Pravni fakulteti (desno).

Z argumentom avtonomnosti povozili
Ker je Javornik Krečičeva v razpravi opozorila, da je avtonomnost Univerze omejena z zakonom, tudi če se zakon komurkoli zdi čuden, je izzvala repliko Saše Preliča, rednega profesorja na Pravni fakulteti, ki se je seje Upravnega odbora udeležil na povabilo rektorja Tičarja. “Univerza si seveda sme sama določit kako bo sklenila delovno razmerje s svojim zakonitim zastopnikom“, je dejal Prelič. Razpravo je zaključil predsednik upravnega odbora Gorazd Meško, ki je povzel slišano: “Statut ni idealen, ampak je tukaj. Osebno sem za, da s tem početjem ne bi ogrožali financiranja Univerze.” Če člani upravnega odbora Statuta danes ne bi sprejeli, bi se namreč Univerza financirala z 80% dvanajstin za javno službo. Ker so ga sprejeli, pa bo Statut najkasneje do 15. junija 2017 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Tokrat v Občinskem informatorju:

• Na Festivalu Lent premierno vodni šov – Aqua Forte
• Univerza v Mariboru: Dolg bo poravnan, Statut gre naprej
• Prva poroka na vlaku
• Rok’n’Love
• Maribor poleti ne bo spal

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.