Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.

Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.

Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.

Senat Univerze v Mariboru.

Senat Univerze v Mariboru.

Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko KačičŽan Jan OplotnikNiko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.