Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.
Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.
Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.
Senat Univerze v Mariboru.
Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko Kačič, Žan Jan Oplotnik, Niko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?
