Afera parkirišča, ki smo jo razkrili pred približno dvema tednoma, bo kot kaže še ena od tistih, ki so v zadnjih letih zasenčile vodenje Univerze v Mariboru (UM). Ker se bližajo volitve novega rektorja, nas je zanimalo, kako bi ali bodo ravnali kandidati v primeru, če bi (ali bodo) zmagali na volitvah in prevzeli vodenje Univerze. Vprašanja so prejeli vsi štirje kandidati, odzvala sta se samo Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič.
Vsi štirje kandidati so prejeli istih šest vprašanj. Prejete odgovore Kačiča in Oplotnika objavljamo po abacednem vrstnem redu njunih priimkov.
Kačič konkretno, vprašanja : odgovori
1. vprašanje: Predvsem se nam zdi ključno vaše stališče do odgovornosti in ravnanja gl. tajnika UM v tej zavedi oz. takšnih primerih. 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave (ne pa rektor, ki je akademski vodja). Zato nas zanima: kdo v konkretnem primeru nosi odgovornost za ukrepanje v primeru? Tajnik ali rektor, ali oba?
Odgovor: Glavni tajnik UM vodi univerzitetno upravo, kar je zapisano tako v določilih Statuta UM, kot aktu o sistemizaciji UM. Kot zastopnik UM pa glavni tajnik nastopa v skladu z določili splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Odgovornost za ukrepanje za zaposlene na univerzitetni upravi UM nosita tako rektor kot glavni tajnik UM.
2. vprašanje: Na kakšni/kateri podlagi lahko vodja univerzitetne uprave odstopi ugotavljanje kršitve delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje, akademskemu vodji?
Odgovor: Rektor UM je delodajalec in glavni podpisnik dokumentov delavcem UM. Potrebno pa je opozoriti, da je sistem delovanja UM in njenih članic ter univerzitetne uprave vzpostavljen na način, da rektor kadrovske akte (pogodbe, opozorila, odpovedi, sklepe….) podpisuje po predhodni pripravi s strani strokovnih služb in na podlagi predloga glavnega tajnika UM za univerzitetno upravo. Za ugotavljanje kršitev delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje sta odgovorna tako rektor kot glavni tajnik in si ne moreta prenašati odgovornosti iz ene na drugo mizo ter ne storiti ničesar.
Zdravko Kačič
3. vprašanje: Ali ima glavni tajnik univerze po vašem mnenju sploh pristojnosti ukrepati sam, če ugotovi kaznivo dejanje?
Odgovor: Glavni tajnik UM je dolžan ukrepati v primeru, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj so vse organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
4. vprašanje: Ali menite, da je takšno ravnanje glavne tajnice skladno s Kodeksom profesionalne etike UM?
Odgovor: V kolikor izpostavljate ravnanje glavne tajnice, ki ste ga predstavili v svojem članku, kjer navajate, da ni ukrepala, menim, da takšno ravnanje – vedenje, ni skladno z določili Kodeksa profesionalne etike UM, s katerim so vsi vodje na UM zavezani k zakonitosti delovanja. Glavni tajnik je vodja univerzitetne uprave in poslovodna oseba univerze. Glede na dolžno ravnanje glavne tajnice, ki sem ga omenil pri prejšnjem vprašanju, pa je takšno ravnanje neustrezno, četudi UM Kodeksa profesionalne etike ne bi imela, saj so tudi sicer vsi vodje na UM zavezani k zagotavljanju zakonitosti delovanja.
5. vprašanje: Se vam zdi primerno, da glavni tajnik univerze ne naznani kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju svojega dela?
Odgovor: Kot že zapisano mora na UM obstajati ničelna toleranca do izvrševanja kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Pri takšnih ravnanjih bi moral takoj odreagirati zakoniti zastopnik UM, v kolikor ne, pa ima vso pristojnost za reagiranje vodja univerzitetne uprave – glavni tajnik UM, ki je prav tako dolžan zagotavljati zakonito delovanje univerzitetne uprave. Glavni tajnik torej mora odreagirati in zagotoviti ne samo varno temveč tudi zakonito delovanje univerzitetne uprave. Zatorej takšno ravnanje ni primerno.
6. vprašanje: Ali je opravičljivo, da gl. tajnik napiše/pripravi kazensko ovadbo, je pa ne odda na Policijo?
Odgovor: To dejanje ni opravičljivo, preiskovanje pristojnih organov se začne z naznanitvijo kaznivega dejanja oziroma z vložitvijo kazenske ovadbe.
Žan Jan Oplotnik
Oplotnik se je odzval s splošnim pojasnilom
“Ker sem trenutno v tujini in precej zaseden z drugimi obveznostmi, vam žal ne morem odgovoriti na vaša vprašanja tako podrobno, kot bi si morda želeli, zato se vam opravičujem in predlagam. /… / Glede konkretnega primera, ki ste ga opisovali v svojem članku, pa vam lahko sporočim, da bo vodstvo UM o njem razpravljalo na svojem naslednjem srečanju in se takrat tudi na podlagi vseh zbranih informacij in dejstvih odločalo ali je zadeva potrebna ponovne oz. dodatne obravnave ali pa je bila zadeva ustrezno vodena in urejena že v času predhodnega rektorja. Do takrat osebnih mnenj in interpretacij ne bi želel podajati, saj v tem času zastopamo univerzo kolektivno vsi prorektorji in se o večini zadev, ki so bolj kompleksne in nerutinske narave, odločamo kolektivno,” je zapisal Oplotnik. Pričakovati je torej, da bi lahko bila afera parkirišča ter postopek domnevne (ne)prijave suma storitve kaznivega dejanja na dnevnem redu današnje seje Senata Univerze v Mariboru. Lahko pa spomnimo, da je Oplotnik v svojem prvem 5. aprila zatrdil, da mu “primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar“, med tem ko so na Univerzi zatrdili, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos.
