Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je pojasnil, da je takoj po nastopu funkcije rektorja junija lani pristopil k pregledu dokumenta, ki ga je prejel ob primopredaji poslov od prejšnjega vodstva univerze in ki ga je izdelalo svetovalno podjetje Ernst & Young Svetovanje. “Dokumenta nisem ‘založil, pozabil na njega ali prikrival’, kot navajajo nekateri mediji in Sviz v svoji izjavi za javnost, temveč sem pristopil k njegovi aktivni obravnavi,” je danes ponovil.

Tako je na poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) k razmisleku o odstopu odgovoril, da je takoj ukrepal, zato ni razloga za njegov odstop. V torek na seji senata univerze je ponovno poudaril, da dokument omenjenega podjetja ni revizijsko poročilo, prav tako ne pravno ali izvedensko mnenje. Razložil je, da je pristopil k pregledu dokumenta 20. junija lani, nato pa je še opravil razgovor s pooblaščenimi revizorji o postopku priprave pregleda transakcij in možnosti univerze zaradi nepopolnosti podanih ugotovitev.

Zdravko Kačič , rektor Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič , rektor Univerze v Mariboru.

Konec januarja letos je dokument predstavil kolegiju dekanov, nato pa ga je v skladu s standardi revizijskega poslovanja predal članicam univerze, z namenom, da bi podale pripombe na navedbe v poročilu. To namreč članicam prej ni bilo omogočeno. Pravi, da je o vseh aktivnostih obveščal upravni odbor univerze, vso dokumentacijo pa je 9. maja nato predal neodvisni instituciji, da opravi pregled celotnega gradiva in pripravi končno revizijsko poročilo, “na podlagi katerega bodo lahko organi univerze ustrezno odreagirali,” je pojasnil Kačič.

Izsledki bodo znani predvidoma oktobra. V sporočilu za javnost je še zapisal: “Iz vsega zgoraj zapisanega sledi, da navedbe Sviza niso utemeljene, sam pa sem kot rektor v želji po transparentnem delovanju univerze v zadnjem letu vodil aktivnosti, da pridobimo relevantno revizijsko poročilo, na podlagi katerega bo lahko univerza ustrezno postopala in morebitne nepravilnosti odpravila. Zato ni razloga za moj odstop.” S sporočilom za javnost se je odzval na včerajšnji poziv Sviza, naj zaradi navedb o domnevno spornih 50 milijonih evrov izplačil na Univerzi v Mariboru razmisli o odstopu, “ki bi olajšal in pospešil ugotavljanje odgovornosti pri spornih izplačilih”.

Vir: STA

Senat Univerze v Mariboru je včeraj sprejel poročilo volilne komisije o poteku drugega kroga volitev rektorja Univerze v Mariboru, ki je potekal 13. junija. S tem je Zdravko Kačič, ki je na volitvah prejel največ glasov, tudi uradno postal novi rektor Univerze v Mariboru. Mandat bo nastopil v sredo, trajal pa naj bi do vključno 19. junija 2022.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru namreč določa, da senat univerze na koncu volilnega postopka obravnava poročilo o izidu volitev in ugotovi, kateri kandidat je dobil v statutu predpisano večino glasov volilnih upravičencev ter ga razglasi za rektorja.

Kot so pojasnili na univerzi, je senat tako poleg poročila sprejel tudi sklep, s katerim je Kačiča razglasil za novega rektorja.

Prvi krog volitev rektorja mariborske univerze je potekal 5. junija, a takrat nobeden od štirih kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Drugi krog je potekal 13. junija, v njem pa sta se pomerila Kačič in prorektor mariborske univerze Žan Jan Oplotnik. Na koncu je Kačič prejel 51,9 odstotka, Oplotnik pa 48,1 odstotka glasov.

Kačič, rojen 22. maja 1961 v Mariboru, prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je kot redni profesor zaposlen od leta 2003 in predava na študijskih programih elektrotehnike in telekomunikacij.

V obdobju med letoma 2011 in 2015, ko je univerzo kot rektor vodil Danijel Rebolj, je bil prorektor za finančne zadeve. Pred tem je bil prodekan za finančne zadeve na FERI, kjer je od leta 2010 tudi predstojnik inštituta za elektroniko in telekomunikacije. Leta 2013 je bil imenovan v delovno skupino za pripravo zakona o financiranju visokega šolstva pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot ključne točke svojega volilnega programa je navajal spodbujanje kulture dialoga, razvoj sistemskih rešitev za prenos znanja in tehnologij, krepitev sistema notranje evalvacije, zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentov pri odločanju, ureditev položaja nepedagoških delavcev in pripravo strategije razvoja univerze za obdobje do leta 2030.
Vir: STA

Komu zaupati, koga obdržati, koga zamenjati? Oglejte si celotno soočenje kandidatov za rektorja Univerza v Mariboru, ki sta ga v studiou BK TV vodila Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Direktno in konkretno so o bodoči vodstveni ekipi Univerze v Mariboru kandidati za rektorja Zdravko Kačič, Jernej Turk, Niko Samec in Žan Jan Oplotnik odgovorili na skupnem soočenju ekipe BK TV in Večera. Preverite kdo bi koga povabil v ekipo in kdo je edini zavrnil povabilo. Ponovitev celotnega soočenja si lahko n BK TV ogledate danes ob 17h, ta četrtek ob 20h ter ta petek ob 11h.

Na dokaj slabo obiskani javni predstavitvi kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru (UM), ki smo jo včeraj spremljali v (napol prazni) veliki dvorani Rektorata, smo vsem štirim kandidatom zastavili isto vprašanje: Ker ste ali pa ste že bili na vodstvenih funkcijah Univerze, nas zanima, kaj od odločitev, ki ste jih sprejeli na teh funkcijah, danes obžalujete? Odgovore preverite v video izjavah Žana Jana Oplotnika, Nika Samca, Zdravka Kovačiča in Jerneja Turka.

Še več podrobnejših vprašanj bomo kandidatom zastavili nocoj ob 20h, ko bo na BK TV na sporedu SOOČENJE kandidatov za rektorja UM. Konkretne odgovore bosta od kandidatov zahtevala Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Kdo je “kriv” za afere Univerze v Mariboru? Nedavno afero parkirišča in že mnoge predhodne (spolno nadlegovanje, mobing, nakup prestižnega Audija, tožbe, afero Logožar…), ki so zaznamovale mariborsko univerzo, smo razkrivali mediji, ampak: če se nepravilnosti ne bi dogajale, ne bi imeli česa razkrivati. Kaj o odnosu medijev do Univerze menijo kandidati za rektorja?

Friderik Klampfer, profesor na mariborski Filozofki fakulteti, je dejal, da bi medijem morali biti hvaležni za razkritja, ne pa, da se predstavniki Univerze odzivajo s sprenevedanjem in najbolj tipičnim odgovorom, da mediji (pre)napihujejo zadeve. Stališča Zdravka Kačiča, Nika Samca in Jerneja Turka (treh od štirih kandidatov za rektorja mariborske univerze) izveste v njihovih video izjavah, izjave Žana Jana Oplotnika pa nismo mogli dobiti, saj se ni udeležil torkove okrogle mize na temo etike v visokem šolstvu.

Etika nikakor ne sme biti tretjerazredna tema na Univerzi v Mariboru, so se strinjali kandidati za rektorja. Tokrat so se soočili zgolj trije – Zdravko Kačič, Niko Samec in Jernej Turk. Vsakemu od prisotnih smo zastavili enako vprašanje: kaj je najbolj kritični etični problem Univerze, ki jo želite voditi? Odgovore preverite v videu.

Brez sprenevedanj: afera o mobingu in spolnem nadlegovanju iz časa rektorja Igorja Tičarja še vedno odmeva. To je bila osrednja tema včerajšnjega soočenja kandidatov za rektorja, ki jih pripravljajo predstavniki Visokošolskega sindikata Univerze. Vsi štirje kandidati so primer obsodili, pregovor pa pravi “po toči zvoniti je prepozno“.

Najprej so javnost pretresli rezultati ankete med zaposlenimi, kjer je mobing ali trpičenje na delovnem mestu navajala skoraj polovica zaposlenih na rektoratu, potem pa še prijava zoper nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, ki naj bi celo spolno nadlegoval takrat še na Univerzi zaposleno Petro Ujčič. Mobing je prijavil tudi Alen Vidonja, takrat še zaposlen v pravni službi. Rektor Tičar je, namesto da bi takoj zaščitil žrtvi, oba prijavitelja degradiral, Lorenčiča pa zgolj premestil na drugo vodilno delovno mesto in še to (kolikor nam je znano) ne zaradi zaščite žrtev, ampak zaradi ugotovitve Inšpektorata za delo, da je Lorenčič nezakonito zasedal delovno mesto glavnega tajnika. Vsi štirje aktualni kandidati za rektorja, so ravnanje takratnega rektorja Tičarja obsodili, ampak trije od teh – Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk in Niko Samec – so bili že v času rektorja Tičarja na funkciji prorektorjev, pa nihče ni (drugače) ukrepal. Preverite v videu, kjer izveste tudi kaj o (ne)reševanju primera meni Zdravko Kačič, edini od štirih kandidatov, ki ni (bil) del aktualnega ali tedanjega vodstva Univerze.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Afera parkirišča, ki smo jo razkrili pred približno dvema tednoma, bo kot kaže še ena od tistih, ki so v zadnjih letih zasenčile vodenje Univerze v Mariboru (UM). Ker se bližajo volitve novega rektorja, nas je zanimalo, kako bi ali bodo ravnali kandidati v primeru, če bi (ali bodo) zmagali na volitvah in prevzeli vodenje Univerze. Vprašanja so prejeli vsi štirje kandidati, odzvala sta se samo Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič.

Vsi štirje kandidati so prejeli istih šest vprašanj. Prejete odgovore Kačiča in Oplotnika objavljamo po abacednem vrstnem redu njunih priimkov.

Kačič konkretno, vprašanja : odgovori
1. vprašanje: Predvsem se nam zdi ključno vaše stališče do odgovornosti in ravnanja gl. tajnika UM v tej zavedi oz. takšnih primerih. 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave (ne pa rektor, ki je akademski vodja). Zato nas zanima: kdo v konkretnem primeru nosi odgovornost za ukrepanje v primeru? Tajnik ali rektor, ali oba?
Odgovor: Glavni tajnik UM vodi univerzitetno upravo, kar je zapisano tako v določilih Statuta UM, kot aktu o sistemizaciji UM. Kot zastopnik UM pa glavni tajnik nastopa v skladu z določili splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Odgovornost za ukrepanje za zaposlene na univerzitetni upravi UM nosita tako rektor kot glavni tajnik UM.
2. vprašanje: Na kakšni/kateri podlagi lahko vodja univerzitetne uprave odstopi ugotavljanje kršitve delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje, akademskemu vodji?
Odgovor: Rektor UM je delodajalec in glavni podpisnik dokumentov delavcem UM. Potrebno pa je opozoriti, da je sistem delovanja UM in njenih članic ter univerzitetne uprave vzpostavljen na način, da rektor kadrovske akte (pogodbe, opozorila, odpovedi, sklepe….) podpisuje po predhodni pripravi s strani strokovnih služb in na podlagi predloga glavnega tajnika UM za univerzitetno upravo. Za ugotavljanje kršitev delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje sta odgovorna tako rektor kot glavni tajnik in si ne moreta prenašati odgovornosti iz ene na drugo mizo ter ne storiti ničesar.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

3. vprašanje: Ali ima glavni tajnik univerze po vašem mnenju sploh pristojnosti ukrepati sam, če ugotovi kaznivo dejanje?
Odgovor: Glavni tajnik UM je dolžan ukrepati v primeru, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj so vse organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
4. vprašanje: Ali menite, da je takšno ravnanje glavne tajnice skladno s Kodeksom profesionalne etike UM?
Odgovor: V kolikor izpostavljate ravnanje glavne tajnice, ki ste ga predstavili v svojem članku, kjer navajate, da ni ukrepala, menim, da takšno ravnanje – vedenje, ni skladno z določili Kodeksa profesionalne etike UM, s katerim so vsi vodje na UM zavezani k zakonitosti delovanja. Glavni tajnik je vodja univerzitetne uprave in poslovodna oseba univerze. Glede na dolžno ravnanje glavne tajnice, ki sem ga omenil pri prejšnjem vprašanju, pa je takšno ravnanje neustrezno, četudi UM  Kodeksa profesionalne etike ne bi imela, saj so tudi sicer vsi vodje na UM zavezani k zagotavljanju zakonitosti delovanja.
5. vprašanje: Se vam zdi primerno, da glavni tajnik univerze ne naznani kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju svojega dela?
Odgovor: Kot že zapisano mora na UM obstajati ničelna toleranca do izvrševanja kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Pri takšnih ravnanjih bi moral takoj odreagirati zakoniti zastopnik UM, v kolikor ne, pa ima vso pristojnost za reagiranje vodja univerzitetne uprave – glavni tajnik UM, ki je prav tako dolžan zagotavljati zakonito delovanje univerzitetne uprave. Glavni tajnik torej mora odreagirati in zagotoviti ne samo varno temveč tudi zakonito delovanje univerzitetne uprave. Zatorej takšno ravnanje ni primerno.
6. vprašanje: Ali je opravičljivo, da gl. tajnik napiše/pripravi kazensko ovadbo, je pa ne odda na Policijo?
Odgovor: To dejanje ni opravičljivo, preiskovanje pristojnih organov se začne z naznanitvijo kaznivega dejanja oziroma z vložitvijo kazenske ovadbe.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

Oplotnik se je odzval s splošnim pojasnilom
Ker sem trenutno v tujini in precej zaseden z drugimi obveznostmi, vam žal ne morem odgovoriti na vaša vprašanja tako podrobno, kot bi si morda želeli, zato se vam opravičujem in predlagam. /… / Glede konkretnega primera, ki ste ga opisovali v svojem članku, pa vam lahko sporočim, da bo vodstvo UM o njem razpravljalo na svojem naslednjem srečanju in se takrat tudi na podlagi vseh zbranih informacij in dejstvih odločalo ali je zadeva potrebna ponovne oz. dodatne obravnave ali pa je bila zadeva ustrezno vodena in urejena že v času predhodnega rektorja. Do takrat osebnih mnenj in interpretacij ne bi želel podajati, saj v tem času zastopamo univerzo kolektivno vsi prorektorji in se o večini zadev, ki so bolj kompleksne in nerutinske narave, odločamo kolektivno,” je zapisal Oplotnik. Pričakovati je torej, da bi lahko bila afera parkirišča ter postopek domnevne (ne)prijave suma storitve kaznivega dejanja na dnevnem redu današnje seje Senata Univerze v Mariboru. Lahko pa spomnimo, da je Oplotnik v svojem prvem 5. aprila zatrdil, da mu “primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar“, med tem ko so na Univerzi zatrdili, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos.

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

Ali trenutno vodstvo Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM) v aferi parkirišča s svojimi izjavami, zahtevki o popravkih in celo “grožnjami” o uporabi pravnih sredstev zoper nas kaj prikriva, bo pokazal čas. Vsekakor pa njihove izjave ne vplivajo na njihovo zaupanje.

Služba za odnose z javnostmi (v nadaljevanju PR) Univerze v Mariboru zatrjuje, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos. Žan Jan Oplotnik, trenutni zakoniti zastopnik UM pa, da o zadevi ne ve nič. „Glede primera ki ga omenjate pa moram reči, da sem bil precej (ne)prijetno presenečen, saj mi primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar, oziroma samo to kar ste zapisali v vaši objavi. Glede na to, da zadeve ne poznam tudi težko presojam na podlagi objektivnih dejstev, ki jih nisem videl…zato vam lahko odgovorim zgolj na splošno – v kolikor se zgodi dejanje, kot ga navajate zahteva nedvomno ukrepanje in izrek primerne sankcije. V kolikor gre za hujše kršitve delovnih obveznosti ali za izredno hudo malomarnost ter nevestno delo v službi, skupaj z indici na kaznivo dejanje in oškodovanje delodajalca, potem je delodajalec seveda dolžan zadevo prijaviti policiji in izreči izredno odpoved delovnega razmerja,“ je na naše poizvedbe odgovoril Oplotnik. Izjava sama po sebi ne bi bila sporna, če s strani PR službe UM v uredništvo ne bi prejeli naslednjega sporočila: “Sedanje vodstvo Univerze v Mariboru je bilo s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila 2018.” Ali torej Oplotnika ne vključujejo med sedanje vodstvo? Po navedbah PR službe bi se naj namreč trenutno vodstvo univerze o zadevi seznanilo 3. aprila, Oplotnik, ki je trenutni zakonit zastopnik UM (torej je ključni del trenutnega vodstva) pa je 5. aprila zapisal, da o zadevi ni vedel nič.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Afera parkirišča bodo dediščina novemu rektorju
Glede na nastalo situacijo smo o zadevi povprašali tudi vse štiri rektorske kandidate. Zraven Oplotnika se je odzval le še Zdravko Kačič, ki je zapisal: „Rektor UM je zakoniti zastopnik UM in akademski starešina, pri katerem mora obstajati ničelna toleranca do storitve kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Kot rektor bi kaznivo dejanje za katero bi izvedel pri opravljanju funkcije takoj prijavil organom pregona in jim seveda predal dokumentacijo, s katero bi razpolagal. Nadalje bi ukrepal skladno z zakonskimi možnostmi, upoštevaje rezultate izvedenega kazenskega postopka.

Univerza povzroča zmedo, zavaja ali je vse skupaj (le) dober PR?
Zakaj govorimo o zmedi? Kot ste lahko prebrali že v petek (v članku Afera parkirišča Univerze v Mariboru dobiva razsežnosti) sta si izjavi dekanov tehniških fakultet in UM o obveščenosti o poteku primera povsem različni. Navedemo pa lahko še dva primera.
6. aprila letos so s strani Univerze zahtevali popravek našega članka o aferi. V njihovem zahtevku so zapisali, da ne drži naša navedba, v kateri smo zapisali „po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet.“ V zahtevi za popravek piše, da “noben dekan tehniških fakultet ni bil seznanjen z obiskom policije v prostore katere od teh fakultet.” Istega dne pa smo v uredništvo prejeli odgovor Zdravka Kravanje, dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je v skupni korespondenci z dekani tehniških fakultet jasno zapisal: “Kriminalist se je po anonimni prijavi oglasil pri tajniku Fakultete za gradbeništvo.”
Kako si izjave Univerze nasprotujejo z izjavami drugih akterjev v aferi, lahko razberemo tudi iz primera sporočila Lučke Lorber (prorektorice in članice trenutnega vodstva UM), v katerem je 6. aprila letos v imenu Univerze zapisala: “Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani koordinacije dekanov Tehniških fakultet.“ Med tem pa je odvetnik domnevne storilke kaznivega dejanja Nataše Marinič Petrovič istega dne v svojem zahtevku popravka članka zapisal: “Z objavo oglasa mag. Babić ni bila povezana ter je za navedeno dejstvo oziroma ravnanje moje stranke izvedela, ko jima je slednja ravnanje naznanila.” Torej še eno neskladje. Univerza trdi, da je bila Mirjana Babič kot glavni tajnik obveščena s strani vodstva tehniških fakultet, odvetnik Nataše Marinič Petrovič, kot tiste, ki naj bi kaznivo dejanje storila pa, da je ga. Babič za zadevo izvedela s strani Nataše Marinič Petrovič.

Ob vsem tem se v uredništvu sprašujemo ali so kolobocije z nasprotujočimi si izjavami le dober PR manever Univerze, da bi se prikrilo nadaljevanje ere nekdanjega rektorja Igorja Tičarja, saj je bila kar trem od aktualnih rektorskih kandidatov Žanu Janu Oplotniku, Jerneju Turku in Niku Samcu prav s strani Tičarja zaupana funkcija prorektorja, v tem trenutku pa ti isti prorektorji (še vedno) vodijo Univerzo. Naj spomnimo: Tičarjev mandat so zasenčile predvsem afere spolnega nadlegovanja, mobinga, poskusa nakupa prestižnega avtomobila, oklepanja funkcije rektorja, kljub jasnim zakonom o upokojitvi. Prorektorji in glavni tajniki so vse to nemo opazovali, s čimer so bili del te agonije.
Morda vas zanima tudi:
Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi

Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.

Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.

Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.

Senat Univerze v Mariboru.

Senat Univerze v Mariboru.

Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko KačičŽan Jan OplotnikNiko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?

Kandidati za rektorja so: Zdravko KAČIČ,  Žan Jan OPLOTNIK, Niko SAMEC in  Jernej TURK. Zanimivo, da so kar trije (razen Kačiča) prorektorji nekdanje ekipe zdaj že bivšega rektorja Igorja Tičarja, kar kaže na razklanost odgovornih še iz časa njegovega rektorovanja. Ali kandidati zastopajo ista načela, bomo poročali v naslednjih mesecih.

Danes opoldne se je iztekel rok za oddajo kandidatur za volitve rektorja, devetega v zgodovini Univerze v Mariboru. Neposredne in tajne volitve bodo potekale 5. junija 2018, morebitni drugi krog volitev pa bo 13. junija 2018.

univerza v mb

“Na razpis za volitve rektorja Univerze v Mariboru, ki je bil objavljen na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru 15. januarja 2018, 289. člena Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru, so v predpisanem roku prispele štiri kandidature,” so sporočili iz UM. Vsi štirje izpolnjujejo pogoje,  zato je volilna komisija “pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 26. marca do 12. ure poda mnenje o izbranih kandidatih za rektorja,” so sporočili iz Univerze.

Poročilo o dosedanjem poteku kandidacijskega postopka bo obravnaval Senat Univerze v Mariboru na svoji izredni seji, ki bo 27. marca 2018 in bo hkrati potrdil tudi kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru. Na isti seji bo predsednik volilne komisije Saša Prelič, ob prisotnosti kandidatov za rektorja, z žrebom določil vrstni red kandidatov na glasovnici.

Prvič okoli 17.000 volicev

Kdor bo želel prevzeti vodenje Univerze, bo moral prvič v zgodovini prepričati večino od približno 17.000 volilnih upravičencev. Tokrat bodo namreč rektorja volili vsi študentje ter vsi pedagoški in nepedagoški delavci (visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci, študentje in drugi delavci).

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.

Slovo Igorja Tičarja iz mesta rektorja UM in njegovo poslovilno pismo sodelavcem, vzbuja občutek, da so za njegovo slovo odgovorni mediji in njihova navidezna dejstva. Ob tem bi rektorja opomnili na dejstva, da je njegov mandat zaznamoval sporen poizkus nakupa prestižnega avtomobila Audi za cc 100.000 EUR, ki so ga preprečile objave medijev, da je na Univerzi do objav medijev nemo opazoval spolno nadlegovanje in mobing svojega tajnika in da smo mediji bili tisti, ki smo ga opomnili, da obstaja zakon, zaradi katerega je predčasno zaključil svoj mandat in se na koncu upokojil. Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.

Igor Tičar.

Igor Tičar.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, študentke, študenti! Ob izteku leta in mojega 31-mesečnega dela kot rektor se mi zdi prav, da o teh mesecih in o funkciji, ki jo opravljam, še sam nekaj povem. Pred skoraj tremi leti sem na neposrednih volitvah prejel zaupanje zaposlenih na Univerzi in zasedel položaj rektorja. To zame ni bil samo izraz osebne časti, ampak sem to funkcijo razumel tudi kot zavezo za odgovorno, zavzeto, pošteno in transparentno delo v dobro naše skupne Univerze. Naša Univerza je dobra univerza! Tudi če komu zveni kot provincialno hvalisanje, bom to vedno znova ponavljal. To trdim ne le zato, ker sem njene uspehe in ugled v zadnjih 42 letih spremljal in pomagal graditi tudi sam, ampak velja za tako tudi po izmerjenih mednarodnih kriterijih. V okolju in razmerah, v katerih obstaja, je odlična! Tega dejstva ne morejo spremeniti niti odkloni v smislu neakademskega ravnanja, ki se je, se, in se še bo dogajalo – ne delajmo si utvar! Naloga vseh nas na univerzi pa je, da na neprimerne prakse opozarjamo in delujemo tako, da jih je in jih bo čim manj. Za to je potrebno veliko budnosti, objektivnosti in konstruktivne kritike. Nad vsem pa bi morala prevladati kulturni dialog in zakonito ravnanje. Določilo zakona mi preprečuje končanje že podeljenega mandata. Vam prepuščam oceno, v kolikšni meri gre pri tem za varčevalne ukrepe, diskriminacijo na osnovi starosti, odnos do avtonomije univerze oz. odnos do voljene funkcije, kot je rektorska. Gre za funkcijo, za katero je potrebno izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo – ne na univerzi ne v državi! Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja! Osebno pa tovrstno poigravanje z zakoni dojemam kot neodgovorno in predvsem nedostojno. Tudi škodljivo za katerokoli univerzo. Zaradi spoštovanja do samega sebe in ugleda, ki sem si ga zgradil s svojim delom na UM, si ne morem in nočem dovoliti nadaljnjih poskusov neokusnega drezanja v osebno dostojanstvo. In storil bom, kot sem obljubil: upošteval bom odločitev ustavnega sodišča in se po njej ravnal (http://www.us-rs.si/ zadeva: U-I-100/17). Z opravljenim delom sem zadovoljen in nanj ponosen. Naša univerza uživa trden mednaroden ugled in je pomembno vpeta v gospodarske tokove vzhodne regije. Pohvalimo se lahko z mnogimi odličnimi in odmevnimi dosežki… Uspelo nam je poravnati stare obveznosti do zaposlenih, nenehno spominjamo državo po pravičnejši delitvi finančnega kolača….Seveda je treba še marsikaj postoriti. Gotovo je še veliko problemov… Verjeli ali ne, največji problem naše univerze ni rektorjeva upokojitev! Še beseda o medijski pozornosti, ki sem je bil deležen. Razen redkih svetlih izjem je novinarska korektnost in profesionalnost podlegla »facebook« navideznim dejstvom, prirejenim resnicam in neresnicam. Sicer pa o tem največ pove prispevek Branka Sobana v sobotni prilogi Dela, 16. decembra. Ni mu kaj dodati. V veliko zadoščenje mi je, da sem bil deležen razumevanja in podpore najožjih sodelavcev. Brez vaše pomoči bi v tolikšni meri težko uspel v vsem, kar sem si v programu zadal. Zato sem vam neizmerno hvaležen. Verjamem, da bo nedokončane projekte mogoče uspešno zaključiti. Zahvala za korektno sodelovanje gre članom UO. Članom in članicam senata pa zahvala za zaupanje, ki ste ga namenili mojemu delu s tem, ko ste kar trikrat potrdili upravičenost mojega položaja. Posebej pa se zahvaljujem vam, zaposlenim in študentom UM, ki ste me izvolili in mi s tem podelili izredno čast, ki je dana redkim! Uspešno delo in razvoj vsem zaposlenim in naši Univerzi!
Igor Tičar

Na zadnji delovni dan pred “penzijo” je rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar prejel odločitev Ustavnega sodišča, ki je njegovo pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Odločili so, da mu je sodno varstvo v delovnem sporu zagotovljeno na Delovnem sodišču, kakor velja tudi za vse ostale državljane.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Ustavno sodišče je odločilo, da se zahtevo za pobudo ustavnosti, ki jo je zaradi zakona, ki ga “sili v penzijo” vložil rektor Tičar, zavrže. Odločitev je bila soglasno sprejeta. Kakor je obljubil v torek, po seji senata Univerze, je Tičar njihovo odločitev spoštoval. Neuradno smo izvedeli, da je danes pred sodelavci na rektoratu povedal, da gre “v penzijo”. Odločitev ustavnega sodišča, pa je javno objavljena TUKAJ, na njihovi spletni strani.

Enkrat bom šel v pokoj, pred smrtjo“, je pred začetkom današnje seje senata dejal rektor mariborske univerze Igor Tičar. Na sami seji o (bodočem) vodenju univerze sploh niso razpravljali. Sedaj čakajo na odločitev Ustavnega sodišča, razprava in sklepanje novih ali starih poslov pa sledi v četrtek.

Očitno so vsa do sedaj prejeta stališča raznovrstnih in pristojnih državnih institucij tako rekoč nič vredna, kajti nič manj kot odločba Ustavnega sodišča rektorja Tičarja ne bo prepričalo kdaj se bo moral upokojiti. Ker naj bi najkasneje v četrtek zjutraj prejeli odločitev sodišča, ki odloča o tem ali je zakon, ki rektorja “sili v penzijo” protiustaven ali ne, se danes o nadaljevanju dela vodstva Univerze na senatu niso izrekli. Je pa rektor (tudi na senatu) zagotovil, da so pripravljeni na vse možne scenarije. Ni pa pripravljen s svojim (častnim) odstopom končati te drame. Še več: za domnevno nujnost upokojitve smo, po njegovem, sokrivi tudi mediji. Več v njegovi video izjavi.

Zakaj se ne držijo svojih lastnih pravil?
Vodstvo dobro dela, stvari se dogajajo, problemi se rešujejo, vemo, da če se nekateri procesi ustavijo, da bomo šli spet na začetek tako da… Nimam steklene krogle, da bi vedel kaj bo,” je dejal predsednik upravnega odbora Gorazd Meško. Zatrdil je, da so vsi možni scenariji preigrani in vsi dokumenti pripravljeni, ne glede na to kakšna odločitev Ustavnega sodišča. Za razpis volitev novega rektorja pa, da imajo še čas. Pa ga imajo res? Mar predsednik upravnega odbora, najvišjega organa upravljanja Univerze, ne ve, kaj zapoveduje Statut univerze, četudi lahko znotraj univerzitetnih zidov mnogokrat slišimo, da je Statut za Univerzo po svoji pomembnosti primerljiv z vlogo ustave za državo? Poglejte si njegovo video izjavo.

289. člen Statuta Univerze v Mariboru: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.

Glede na 299. člen Statuta pa rektorju in prorektorjem preneha funkcija: če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje na univerzi ali če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.

Zanimivo, da na Univerzi opozarjajo na prelaganje odgovornosti raznih državnih institucij, med tem pa sami od teh istih državnih institucij pričakujejo, da bodo rešile tako pomembno dilemo, za katero so pravila zapisana (tudi) v dokumentih, ki so jih sami soustvarjali.

Potem ko so mu člani upravnega odbora in senata Univerze v Mariboru že pred časom podaljšali delovno razmerje, da se ne bi ogrozilo stabilnega delovanja Univerze, se zdi, kot da rektor Igor Tičar sedaj dopušča prav slednje. Kljub jasnim stališčem ministrstev ni jasno kdo bo januarja podpisal plače.

Glede na to, da so pristojni na Univerzi že obravnavali zakonsko podlago za podaljšanje delovnega razmerja, je jasno, da so že zdavnaj morali vedeti kakšni so predpisi. Ne rektor, ne senat, ne upravni odbor in ne glavna tajnica univerze Mirjana Babič torej niso včeraj ali pred tednom dni ali pred mesecem dni nenadno ali nepričakovano izvedeli, da konec letošnjega leta pomeni tudi konec trenutnega rektorovanja, s čimer nove volitve. A ukrepal ni nihče. “Glede na to, da rektorju mandat in delovno razmerje še nista prenehala, pogoji za razpis volitev novega rektorja niso izpolnjeni,” so odgovorili na Univerzi. Zanimivo, da so se tem odgovorom “povozili” lastni statut (tako rekoč ustavo univerze). 289. člen pravi: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.” Ni čudno, da so na Univerzi, kjer so pred letošnjim poletjem spreminjali statut, svoj lastni temeljni dokument, pozabili kaj so zapisali vanj?

Univerza v Mariboru

Enkrat je vsega konec
Rektor Tičar je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, “kar pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31. 12. 2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto Rektor, pač pa tudi za delovno mesto Visokošolski učitelj, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja,” so bili jasni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podobno jasni so tudi na Ministrstvu za javno upravo. Še več: “Kot se je opredelilo Ministrstvo za javno upravo, trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov v letu 2018,” dodajajo na MIZŠ, pri čemer poudarjajo da v tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča. Začudenje, da stališča vseh naštetih državnih institucij očitno ne zadostujejo merilom aktualnega univerzitetnega vodstva, so izrazili v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. “Kot že neštetokrat ponavljamo, da zakonodaja velja za vse javne uslužbence in ustanove ter da univerzitetna avtonomija, kot jo razlaga tukajšnje univerzitetno vodstvo, ne vzdrži nobene sodne presoje“, je v imenu sindikata zapisala predsednica Marija Javornik Krečič. Kot da nenavadnosti doslej še ne bi bilo dovolj, pa je rektor Tičar dodal še dve potezi:
– na Ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Zakona, zaradi katerega bi se moral upokojiti (natančneje Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju). Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo jutri, na svoji 34. redni seji.
– za ta torek (19.12.) je sklical je 28. redno sejo senata univerze, pri čemer je pod 5. točko dnevnega reda zapisal “nadaljevanje dela vodstva Univerze v Mariboru”. “Pričakujemo, da predsednica sveta za visoko šolstvo — prorektorica Lučka Lorber, ki bo najverjetneje vodila sejo senata, ne bo ponovila scenarija iz leta 2016, ko je na seji prepovedala razpravo. Konec koncev je nedavno v razsodbi sodišča v rektorjevem kazenskem pregonu sindikalne predstavnice dobila dokazilo, da na univerzi velja svoboda govora,” so še dodali v visokošolskem sindikatu Univerze.

Predčasne volitve rektorja Uiverze v Mariboru (UM) so tik pred vrati. 

rektor um igor tičar

V preteklem tednu je na UM prispel dopis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Ministrstva za javno upravo (MJU), kjer rektorju Igorju Tičarju jasno odgovarjajo, da mu dne 31.12.2017 preneha delovno razmerje in to ne zgolj za delovno mesto rektor, pač pa tudi za delovno mesto visokošolski učitelj, ki ga je slednji opravljal pred izvolitvijo na funkcijo rektorja.

Prav tako v dopisu pojasnjujejo, da je dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi nemotenega poteka delovnega procesa bilo možno skleniti le do 31.12.2017 skladno s prehodno določbo 12. člena ZUPPJS17 in glede na to, da bi se rektor po vseh pravilih že zdavnaj moral upokojiti, je torej skozi predhodne določbe že izkoristil pravico do maksimalnega podaljšanja delovnega razmerja. Zato na ministrstvih izrecno opozarjajo rektorja, da bi v tem kontekstu bilo nedopustno z rektorjem sklepati pogodbo o zaposlitvi z namenom nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka mandata rektorja ali kako drugače). V tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča, na katerega se sklicuje MJU.

Da so predčasne volitve vse bližje je bilo možno slutiti tudi glede na aktivnosti Tičarjevega nekdanjega tajnika in tistega, ki je vodil njegovo volilno kampanjo Teodorja Lorenčiča v iskanju novega kandidata za rektorja. Za kandidata pod njegovo komando se največ omenja prof. dr. Bojana Dolšaka iz Fakultete za strojništvo prav tako pa tudi prof. dr. Marka Jesenška iz Filozofske fakultete, ki trenutno opravlja funkcijo prorektorja. Ali se bosta spustila v boj za rektorja UM pod človekom, ki je izvajal mobing in spolno nadlegovanje zaposlenih na rektoratu UM, bo pokazal čas.

Teodor Lorenčič

Teodor Lorenčič

Zanimivo pa je tudi, da trenutna glavna tajnica UM Mirjana Babič, zadolžena in odgovorna za pripravo gradiva za nove volitve rektorja, še sploh ni pričela s postopki za pričetek volitev, niti na področno zakonodajo in nujnost navedenih postopkov ni opozorila niti Upravni odbor UM niti Senata UM, kar pa odpira vprašanje odgovornosti za stanje na Univerzi v Mariboru po 1.1.2018.

Mirjana Babič

 

Z oprostilno sodbo se je danes zaključil proces, v katerem je rektor mariborske univerze Igor Tičar zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata na univerzi Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve. Javornik Krečičeva je oproščena, Tičar pa mora plačati približno 2.500 evrov stroškov sodnega procesa.

Izrekam in javno razglašam naslednjo sodbo v imenu ljudstva: obtoženo Marijo Javornik Krečič se iz razloga po prvi točki 158. člena zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe,” je dejala sodnica Barbara Nerat. Po razglasitvi je rektor Tičar brez besed in vidno razočaran odkorakal s sodišča, s čimer je ostalo odprto vprašanje ali se bo nad sodbo pritožil ali ne. Obramba in oproščena pa odločitev sodišča pozdravljajo. Več v video izjavah Boruta Mihurka (zagovornika M. Javornik Krečič) in Javornik Krečičeve, pred. Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru.

Ni moglo biti drugače
V poglobljeni utemeljitvi odločitve je sodnica Neratova med drugim pojasnila, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi pravnih in ne dejanskih vprašanj subjektivnih občutkov razžalitve. Sodniški senat je opravil test na podlagi 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj svobode izražanja. Iz tega izhaja, da je pravno vzdržno izražanje ostre kritike nad osebami, ki sebe tržijo in predstavljajo kot javno osebo. Po opravljenem testu, so člani sodniškega senata spoznali, da je govor Javornik Krečičeve “izražal resno kritiko nad potezami prvega med enakimi na Univerzi v Mariboru“, je dejala Neratova. Po utemeljitvi je izrazila tudi razumevanje tako rekoč poraženega rektorja, ki da ga kot človek razume, saj tudi sama kdaj kaj hudega prebere o sebi ali svojih bližnjih, a, da živimo v državi, kjer je za vse javne osebe dopustna večja mera svobode izražanja in medijskega poročanja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.

Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.

Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.

Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Sodba rektorjeve tožbe novembra
– Varuhi mesta Maribor navdušili otroke

– Drugače na pot – v šolo s kolesom
– Dan brez avtomobila na Muti
– 7. Jabolčni tek
– Uspešen Unior Downhill na Mariborskem Pohorju

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.

Nova poteza rektorja Igorja Tičarja po spremembi statuta mariborske univerze je namreč razburila sindikate in delavce. Po novem bi se odločanje o delovnem razmerju rektorja iz Upravnega odbora preneslo na Senat, sklepanje pogodbe o njegovem delovnem razmerju pa na najstarejšega prorektorja.

Javna obravnava je že v teku, časa za odločanje pa je izredno malo. Zakonski rok namreč določa 15 dnevno javno obravnavo. Če pa upoštevamo dejstvo, da so vmes prazniki, kolektivni dopusti na Univerzi, pa je časa (še) precej manj. Zato se poraja vprašanje, ali so odločanje o spremembi statuta namerno izbrali v tem časovnem obdobju, saj gre za zajeten dokument, ki ga morajo posamezne članice Univerze v Mariboru v tem času obravnavati in se odločiti. Sicer pa se v tem času potihoma v senci sprememb statuta spreminja še Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru  v plačne razrede, zaradi katerega mora Univerza v Mariboru plačati več kot 5 milijonov evrov.

Spremembe statuta razburjajo, saj rektor več kot očitno namerava pravila prikrojiti po svoje. Kljub temu, da je pogoje za upokojitev izpolnil lansko leto, pa zdaj očitno znova pripravlja vse za nadaljevanje svojega delovnega razmerja. Kljub temu, da je večina predlogov sprememb v statutu UM potrebna zaradi zahtev novele zakona o visokem šolstvu, pa se vmes znajdejo tudi takšne spremembe, ki bodejo v oči. Kot recimo prenos pooblastil glede odločanja o delovnem razmerju. Do sedaj je kot najvišji organ, ki o tem odloča veljal Upravni odbor, po novem bi se to odločanje preneslo na senat.

seja senata UM

Seja senata Univerze v Mariboru

Tudi novo pravilo, da bi se sklepanje pogodbe o rektorjevem delovnem razmerju preneslo na najstarejšega rektorja, bode v oči. Dejstvo namreč je, da rektor izbira prorektorje, ki so potemtakem podrejeni vodstvu, torej rektorju. Na kakšen način bi torej lahko prorektor podpisoval kaj takšnega?

V statutu je novo tudi pravilo o nadomeščanju rektorja v primeru njegove večmesečne odsotnosti. Tako bi v tem času na njegovo mesto stopil najstarejši prorektor. Pa vendar, kako bi to bilo mogoče, glede na to, da je rektor lahko le nekdo, ki izpolnjuje pogoje za to vlogo. Ali je to sploh zakonito?

VSS: Komu so popustile varovalke?

Oglasili so se v Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru, kjer obsojajo nekatere spremembe. Še posebej so se uprli na dve določili:
– nepedagoškim delavcem naj bi zagotavljal le 5% participacijo pri volitvah rektorja ter dekanov;
– v statut naj bi vnesli določila, ki spreminjajo pristojnosti Senata in Upravnega odbora, ter določilo, da pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše najstarejši prorektor.

Oba predloga sta po naši oceni v celoti nesprejemljiva, da bi jih predložili v javno obravnavo v akademski skupnosti UM. Rektorju zato predlagamo, da določbe, ki se nanašajo na njegovo delovno razmerje, umakne, sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na Univerzi v Mariboru namesto, da bi spoštovali načela zakonitosti ter odločitve sodnih in inšpekcijskih odredb, raje ukvarjamo s prilagajanjem aktov interesom vodstva univerze,“ so zapisali v Visokošolskem sindikatu.

Pisanje pravil sebi v prid?

„Vrinjanje“ novih določil v statut mariborske univerze, ki neposredno vplivajo na rektorjev mandat oziroma njegovo zaposlitev, v sindikatu razumejo kot poskus izrabe priložnosti za neke druge cilje. Še posebej nerazumno je novo pravilo o novem sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

rektor um igor tičar

 

Rektor bi to sklepal s svojim prorektorjem. „To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom. Je sploh mogoče, da je kdor koli predlagal tako rešitev? So vse varovalke in etični standardi na UM odpovedali?,“ ogorčeno pišejo v sindikatu.

Beg pred upokojitvijo?

Spomnimo, da v avgustu Tičarju poteče pogodba. Glede na izpolnjene upokojitvene pogoje tako več ni zadržkov, da bi rektor zapustil vodstveni stolček in delo prepustil komu drugemu. Vendar se stvar znova zapleta, saj z novimi določili v statutu mariborske univerze vpliva ravno na podaljšanje svoje zaposlitve. In še to: glede na obstoječi statut, bi Senat univerze moral razpisati volitve najkasneje tri mesece pred potekom njegovega mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem rektorju poteče mandat. Datumsko so ta rok že zamudili. Kaj sledi? Vse kar so nam na Univerzi odgovorili je, da ima rektor mandat do 4.5.2019.

Visokošolski sindikat Slovenije je s pomočjo odvetnika Boruta Mihurka v petek na delovnem sodišču v Mariboru vložil kolektivni delovni spor zoper mariborsko univerzo zaradi kršitev pravilnika o napredovanju. Kot so ob tem napovedali v sindikatu, bodo v naslednjih dneh začeli vlagati še vzorčne individualne zahtevke zaposlenih.

 Univerza v Mariboru

Kot sta v sporočilu za javnost pojasnila predsednik sindikata Marko Marinčič in prva sindikalistka Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, so od leta 2012 vodstvu in upravnemu odboru univerze večkrat posredovali stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta so zadevala pravilnik o napredovanju in sistemizacijo delovnih mest, saj je slednja po oceni sindikata prav tako pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev.

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva univerze po njihovem ni bilo posluha, zato so bili prisiljeni uporabiti pravna sredstva. V njihovih stališčih jim je lani pritrdilo tako vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena pravilnika kot tudi pristojna inšpekcija ministrstva za javno upravo, ki je univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

“Glede na finančne posledice razsodb v korist sindikata, gre za okoli pet milijonov evrov, smo od vodstva univerze pričakovali več posluha, tudi zaradi nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na podedovanost problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je tistim, ki izpolnjujejo vse kriterije za napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega,” so zapisali v sindikatu.

S tem so zaposleni na mariborski univerzi po njihovem znova postavljeni v neenak položaj s tistimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Sindikatu se zdi takšno ravnanje vodstva posebej nerazumljivo zato, ker so z njim oškodovani predvsem nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci sploh nimajo.

Hkrati gre, kot dodajajo, za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih, od strokovnih in tehničnih delavcev do čistilk, med katerimi številni ne dosegajo niti minimalne plače. Ker so večkratni pozivi sindikata ne le k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, naleteli na gluha ušesa, so se zdaj odločili za sodno pot. Na podoben način so pravice lahko dosegli tudi v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv.

Kot še pravijo v sindikatu, jih je posebej presenetilo, da jih je rektor Igor Tičar na enem od lanskih sestankov kar sam napotil na sodišče, ob tem pa se jim že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za univerzo v primeru izgubljenih sporov.

Vir: STA