Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na Univerzi v Mariboru so gostili konferenco na temo pametnih mest in vasi. Množična udeležba na dogodku je po besedah rektorja Zdravka Kačiča pokazala veliko zanimanja za ta koncept in priložnosti, ki izvirajo iz njega. Univerza, ki je ustanovila Center za pametna mesta in skupnosti, bo pri tem delovala predvsem kot povezovalec različnih deležnikov.

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru

“Bistvo pametnih vasi in mest je prav povezovanje, s čimer lahko deležniki dosežejo več kot vsak zase,” je v uvodnem nagovoru povedal rektor. Na univerzi so letos ustanovili Center za pametna mesta in skupnosti (UM:CPMS), ki naj bi deloval kot platforma, ki povezuje raziskovalce, gospodarstvo, lokalne skupnosti in ostale deležnike, usmerjene v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in posledično kakovostnejše življenje ljudi v njih.
Konferenca je predstavljala uvodno predstavitev pilotnega izvedbenega projekta Pametna mestna platforma, na katerem predstavljajo prve korake v tej smeri. Med idejami je vzpostavitev “pametne ulice” na Smetanovi ulici s pametnimi števci vode, razsvetljavo, podzemnimi zabojniki za smeti ter souporabo koles in avtomobilov, ki bi lahko delovala kot model za ostale dele mesta.
Pri tem projektu sodelujejo lokalna komunalna podjetja, kot so Mariborski vodovod, Snaga in Energija Plus, pa tudi zasebniki. “V našem podjetju smo identificirali to kot priložnost, da testiramo sisteme za samooskrbo z električno energijo. V sodelovanju z univerzo, ki razpolaga z ogromno strokovnega kadra, razvijamo nove sisteme, ki bi bili zanimivi tako za slovenski kot širši evropski prostor,” je za STA povedal direktor Energije Plus Bojan Horvat.
Poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je predstavil evropski koncept pametnih vasi, s katerim naj bi zaustavili praznjenje podeželja in selitve ljudi iz revnejših v bogatejše dele Evrope. V Evropskem parlamentu je dosegel, da bo v primeru uspešnega zaključka pogajanj s Svetom EU znotraj regionalnega sklada po novem 13,5 milijarde evrov namenjenih za to področje in 2,4 milijarde za področje pametnih vasi. “Gre za ključen in odločen odgovor parlamenta, da je treba odgovoriti na izzive globalizacije, urbanizacije, in to v času digitalizacije,” je dejal Bogovič.
Koncept pametnih mest vključuje vse ključne parametre njihovega delovanja, od nadzora in upravljanja s prometom, varnosti, logistike, trajnostnega prostorskega načrtovanja do oskrbe z vodo in energijo, poštnih storitev, ravnanja z odpadki in lokalne prehranske oskrbe.
“Pametna mesta uporabljajo sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ne le za zbiranje podatkov ampak tudi za boljše upravljanje,” je pojasnil dekan fakultete za logistiko Bojan Rosi. “Viri so omejeni, zato je to nujno,” je dodal.
Med drugim razmišljajo o postavitvi informacijskih tabel o zasedenosti parkirnih mest v mestu, s čimer bi zmanjšali nepotrebno kroženje vozil po mestnem jedru in posledično spodbudili več ljudi k uporabi javnega potniškega prometa, kolesarjenju ali hoji. “Ključni cilj koncepta pametnih mest in vasi je namreč izboljšanje kakovosti življenja ljudi,” je na koncu dejal Rosi.

Vir: STA

Danes se je podpisala pogodba za dobavo specializirane računalniške opreme (v okviru projekta HPC RIVR), namenjene delovanju superzmogljivih računalnikov (HPC), ali natančneje za delovanje prototipnega HPC računalnika, ki bo nameščen na lokaciji Univerze v Mariboru.

Dobavitelj, podjetje XENYA d.o.o., je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši, in bo tako dobavil omrežno opremo, diskovne kapacitete, GPU računska vozlišča, ter strežnike in računska vozlišča. Skupna vrednost pogodbe je 1.692.349,84 EUR. Dobavitelj mora opremo, ki je predmet te pogodbe, dobaviti in namestiti najkasneje v roku devetdeset (90) dni od veljavnosti pogodbe na lokacijo posebnega računalniškega zabojnika.
Rektor univerze, Zdravko Kačič, je prepričan, da današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev za Univerzo v Mariboru, kakor tudi za celotno vzhodno regijo, saj bo superzmogljivi računalnik prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, kar se bo prav gotovo poznalo tudi pri razvoju gospodarstva.

Podpis pogodbe

Za eksperimentalni HPC bo skrbel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), ki za cca. 1700 zaposlenih, več sto zunanjih sodelavcev in več kot 20.000 študentov zagotavlja vrhunske storitve informacijske tehnologije. V primerjavi s primerljivimi inštitucijami po svetu zaposleni in študenti ne samo da glede dostopa do IT storitev niso v ničemer prikrajšani, temveč so mnogim za zgled; RCUM je tudi ena od vodilnih inštitucij v urejenosti na področju upravljanja identitet in dostopov.

Afera parkirišča, ki smo jo razkrili pred približno dvema tednoma, bo kot kaže še ena od tistih, ki so v zadnjih letih zasenčile vodenje Univerze v Mariboru (UM). Ker se bližajo volitve novega rektorja, nas je zanimalo, kako bi ali bodo ravnali kandidati v primeru, če bi (ali bodo) zmagali na volitvah in prevzeli vodenje Univerze. Vprašanja so prejeli vsi štirje kandidati, odzvala sta se samo Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič.

Vsi štirje kandidati so prejeli istih šest vprašanj. Prejete odgovore Kačiča in Oplotnika objavljamo po abacednem vrstnem redu njunih priimkov.

Kačič konkretno, vprašanja : odgovori
1. vprašanje: Predvsem se nam zdi ključno vaše stališče do odgovornosti in ravnanja gl. tajnika UM v tej zavedi oz. takšnih primerih. 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave (ne pa rektor, ki je akademski vodja). Zato nas zanima: kdo v konkretnem primeru nosi odgovornost za ukrepanje v primeru? Tajnik ali rektor, ali oba?
Odgovor: Glavni tajnik UM vodi univerzitetno upravo, kar je zapisano tako v določilih Statuta UM, kot aktu o sistemizaciji UM. Kot zastopnik UM pa glavni tajnik nastopa v skladu z določili splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Odgovornost za ukrepanje za zaposlene na univerzitetni upravi UM nosita tako rektor kot glavni tajnik UM.
2. vprašanje: Na kakšni/kateri podlagi lahko vodja univerzitetne uprave odstopi ugotavljanje kršitve delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje, akademskemu vodji?
Odgovor: Rektor UM je delodajalec in glavni podpisnik dokumentov delavcem UM. Potrebno pa je opozoriti, da je sistem delovanja UM in njenih članic ter univerzitetne uprave vzpostavljen na način, da rektor kadrovske akte (pogodbe, opozorila, odpovedi, sklepe….) podpisuje po predhodni pripravi s strani strokovnih služb in na podlagi predloga glavnega tajnika UM za univerzitetno upravo. Za ugotavljanje kršitev delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje sta odgovorna tako rektor kot glavni tajnik in si ne moreta prenašati odgovornosti iz ene na drugo mizo ter ne storiti ničesar.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

3. vprašanje: Ali ima glavni tajnik univerze po vašem mnenju sploh pristojnosti ukrepati sam, če ugotovi kaznivo dejanje?
Odgovor: Glavni tajnik UM je dolžan ukrepati v primeru, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj so vse organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
4. vprašanje: Ali menite, da je takšno ravnanje glavne tajnice skladno s Kodeksom profesionalne etike UM?
Odgovor: V kolikor izpostavljate ravnanje glavne tajnice, ki ste ga predstavili v svojem članku, kjer navajate, da ni ukrepala, menim, da takšno ravnanje – vedenje, ni skladno z določili Kodeksa profesionalne etike UM, s katerim so vsi vodje na UM zavezani k zakonitosti delovanja. Glavni tajnik je vodja univerzitetne uprave in poslovodna oseba univerze. Glede na dolžno ravnanje glavne tajnice, ki sem ga omenil pri prejšnjem vprašanju, pa je takšno ravnanje neustrezno, četudi UM  Kodeksa profesionalne etike ne bi imela, saj so tudi sicer vsi vodje na UM zavezani k zagotavljanju zakonitosti delovanja.
5. vprašanje: Se vam zdi primerno, da glavni tajnik univerze ne naznani kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju svojega dela?
Odgovor: Kot že zapisano mora na UM obstajati ničelna toleranca do izvrševanja kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Pri takšnih ravnanjih bi moral takoj odreagirati zakoniti zastopnik UM, v kolikor ne, pa ima vso pristojnost za reagiranje vodja univerzitetne uprave – glavni tajnik UM, ki je prav tako dolžan zagotavljati zakonito delovanje univerzitetne uprave. Glavni tajnik torej mora odreagirati in zagotoviti ne samo varno temveč tudi zakonito delovanje univerzitetne uprave. Zatorej takšno ravnanje ni primerno.
6. vprašanje: Ali je opravičljivo, da gl. tajnik napiše/pripravi kazensko ovadbo, je pa ne odda na Policijo?
Odgovor: To dejanje ni opravičljivo, preiskovanje pristojnih organov se začne z naznanitvijo kaznivega dejanja oziroma z vložitvijo kazenske ovadbe.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

Oplotnik se je odzval s splošnim pojasnilom
Ker sem trenutno v tujini in precej zaseden z drugimi obveznostmi, vam žal ne morem odgovoriti na vaša vprašanja tako podrobno, kot bi si morda želeli, zato se vam opravičujem in predlagam. /… / Glede konkretnega primera, ki ste ga opisovali v svojem članku, pa vam lahko sporočim, da bo vodstvo UM o njem razpravljalo na svojem naslednjem srečanju in se takrat tudi na podlagi vseh zbranih informacij in dejstvih odločalo ali je zadeva potrebna ponovne oz. dodatne obravnave ali pa je bila zadeva ustrezno vodena in urejena že v času predhodnega rektorja. Do takrat osebnih mnenj in interpretacij ne bi želel podajati, saj v tem času zastopamo univerzo kolektivno vsi prorektorji in se o večini zadev, ki so bolj kompleksne in nerutinske narave, odločamo kolektivno,” je zapisal Oplotnik. Pričakovati je torej, da bi lahko bila afera parkirišča ter postopek domnevne (ne)prijave suma storitve kaznivega dejanja na dnevnem redu današnje seje Senata Univerze v Mariboru. Lahko pa spomnimo, da je Oplotnik v svojem prvem 5. aprila zatrdil, da mu “primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar“, med tem ko so na Univerzi zatrdili, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos.