Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V oddaji V Mariboru si je tokratna tema sindikati in sindikalno delo. Kje so danes sindikati, kakšna je njihova vloga, koliko so sindikati pomembni in potrebni? Vse to so gostje odgovarjali voditelju Andreju Okreši.
GOSTI:
Boris Radosavljevič, predsednik OO SVIZ Podravja
Jolanda Lasič, sekretarka na OO Podravje in Koroška Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Martin Dular, sekretar Regijski odbor SKEI Štajerska

Brez sprenevedanj: afera o mobingu in spolnem nadlegovanju iz časa rektorja Igorja Tičarja še vedno odmeva. To je bila osrednja tema včerajšnjega soočenja kandidatov za rektorja, ki jih pripravljajo predstavniki Visokošolskega sindikata Univerze. Vsi štirje kandidati so primer obsodili, pregovor pa pravi “po toči zvoniti je prepozno“.

Najprej so javnost pretresli rezultati ankete med zaposlenimi, kjer je mobing ali trpičenje na delovnem mestu navajala skoraj polovica zaposlenih na rektoratu, potem pa še prijava zoper nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, ki naj bi celo spolno nadlegoval takrat še na Univerzi zaposleno Petro Ujčič. Mobing je prijavil tudi Alen Vidonja, takrat še zaposlen v pravni službi. Rektor Tičar je, namesto da bi takoj zaščitil žrtvi, oba prijavitelja degradiral, Lorenčiča pa zgolj premestil na drugo vodilno delovno mesto in še to (kolikor nam je znano) ne zaradi zaščite žrtev, ampak zaradi ugotovitve Inšpektorata za delo, da je Lorenčič nezakonito zasedal delovno mesto glavnega tajnika. Vsi štirje aktualni kandidati za rektorja, so ravnanje takratnega rektorja Tičarja obsodili, ampak trije od teh – Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk in Niko Samec – so bili že v času rektorja Tičarja na funkciji prorektorjev, pa nihče ni (drugače) ukrepal. Preverite v videu, kjer izveste tudi kaj o (ne)reševanju primera meni Zdravko Kačič, edini od štirih kandidatov, ki ni (bil) del aktualnega ali tedanjega vodstva Univerze.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Potem ko so mu člani upravnega odbora in senata Univerze v Mariboru že pred časom podaljšali delovno razmerje, da se ne bi ogrozilo stabilnega delovanja Univerze, se zdi, kot da rektor Igor Tičar sedaj dopušča prav slednje. Kljub jasnim stališčem ministrstev ni jasno kdo bo januarja podpisal plače.

Glede na to, da so pristojni na Univerzi že obravnavali zakonsko podlago za podaljšanje delovnega razmerja, je jasno, da so že zdavnaj morali vedeti kakšni so predpisi. Ne rektor, ne senat, ne upravni odbor in ne glavna tajnica univerze Mirjana Babič torej niso včeraj ali pred tednom dni ali pred mesecem dni nenadno ali nepričakovano izvedeli, da konec letošnjega leta pomeni tudi konec trenutnega rektorovanja, s čimer nove volitve. A ukrepal ni nihče. “Glede na to, da rektorju mandat in delovno razmerje še nista prenehala, pogoji za razpis volitev novega rektorja niso izpolnjeni,” so odgovorili na Univerzi. Zanimivo, da so se tem odgovorom “povozili” lastni statut (tako rekoč ustavo univerze). 289. člen pravi: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.” Ni čudno, da so na Univerzi, kjer so pred letošnjim poletjem spreminjali statut, svoj lastni temeljni dokument, pozabili kaj so zapisali vanj?

Univerza v Mariboru

Enkrat je vsega konec
Rektor Tičar je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, “kar pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31. 12. 2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto Rektor, pač pa tudi za delovno mesto Visokošolski učitelj, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja,” so bili jasni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podobno jasni so tudi na Ministrstvu za javno upravo. Še več: “Kot se je opredelilo Ministrstvo za javno upravo, trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov v letu 2018,” dodajajo na MIZŠ, pri čemer poudarjajo da v tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča. Začudenje, da stališča vseh naštetih državnih institucij očitno ne zadostujejo merilom aktualnega univerzitetnega vodstva, so izrazili v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. “Kot že neštetokrat ponavljamo, da zakonodaja velja za vse javne uslužbence in ustanove ter da univerzitetna avtonomija, kot jo razlaga tukajšnje univerzitetno vodstvo, ne vzdrži nobene sodne presoje“, je v imenu sindikata zapisala predsednica Marija Javornik Krečič. Kot da nenavadnosti doslej še ne bi bilo dovolj, pa je rektor Tičar dodal še dve potezi:
– na Ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Zakona, zaradi katerega bi se moral upokojiti (natančneje Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju). Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo jutri, na svoji 34. redni seji.
– za ta torek (19.12.) je sklical je 28. redno sejo senata univerze, pri čemer je pod 5. točko dnevnega reda zapisal “nadaljevanje dela vodstva Univerze v Mariboru”. “Pričakujemo, da predsednica sveta za visoko šolstvo — prorektorica Lučka Lorber, ki bo najverjetneje vodila sejo senata, ne bo ponovila scenarija iz leta 2016, ko je na seji prepovedala razpravo. Konec koncev je nedavno v razsodbi sodišča v rektorjevem kazenskem pregonu sindikalne predstavnice dobila dokazilo, da na univerzi velja svoboda govora,” so še dodali v visokošolskem sindikatu Univerze.

Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.

Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.

Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.

Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.

Lahko bi izbrala čisto lahko in preprosto pot, da bi se opravičila, vendar pa to ne bi bila prava pot“, je po današnjem naroku povedala obtožena Marija Javornik Krečič, predsednica visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru. Rektor Univerze Igor Tičar, ki jo toži zaradi (javne) razžalitve, pa je dejal zgolj “lep dan je“.

Danes se je na okrožnem sodišču nadaljevalo zaslišanje prič. Prva je odgovarjala Renata Šribar iz Zavoda Fema, strokovnjakinja in raziskovalka področja spola, ki je med drugim opredelila pomen besede seksizem in opozorila, da je za “diskriminacijo na delovnem mestu odgovorna oseba na vodilni funkciji dolžna reagirati takoj, v smislu, da zaščiti žrtev.” Tudi na direktno vprašanje Igorja Tičarja mu je odgovorila, da ni ustrezno reagiral na prijavo.
Naslednja je bila zaslišana prorektorica za študijsko dejavnost Nataša Vaupotič. Tako sodišče kot vse navzoče je opozorila, da je v neprijetni situaciji stati med dvema oseba, “ki sta v osnovi oba v redu človeka“. Javornik Krečičevo pozna kot izjemno zagreto borko za pravičnost, rektorja Tičarja pa kot profesorja, dekana in sedaj rektorja ter delodajalca. “Naš rektor ne dela razlik med moškimi in ženskami, včasih pač butne kakšno po štajersko“, je povedala v dvorani. Najkrajše in najmanj razburljivo je bilo zaslišanje Maje Žibert, prorektorice za študentska vprašanja. Povedala je, da ni opazila, da naj bi rektor delal razlike med moškim in ženskami ter dodala, da pa ji ne bi bilo všeč, če bi jih v kolektivu ali na kolegiju nazival z besedo “deklice” ali “babe”. Takšen primer je namreč med zaslišanjem izpostavila Javornik Krečičeva, da naj bi se zgodil. Kaj je sama povedala po današnjem naroku, si oglejte v video izjavi.

Janko Jerman, zagovornik zasebnega tožilca Tičarja, izjav po naroku ni dajal. Zagovornik Javornik Krečičeve Borut Mihurko, pa je povedal, da 16. novembra pričakuje oprostilno sodbo. Podrobnosti v video izjavi.

Predstavniki zaposlenih v mariborskemkomunalnem podjetju Nigrad so danes ponovno opozorili na nevzdržne razmere v podjetju zaradi pogostega menjavanja direktorjev in tudi siceršnjega vpletanja večinskega lastnika – Mestne občine Maribor v družbo. “Dovolj je tega igračkanja z Nigradom,” je poudaril nekdanji direktor Srečko Hvauc.

Foto: STA

Foto: STA

V času županovanja Andreja Fištravca se je na mestu direktorja Nigrada zamenjalo osem oseb, prav tako se je zamenjalo 12 članov nadzornega sveta, kar po navedbah predstavnikov sindikata in sveta delavcev Nigrada na današnji novinarski konferenci močno otežuje poslovanje družbe.

“Tako ne gre naprej. Nigrad ni igračka, ni peskovnik. Bojimo se za svoja delovna mesta in usodo podjetja,” je dejal Hvauc, ki je podjetje vodil od marca 2011, avgusta 2013 pa je zaradi nesoglasij s Fištravčevo ekipo odstopil z direktorskega položaja, a ostal zaposlen v podjetju.

Delavcem je prekipelo po najverjetneje že deveti menjavi direktorja, saj Fištravec ni podal soglasja k imenovanju dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim petletnim mandatom, čeprav ga je nadzorni svet Nigrada konec maja izbral med petimi kandidati.

Kako naprej, bo danes popoldne odločal nadzorni svet, ki ima po nedavnem odstopu predsednika in člana Branka Halužana in Matevža Slapničarja le še štiri člane. Po besedah predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Miša Pušnika je možnih več scenarijev, sam in še ena predstavnica delavcev v nadzornem svetu pa nista za to, “da bi imenovali spet tretjo osebo, ker vidite, kam je takšno početje pripeljalo”.

Fištravec od nadzornega sveta Nigrada pričakuje, da čim hitreje ponovi razpis za direktorja podjetja in “v tem času poskrbi, da bo podjetje imelo poslovodno osebo, ki se bo sposobna soočiti z izzivi v podjetju”. Kot je ponovil v današnjem sporočilu za javnost, Plečka ni podprl, ker ta “realnih težav sploh ne vidi, prav tako ni predstavil nobene vizije niti želje po inoviranju in vključevanju v skupne projekte ostalih javnih podjetij”. “Pripisovati si uspeh za stabilno poslovanje podjetja, ko smo za več kot tri četrtine vsega finančnega toka poskrbeli na Mestni občini Maribor, ni resen argument do večinskega lastnika in hkrati večinske stranke, ki razpolaga s konkretnimi podatki,” je navedel.

Zaposleni podpirajo imenovanje Plečka, saj je po njihovem prepričanju izboljšal komunikacijo v podjetju in tudi poslovanje, najbolj pa zato, ker je po njihovih ocenah skrajni čas, da se zagotovi stabilno poslovodstvo s polnim mandatom. “Ne branimo imena Marko Plečko. Branimo obstoj podjetja,” je dejal vodja vzdrževanja javnih površin v Nigradu Jože Planinc in spomnil, da je Plečka kot v.d. direktorja imenovala prav Fištravčeva ekipa.

Navedbe občine o njenem prispevku k izboljšanemu poslovanju Nigrada so zaposleni na današnji novinarski konferenci zanikali. “Prvi ukrep, ki so ga izvedli leta 2013, je bil ta, da so nam pobrali ves dobiček, ki bi ga sicer namenili za razvoj,” je dejal Hvauc. Pojasnil je, da občina Nigradu namenja le polovico sredstev, ki bi jih po koncesijski pogodbi morala, zato je ona tista, ki nosi odgovornost za trenutno kritično stanje komunalne infrastrukture v mestu.

“Milijonske izgube nismo ustvarili mi delavci, ampak je to posledica slabega vodenja, kamor je ljudi nastavila občinska oblast,” je dodal in napovedal, da bodo zaposleni zahtevali skrben pregled poslovanja Nigrada v času Fištravčevega županovanja. “Pričakujemo tudi, da bodo ustrezni organi v primeru ugotovljenih kršitev zahtevali tudi odškodninsko in kazensko odgovornost,” je še povedal Hvauc.

Vir: STA

Pošta Slovenije dodatno zaposluje prav tako bodo delavcem povišali nadomestila za malico, dodatek za neugodne vplive okolja ter dodatek deljenega delovnega časa. To je dogovor pogajalskih skupin Pošte, Sindikata delavcev prometa in zvez ZSSS.

V skladu s sklenjenim dogovorom bo Pošta Slovenije povišala nadomestilo za prehrano iz 4,27 EUR na 6 EUR (velja od 1. 5. 2017). Gre za ukrep do uveljavitve nove sistematizacije delovnih mest (predlog slednje bodo pripravili do letošnjega oktobra). S prvim avgustom bodo dodatek za neugodne vplive okolja iz 3 dvignili na 6 odstotkov, dodatek za deljen delovni čas pa iz 15 na 20 odstotkov. Trenutno na Pošti tudi dodatno zaposlujejo, predvsem zaradi lažje organizacije dela v dostavi. Povišanje števila zaposlenih ter povišanje nadomestila za prehrano bo za Pošto Slovenije pomenilo dodatnih 4,5 milijona evrov stroškov dela letno, dvig dodatkov pa 1,1 milijona letno.

postar, pismonosa

Kaj plačujejo zaposlenim?

Zaposleni so  v letu 2016 poleg plač, regresa, prehrane, prevoza na delo, dopolnilnega pokojninskega zavarovanja, dobili izplačano tudi poslovno uspešnost. Poleg stroškov plač je Pošta Slovenije za zaposlene v zadnjih petih letih namenila tudi za več kot 6,7 milijonov evrov, in sicer za službeno obleko, zdravstvene storitve in svetovanje zaposlenim, zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, promocijo zdravja na delovnem mestu, sredstva, namenjena nakupu očal za delo z računalnikom, za storitve zunanjega pooblaščenca za mobing in psihološka svetovanja, za izobraževanja, za socialno pomoč in za novoletno obdaritev otrok.

Pogajanja zaključena, dialog se nadaljuje

Pogajalski skupini sta se dogovorili tudi za nekatere druge ukrepe glede dodelitve dodatka, v teku pa so tudi druge aktivnosti, ki vplivajo na dodatno ureditev delovnih pogojev in delovnega časa.  S podpisom dogovora sta pogajalski skupini Pošte Slovenije in Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS zaključili pogajanja.  Pošta Slovenije pa bo ob tem nadaljevala sindikalni dialog tudi z ostalimi tremi sindikati v podjetju. Ob tem pa na Pošti obljubljajo, da bodo še naprej skrbeli za socialno varnost 5.588 zaposlenih, njihovih družin in ostalih pogodbenih partnerjev ter za rast in razvoj podjetja.

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.