Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Brez sprenevedanj: afera o mobingu in spolnem nadlegovanju iz časa rektorja Igorja Tičarja še vedno odmeva. To je bila osrednja tema včerajšnjega soočenja kandidatov za rektorja, ki jih pripravljajo predstavniki Visokošolskega sindikata Univerze. Vsi štirje kandidati so primer obsodili, pregovor pa pravi “po toči zvoniti je prepozno“.

Najprej so javnost pretresli rezultati ankete med zaposlenimi, kjer je mobing ali trpičenje na delovnem mestu navajala skoraj polovica zaposlenih na rektoratu, potem pa še prijava zoper nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, ki naj bi celo spolno nadlegoval takrat še na Univerzi zaposleno Petro Ujčič. Mobing je prijavil tudi Alen Vidonja, takrat še zaposlen v pravni službi. Rektor Tičar je, namesto da bi takoj zaščitil žrtvi, oba prijavitelja degradiral, Lorenčiča pa zgolj premestil na drugo vodilno delovno mesto in še to (kolikor nam je znano) ne zaradi zaščite žrtev, ampak zaradi ugotovitve Inšpektorata za delo, da je Lorenčič nezakonito zasedal delovno mesto glavnega tajnika. Vsi štirje aktualni kandidati za rektorja, so ravnanje takratnega rektorja Tičarja obsodili, ampak trije od teh – Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk in Niko Samec – so bili že v času rektorja Tičarja na funkciji prorektorjev, pa nihče ni (drugače) ukrepal. Preverite v videu, kjer izveste tudi kaj o (ne)reševanju primera meni Zdravko Kačič, edini od štirih kandidatov, ki ni (bil) del aktualnega ali tedanjega vodstva Univerze.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Potem ko so se pod nedavnim vodstvom mariborske univerze (v času mandata rektorja Igorja Tičarja) pogosto sekala mnenja med obema stranema, so tokrat poenoteni: 24. januarja napovedujejo stavko. Vlado Republike Slovenije pozivajo naj univerzam zagotovijo dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij in naj izpolnijo obljube.

Novi podpisnik dokumentov na Univerzi v Mariboru, prorektor Žan Jan Oplotnik in predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič sta očitno našla skupni jezik. Da bi Univerzi zagotovili dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij, je napoved stavke in skupne zahteve v imenu sindikata VIR (Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije) podpisala tudi Sandra Kurnik Zupanič. Skupaj so napovedali napovedali stavko. To pomeni, da 24. januarja na Univerzi in članicah ne bo predavanj, kajti stavki se bodo s podporo vodstev Univerze in njenih članic, pridružili pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru. Zahtevajo, da Vlada zagotovi zadostna sredstva univerzam kot delodajalcem, da bi lahko odpravili plačne anomalije. Prav tako pa pričakujejo, da bo Vlada izpolnila s sindikati že dogovorjene obveznosti za zaposlene.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Podpis(nik)i skupne zahteve.

Mačehovski odnos države
Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar“, opozarjajo podpisniki skupne zahteve. V svojem apelu poudarjajo, da so univerze finančno podhranjene. “Delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo“, so zapisali. Opozarjajo, da so odločitve Vlade univerzam nenehno povečevale stroške dela, z novim zakonom o visokem šolstvu pa, da so dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, “brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje“.

Nova poteza rektorja Igorja Tičarja po spremembi statuta mariborske univerze je namreč razburila sindikate in delavce. Po novem bi se odločanje o delovnem razmerju rektorja iz Upravnega odbora preneslo na Senat, sklepanje pogodbe o njegovem delovnem razmerju pa na najstarejšega prorektorja.

Javna obravnava je že v teku, časa za odločanje pa je izredno malo. Zakonski rok namreč določa 15 dnevno javno obravnavo. Če pa upoštevamo dejstvo, da so vmes prazniki, kolektivni dopusti na Univerzi, pa je časa (še) precej manj. Zato se poraja vprašanje, ali so odločanje o spremembi statuta namerno izbrali v tem časovnem obdobju, saj gre za zajeten dokument, ki ga morajo posamezne članice Univerze v Mariboru v tem času obravnavati in se odločiti. Sicer pa se v tem času potihoma v senci sprememb statuta spreminja še Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru  v plačne razrede, zaradi katerega mora Univerza v Mariboru plačati več kot 5 milijonov evrov.

Spremembe statuta razburjajo, saj rektor več kot očitno namerava pravila prikrojiti po svoje. Kljub temu, da je pogoje za upokojitev izpolnil lansko leto, pa zdaj očitno znova pripravlja vse za nadaljevanje svojega delovnega razmerja. Kljub temu, da je večina predlogov sprememb v statutu UM potrebna zaradi zahtev novele zakona o visokem šolstvu, pa se vmes znajdejo tudi takšne spremembe, ki bodejo v oči. Kot recimo prenos pooblastil glede odločanja o delovnem razmerju. Do sedaj je kot najvišji organ, ki o tem odloča veljal Upravni odbor, po novem bi se to odločanje preneslo na senat.

seja senata UM

Seja senata Univerze v Mariboru

Tudi novo pravilo, da bi se sklepanje pogodbe o rektorjevem delovnem razmerju preneslo na najstarejšega rektorja, bode v oči. Dejstvo namreč je, da rektor izbira prorektorje, ki so potemtakem podrejeni vodstvu, torej rektorju. Na kakšen način bi torej lahko prorektor podpisoval kaj takšnega?

V statutu je novo tudi pravilo o nadomeščanju rektorja v primeru njegove večmesečne odsotnosti. Tako bi v tem času na njegovo mesto stopil najstarejši prorektor. Pa vendar, kako bi to bilo mogoče, glede na to, da je rektor lahko le nekdo, ki izpolnjuje pogoje za to vlogo. Ali je to sploh zakonito?

VSS: Komu so popustile varovalke?

Oglasili so se v Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru, kjer obsojajo nekatere spremembe. Še posebej so se uprli na dve določili:
– nepedagoškim delavcem naj bi zagotavljal le 5% participacijo pri volitvah rektorja ter dekanov;
– v statut naj bi vnesli določila, ki spreminjajo pristojnosti Senata in Upravnega odbora, ter določilo, da pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše najstarejši prorektor.

Oba predloga sta po naši oceni v celoti nesprejemljiva, da bi jih predložili v javno obravnavo v akademski skupnosti UM. Rektorju zato predlagamo, da določbe, ki se nanašajo na njegovo delovno razmerje, umakne, sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na Univerzi v Mariboru namesto, da bi spoštovali načela zakonitosti ter odločitve sodnih in inšpekcijskih odredb, raje ukvarjamo s prilagajanjem aktov interesom vodstva univerze,“ so zapisali v Visokošolskem sindikatu.

Pisanje pravil sebi v prid?

„Vrinjanje“ novih določil v statut mariborske univerze, ki neposredno vplivajo na rektorjev mandat oziroma njegovo zaposlitev, v sindikatu razumejo kot poskus izrabe priložnosti za neke druge cilje. Še posebej nerazumno je novo pravilo o novem sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

rektor um igor tičar

 

Rektor bi to sklepal s svojim prorektorjem. „To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom. Je sploh mogoče, da je kdor koli predlagal tako rešitev? So vse varovalke in etični standardi na UM odpovedali?,“ ogorčeno pišejo v sindikatu.

Beg pred upokojitvijo?

Spomnimo, da v avgustu Tičarju poteče pogodba. Glede na izpolnjene upokojitvene pogoje tako več ni zadržkov, da bi rektor zapustil vodstveni stolček in delo prepustil komu drugemu. Vendar se stvar znova zapleta, saj z novimi določili v statutu mariborske univerze vpliva ravno na podaljšanje svoje zaposlitve. In še to: glede na obstoječi statut, bi Senat univerze moral razpisati volitve najkasneje tri mesece pred potekom njegovega mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem rektorju poteče mandat. Datumsko so ta rok že zamudili. Kaj sledi? Vse kar so nam na Univerzi odgovorili je, da ima rektor mandat do 4.5.2019.