Aktualne oddaje

    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂

Senat UM je na 14. redni seji po izvedenem postopku sprejel Strategijo Univerze v Mariboru za obdobje 2021 – 2030, ki je dana v sprejem tudi na sejo Upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Vir: Univerza v Mariboru
Slika je simbolična

Strategija Univerze v Mariboru je nastavljena zelo ambiciozno in predstavlja bodoče smernice za delovanje Univerze v Mariboru ter bo bolj podrobno v javnosti predstavljena v začetku leta 2021.

Nove pristojnosti Univerzi v Mariboru

Na seji Senata Univerze v Mariboru je bil sprejet Odlok o spremembah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki spreminja dosedanji postopek sprejema sprememb študijskih področij posameznih članic in daje nove pristojnosti Univerzi v Mariboru. Prav tako je bil potrjen Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022.

Tudi tokrat so senatorji obravnavali in potrdili dispozicije doktorskih disertacij, podana so bila predhodna soglasja k izvolitvam v nazive tako visokošolskih učiteljev kot visokošolskih sodelavcev, so sporočili iz mariborske univerze.

Končno poročilo o domnevno spornih izplačilih na Univerzi v Mariboru je danes obravnaval upravni odbor univerze, po seji pa je rektor Zdravko Kačič z njim seznanil medije. Poudaril je, da tudi to poročilo ni ugotovilo kakšnih elementov morebitnega kaznivega dejanja. Ugotovljene “pomanjkljivosti v poslovanju” pa bodo poskušali odpraviti.novinarska poročila kačič (2)
Obenem bodo vso dokumentacijo predali organom pregona in računskemu sodišču, da še tam preverijo zadevo.

Končno poročilo je pripravil Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu, ki je po Kačičevih besedah nevtralna ustanova, ki opravlja tovrstne preglede poslovanja tudi za druge slovenske institucije, med drugim sodišča. Njegovo pripravo so naročili po tistem, ko sta poročili svetovalnega podjetja Ernst & Young Svetovanje, ki ju je naročilo prejšnje vodstvo univerze, pokazali domnevno spornih 50 milijonov evrov izplačil na univerzi v obdobju od leta 2010 do leta 2016.

“Nobeno od teh treh poročil ni prepoznalo elementov kaznivega dejanja,” je danes poudaril Kačič. Ponovil je, da sta predhodni poročili izpostavili le “tveganja za zlorabe”, s tem da ta niso bila obrazložena, saj se posamezne članice univerze do njih niso imele priložnosti opredeliti. Končno poročilo je vključilo tudi pojasnila vpletenih in izkazalo se je, da so bile določene obtožbe neutemeljene. Kot primer je Kačič navedel domnevo o nakupu opreme na eni od fakultet za osebne namene, a se je pokazalo, da je bila ta kupljena za študijske potrebe. “Tveganje za zlorabo še ne pomeni dejanske zlorabe,” je dejal Kačič.

“Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju,” je poudaril.

Višina domnevno spornih izplačil se med poročili ne razlikuje. Tako naj bi bilo v šestih letih na univerzi izplačanih za 28 milijonov evrov zaposlenim po avtorskih in podjemnih pogodbah, nadaljnjih 18 milijonov evrov pa zaposlenim kot zunanjim izvajalcem. Še 5,5 milijona evrov naj bi prejeli dobavitelji, ki so skoraj v celoti odvisni od mariborske univerze.

Kačič je poudaril, da te številke tudi njemu niso všeč, a da to omogoča zakonodaja. Ponovno je spomnil, da prek avtorskih in podjemnih pogodb med drugim plačujejo letno okoli 3800 oseb za izvajanje pedagoškega procesa, med drugim na medicinski fakulteti, kjer predavajo zdravniki iz kliničnega centra. Prav tako se na takšen način plačujejo projekti fakultet z gospodarstvom, ki so za univerzo ključni.

Končno poročilo je v torek obravnaval kolegij dekanov, ki je sklenil, da bodo na nadaljnjih sestankih obravnavali posamezna tveganja in možnosti za njihovo odpravo. Danes pa se je z njim več ur ukvarjal upravni odbor univerze, ki je vodstvu univerze naložil, da najkasneje do junija 2020 pripravi ukrepe po priporočilih revizorjev.

Med priporočili so centralizacija postopkov naročanja storitev, vzpostavitev službe za nadzor poslovanja, letno ocenjevanje dobaviteljev ter izoblikovanje natančnih meril za razporejanje prihodkov iz tržne dejavnosti. “Pri nadaljnjem ravnanju bomo upoštevali priporočila vseh treh poročil,” je zatrdil rektor.

Spomnil je, da se osebno že več let trudi za zakonodajne spremembe, ki bi preprečile ugotovljena tveganja za zlorabe. “Sistemsko je na primer treba stvari spremeniti tako, da bo nagrajevanje dela na univerzah potekalo znotraj ene plače, ne pa da smo priča kopičenjem plač,” je dejal.
Vir: STA

Univerza v Mariboru s partnerji načrtuje vzpostavitev nacionalnega superračunalniškega centra, katerega zmogljivosti bodo svetovno primerljive. Zanj je v okviru projekta HPC RIVR pridobila evropska in nacionalna sredstva. Če bo šlo vse po načrtih, ga bodo zagnali leta 2020.

“To je velika stvar za vzhodno regijo in Maribor, ker prinaša številne multiplikativne učinke,” je  povedal vodja projekta, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Zoran Ren, ki je prepričan, da bo krepitev računalniških zmogljivosti pomembno prispevala ne le k razvoju superračunalniške stroke in raziskavam na številnih znanstvenih področjih, ampak bo tudi dala pospešek gospodarstvu.
rektorat mb univerze

“S takšnim superračunalniškim sistemom bomo prispevali na primer k natančnejšemu predvidevanju vremenskih pojavov, simuliranju družbenih pojavov, optimizaciji posameznih izdelkov, simulacijam fizike osnovnih delcev, razvoju kripto-tehnologij, globokega učenja, umetne inteligence in podobno. Doslej smo morali zahtevnejše izračune izvajati z uporabo superračunalniških sistemov v tujini,” je pojasnil.

Moči so združili z Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in Fakulteto za informacijske študijske v Novem mestu (FIŠ). “Trenutno najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji ima zmogljivost okoli 38 teraFLOP/s in je v lasti zasebnega podjetja. V okviru projekta HPC RIVR pa bomo vzpostavili superračunalnik zmogljivosti najmanj 1,5 petaFLOP/s s podatkovnim poljem zmogljivosti najmanj 22 PB. Če bi ta računalnik postavili danes, bi bil 23. najzmogljivejši v Evropi in 90. na svetu,” je dodal.

Projekt je ocenjen na 20 milijonov evrov, od tega bi šlo 16,5 milijona evrov za nabavo visoko zmogljive računalniške opreme.

Superračunalnik bo nameščen v objektu IZUM v Mariboru, ki razpolaga z ustreznim prostorom in potrebno tehnološko infrastrukturo, saj so ga nedavno celovito sanirali in dogradili. “Za IZUM je to nov izziv, saj bodo gostili superračunalnik nacionalnega pomena in digitalni repozitorij znanstvenih podatkov v Sloveniji, kar dolgoročno predstavlja bistveno spremembo njihovega delovanja,” je pojasnil Ren.

V prihodnjih nekaj mesecih bo v okviru Računalniškega centra Univerze v Mariboru najprej vzpostavljen prototipni superračunalnik zmogljivosti 220 teraFLOP/s, ki bo namenjen razvoju in testiranju ustreznih, predvsem programskih rešitev za delovanje osrednjega superračunalnika. Ne želijo namreč hiteti z nakupom opreme za osrednji superračunalniški sistem, saj je tehnološki razvoj na tem področju zelo hiter.

“Superračunalnik bo imel glede na vložena sredstva zelo dobre zmogljivosti, saj sistema ne bomo kupili na ključ, ampak ga bomo naredili po lastni arhitekturni zasnovi. V preteklosti, ko smo ločeno razvijali manjše superračunalniške sisteme z omejenimi sredstvi, smo namreč pridobili potrebno znanje, da si upamo to narediti. Zgradili bomo superračunalniški sistem, ki bo enakovredno naslavljal tako visoko zahtevno znanstveno računanje, torej veliko količino matematičnih operacij, kot tudi veliko število logičnih operacij, ki so potrebne pri analizi velikih podatkovnih baz,” je pojasnil Ren.

Novi superračunalniški sistem bo deloval po načelu odprtega dostopa in ga bodo lahko primarno uporabljali raziskovalci na javnih raziskovalnih institucijah, v manjšem deležu pa tudi zunanji uporabniki, na primer podjetja. “Nekatere institucije bodo trajno zakupile določen delež zmogljivosti superračunalnika za svoje potrebe, saj njihove potrebe po tovrstnih zmogljivostih nenehno naraščajo,” je povedal Ren.

S projektom je predvidenih tudi 30 novih zaposlitev razvojnih inženirjev na UM, IZUM in FIŠ.
Vir: STA

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je prejela prestižno mednarodno akreditacijo AACSB, ki jo podeljuje največje ameriško združenje poslovnih šol AACSB International—The Association to Advance Collegiate Schools of Business (AACSB), sinonim za najvišji standard kakovosti v poslovnem izobraževanju že vse od leta 1916 dalje.

Univerza_Maribor

Prestižna mednarodna akreditacija AACSB zagotavlja študentom EPF odlično izobrazbo na poslovnem in ekonomskem področju ter diplomo s še močnejšo mednarodno prepoznavnostjo, fakulteti pa omogoča vzpostavljanje novih mrež in mednarodnih partnerskih povezav z najboljšimi poslovnimi fakultetami na svetu. V svetu ima to akreditacijo manj kot 5 % vseh poslovnih programov.

»Akreditacija AACSB prepoznava institucije, ki so se izkazale z osredotočanjem na odličnost na vseh področjih, vključno s poučevanjem, raziskovanjem, razvojem študijskih programov in izobraževanjem študentov«, pojasnjuje Stephanie M. Bryant, izvršna podpredsednica in generalna direktorica za akreditacije pri AACSB International in dodaja: »Čestitamo Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in dekanici Lidiji Hauptman za pridobitev akreditacije kot tudi celotni ekipi Ekonomsko- poslovne fakultete – vključno s strokovnimi službami, pedagoškimi sodelavci, vodstvom, osebjem in študenti – za njihov prispevek pri doseganju tega priznanja«.

»S pridobljeno akreditacijo AACSB je Ekonomsko-poslovna fakulteta potrdila, da je kakovost študijskih programov, ki se izvajajo na fakulteti, visoka, da so programi mednarodno konkurenčni in da je odlična fakulteta«, poudarja dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete Lidija Hauptman.

 

 

Danes so člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru (UM) soglasno potrdili novi Statut, ki ga je predlagal rektor Igor Tičar. S tem so očitno pritrdili rektorju v njegovi argumentaciji, da je Univerza avtonomna v določanju pravil svojega delovanja. Predsednica Visokošolskega sindikata na UM Marija Javornik Krečič pa je prepričana, da so s tem storili “institucionalni samomor.”

Po večstopenjski procesiji obravnave novega Statuta univerze, se je ta danes zaključila z 8 glasovi za od 8 prisotnih članov Upravnega odbora (UO). V razpravi so člani upravnega odbora med drugim navajali, da zaupajo modrecem, ki so Statut že obravnavali pred njimi. S tem so ciljali predvsem na Senat UM, katerega člani so zasedali minuli torek in novi Statut podprli z absolutno večino. Goreče pa sta tudi danes pred člani odbora razpravljala rektor Tičar in predsednica sindikata VSS Javornik Krečičeva.

Mladen Kraljič, glavni tajnik Univerze v Mariboru (levo) in Gorazd Meško, predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru (desno).

Mladen Kraljič, glavni tajnik Univerze v Mariboru (levo) in Gorazd Meško, predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru (desno).

 

Pet proti ena
Pred glasovanjem je Javornik Krečičeva zbrane opozorila, da so vsi trije reprezentativni sindikati podali negativno mnenje na novi Statut ter, da so se o tem, kdo naj rektorju podpiše pogodbo o zaposlitvi, že izrekli tudi na ministrstvih. Po njenih besedah so v času razprave o (nez)možnostih upokojitve rektorja Tičarja na Ministrstvu za šolstvo ter Ministrstvu za javno upravo eksplicitno zapisali, “da pogodbo z rektorjem sklene predsednik upravnega odbora“. Rektor Tičar pa je v repliki ponovno poudaril, da je univerza avtonomna pri odločanju o pravilih igre svojega delovanja. “Ministrstvo je tudi snažilka in vratar. Ne mi govorit o nekih amorfnih mnenjih. Ljubiteljski dopisi iz ministrstev nas ne zanimajo, jaz imam takih mnenj cel predal.”

Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru (levo) in Saša Prelič, redni profesor na mariborski Pravni fakulteti (desno).

Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru (levo) in Saša Prelič, redni profesor na mariborski Pravni fakulteti (desno).

Z argumentom avtonomnosti povozili
Ker je Javornik Krečičeva v razpravi opozorila, da je avtonomnost Univerze omejena z zakonom, tudi če se zakon komurkoli zdi čuden, je izzvala repliko Saše Preliča, rednega profesorja na Pravni fakulteti, ki se je seje Upravnega odbora udeležil na povabilo rektorja Tičarja. “Univerza si seveda sme sama določit kako bo sklenila delovno razmerje s svojim zakonitim zastopnikom“, je dejal Prelič. Razpravo je zaključil predsednik upravnega odbora Gorazd Meško, ki je povzel slišano: “Statut ni idealen, ampak je tukaj. Osebno sem za, da s tem početjem ne bi ogrožali financiranja Univerze.” Če člani upravnega odbora Statuta danes ne bi sprejeli, bi se namreč Univerza financirala z 80% dvanajstin za javno službo. Ker so ga sprejeli, pa bo Statut najkasneje do 15. junija 2017 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zimsko izpitno obdobje se je končalo, mi pa nadaljujemo s predstavitvijo najuspešnejših študentov. Eva Petrič je ambiciozna športnica, Tamara Hršak pa vsestranska umetnica. Katja Koren nam je predstavila sekcijo Mladi projektni managerji in nas povabila na njihov dogodek, v prispevku pa o sodelovanju članov ŠOUM in Društvom študentov invalidov.