Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine sodisce

Izrek sodbe Šišku in Lesjaku ta p...
Dodano:

Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.

 šiško
Oba obdolžena sta v današnjih zaključnih besedah na sodišču povedala, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.

Šiško je zatrdil, da nikoli ni pozival k nasilju ali k spremembi ustavne ureditve, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. “Ljudje, ki vodijo to državo, se ne zavedajo, da so samo izvoljeni predstavniki ljudstva in da jih ima to pravico zamenjati, a ne z nasiljem, ampak z zakonitimi sredstvi,” je dejal.

Po njegovih besedah so ustanovili Štajersko vardo kot podporo obstoječim obrambnim silam v državi, “če bo to potrebno”. Pojasnil je, da je njena ustanovitev že od vsega začetka v programu Gibanja Zedinjena Slovenija, ki je uradno priznana politična stranka in je nastopila že na več volitvah, a prej temu nihče od državnih organov ni oporekal.

“Nikoli nisem govoril, da je treba strmoglaviti državo. Nasprotno, govoril sem o sodelovanju z državnimi organi,” je dodal. Tudi ko je v pozivu Cerarju omenjal kramolo, je, kot je dejal, mislil na nenasilen upor. “Spremembe je namreč treba delati z volitvami. A ljudje se morajo zavedati pomena udeležbe na volitvah, zato sem jih pozival, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki bodo vodili našo državo, ne pa da naj jih rušijo,” je navedel.

Poudaril je, da ni nikogar ščuval, temveč da je le pozival ljudi, naj se organizirajo, da bodo lahko pomagali pri obrambi države. “To je naša dolžnost,” je prepričan. Povedal je še, da sam ni nikoli ničesar objavljal na spletu, vsi posnetki, s katerimi naj bi ogrožal varnost v državi, pa so še vedno javno dostopni, medtem ko je sam že več kot šest mesecev v priporu.

Zato ocenjuje, da je sodni postopek uperjen predvsem proti njemu osebno. Prepričan je namreč, da je tožilstvo “dobilo navodilo, da je Andreja Šiška treba zapreti v opomin drugim, ki bi si slučajno še upali govoriti proti njim”. “Gre za izrazito politično, dejansko naščuvano ravnanje državnega tožilstva, ki pa ni uspelo ničesar dokazati,” je dejal.

Soobtoženi Lesjak, nekdanji član podmladka SDS, ki se brani s prostosti, je bil v zaključnih besedah mnogo krajši. “Nisem kriv, ker snemati ni greh,” je dejal. Ponovil je, da je sam le zagotovil medijsko pokrivanje postroja Štajerske varde, kar ne bi smelo biti kaznivo dejanje. “To ni bil prepovedan, nelegalen dogodek in tudi snemanje takšnega dogodka ne more biti v svobodni družbi nezakonito,” je dejal.

Tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.
Vir: STA

Šiško: Ponavljam, šlo je le za p...
Dodano:

Po predobravnavnem naroku pred tremi tedni se je danes na mariborskem sodišču začelo sojenje vodji Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in soobtoženemu Mateju Lesjaku zaradi domnevnega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. V izčrpnem zagovoru, ki traja že več ur, je Šiško ponovil, da je šlo le za provokacijo.

šiškoŠišku, ki je pristal v priporu pred šestimi meseci, ko so se na spletu pojavili fotografije in posnetki urjenja skupine oboroženih zamaskiranih moških v Apačah, je danes ponovil, da je zaradi očitkov od domnevnem rušenju ustavne ureditve države “užaljen, ker je to v popolnem nasprotju z vsem mojim dosedanjim delom in življenjem”.

Poudaril je, da se je že od nekdaj zavzemal za Slovenijo, in nato, oborožen s kupom literature, podrobno opisal svoje dejavnosti od leta 1986. Predhodno obsodbo zaradi poskusa umora je označil za “konstrukt” in tako si razlaga tudi trenutni kazenski pregon. “Nisem pozival k nikakršnemu nasilju ali prelivanju krvi. To preprosto ni res,” je dejal.

Že na predobravnavnem naroku je zavrnil vse očitke iz obtožnice. “Želim, da se ljudje, ki ne hodijo na volitve in tako prepuščajo odločitve drugim, zbudijo. Ustave nisem rušil, ampak sem se zavzemal za njeno spoštovanje,” je danes ponovil.

Tožilec Tilen Ivič mu očita ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v povezavi z oboroženim odporom, Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja leta 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še z ustanovitvijo obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani ter pozivanjem drugim deželam, da se organizirajo podobno.

Lesjak, ki je medtem odpovedal pooblastilo zagovorniku Mihaelu Jenčiču in se po novem brani pred sodiščem sam, po štirih urah še ni prišel na vrsto za svoj zagovor.

Podporo Šišku je prišlo danes na sodišče izrazit okoli 25 podpornikov v črnih majicah in čepicah. Ob prihodu pred poslopjem sodišča z limuzino so se postrojili, ob vhodu pa razobesili svoje zastave.
Vir: Lokalec.si

Kangler spet na sodišče zaradi As...
Dodano:

Na mariborskem okrajnem sodišču se bo danes začelo ponovno sojenje nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju zaradi zaposlitve njegove podžupanje Astrid Bah na občinskem stanovanjskem skladu. Zaradi tega je bil že obsojen na sedem mesecev pogojne kazni, a je zadeva padla na vrhovnem sodišču.

evropski-vecer-franc-kangler
Tožilstvo poskuša dokazati, da je Kangler kot takratni župan izkoristil svoj vpliv na direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman, da je leta 2009 zaposlila strankarsko kolegico iz SLS Astrid Bah, in poskrbel za to, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij.

Okrajno sodišče je Kanglerja januarja 2016 spoznalo za krivega nezakonitega posredovanja in zlorabe položaja, vrhovno sodišče pa je lani sodbo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo.

Po poročanju časnika Večer so vrhovni sodniki presodili, da so bili v tem postopku nezakonito uporabljeni prisluhi Kanglerjevim telefonskim pogovorom. Da so v spisu nezakonito, je Kanglerjeva obramba zatrjevala že v začetku postopka in poudarjala, da je tožilstvo uporabilo izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po preteku dveletnega zakonskega roka.

Policija je Kanglerju prisluškovala do 10. novembra 2009, tožilstvo pa je v zadevi Astrid Bah vložilo obtožni akt 10. julija 2013. Mariborsko sodišče zahtevi za izločitev prisluhov ni sledilo, ker je presodilo, da zadostuje, da je tožilstvo na podlagi istih prisluhov zahtevo za preiskavo zoper Kanglerja v dveh letih po koncu izvajanja prikritih ukrepov vložilo v več drugih primerih.

Odločitev vrhovnega sodišča v zadevi Astrid Bah je lani pri mariborskih tožilcih sprožila val umikanja obtožnih aktov, ki so vsebovali te prisluhe. Višja tožilka Januša Kušar Rotman, ki Kanglerja preganja v zadevi Astrid Bah, pa po pisanju Večera vztraja, da se prisluhi uporabijo tudi v ponovljenem sojenju.
Vir: STA

Dva obdolžena nasilništva ob trag...
Dodano:

Izmed sedmerice, obdolžene nasilništva pri tragičnem pretepu na mariborski tržnici januarja letos, sta dva priznala krivdo, danes poročata časnika Večer in Delo. Ostalih pet se je izreklo, da krivde ne priznavajo, tako da se bo zoper njih začel sodni proces.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Na predobravnavnem naroku na mariborskem okrajnem sodišču sta krivdo priznala Davor Hrgić in Danijel Polše. Prvemu je sodišče izreklo pogojno kazen pet mesecev in 15 dni zapora s preizkusno dobo dveh let, drugi pa se je s tožilstvom pogodil za kazen sedem mesecev zapora, ki jo bo odslužil z delom v splošno korist.

Sergej Mirjanić, Zoran Žilarevič, Gregor Mlakar, Matej Grenko in Darko Radović so krivdo odločno zanikali. Tožilka jim očita, da so 7. januarja letos okoli 5.30 pretepali skupino petih posameznikov ter jih spravljali v podrejen položaj. V primeru, da bodo spoznani za krive, jim grozi zapor do treh let.

Omenjeno sedmerico je tožilstvo obdolžilo nasilništva, ker so sodelovali v pretepu. V dogodku je bil eden od vpletenih zaboden in je kasneje v bolnišnici umrl. Odgovornost za njegovo smrt so kriminalisti pripisali osmemu, Vladimirju Bodiroži iz Žalca, proti kateremu pa kazenski postopek še ni stekel, ker sodišče po pisanju Večera še ni odločilo o zahtevi tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper njega.

Bodiroža in še ena oseba sta bila v pretepu lažje poškodovana. Oba sta v postopku proti sedmerici vložila premoženjskopravni zahtevek v višini več tisoč evrov.
Vir: STA

Šišku podaljšali pripor zaradi ...
Dodano:

Mariborsko sodišče je vodji samooklicane Štajerske varde Andreju Šišku po današnjem poročanju TV Slovenija podaljšalo pripor, v katerem se nahaja od sredine septembra. Zaradi nevarnosti vplivanja na priče naj bi mu bil pripor podaljšan za 30 dni. Še vedno pa ni znana odločitev glede zahteve tožilstva za uvedbo sodne preiskave v tej zadevi.

 šiško

Predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija in kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Šiško je osumljen kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi s kaznivim dejanjem oboroženega upora. Po ugotovitvah kriminalistov je iz objav z zborovanja Štajerske varde na začetku septembra v bližini Apač razvidno, da je pozival k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države, sam pa vztraja, da šlo pri spornem postroju le za provokacijo.

Šiško je v priporu od 12. septembra. Ker bi prihodnji teden minilo 30 dni, odkar so ga priprli, mu je preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča v soboto podaljšala pripor do drugega tedna novembra.

Preiskovalna sodnica ga je v preučevanju zahteve tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper njega zaslišala 25. septembra, dan kasneje pa še soobtoženega Mateja Lesjaka. Njena odločitev glede tega še ni znana. Kot so v petek za STA povedali na sodišču, bo odločitev glede uvedbe preiskave znana v prihodnjih dneh.

Še vedno se čaka tudi na odločitev vrhovnega sodišča glede zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Šiškov zagovornik Viktor Osim.

Pred mariborskim sodiščem so se danes ponovno zbrali Šiškovi podporniki in pozivali k njegovi izpustitvi na prostost. Ob tem so po poročanju TV Slovenija napovedali, da bo Šiško na prihajajočih volitvah kandidiral za mariborskegažupana.

V to tekmo se je podal že pred štirimi leti in dobil manj kot odstotek glasov. Zanj je glasovalo 251 volivcev.

Prvi mož varde je bil nekoč znan kot eden vidnejših pripadnikov Viol, navijačev mariborskega nogometnega kluba, predseduje tudi Zvezi domoljubnih društev Hervardi. Leta 2007 je bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa umora. Iz zapora, kamor so ga odpeljali s soočenja kandidatov za poslance DZ na lokalni televiziji, je prišel leta 2009.
Vir: STA

Sodišče izpustilo Šiška
Dodano:

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je vodjo Štajerske varde Andreja Šiška, ki je osumljen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, izpustil iz sodnega pridržanja. Kot so sporočili s sodišča, je presodil, da tožilstvo ni v zadostni meri utemeljilo suma očitanega kaznivega dejanja.

Da je Šiško znova na prostori, je nocoj potrdil tudi Šiškov odvetnik Viktor Osim.

Dežurni preiskovalni sodnik je Šiška, ki je osumljen kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi s kaznivim dejanjem oboroženega upora, zaslišal danes popoldne. Po zaslišanju je dežurni državni tožilec predlagal odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti.

“Po oceni dežurnega preiskovalnega sodnika tožilstvo ni v zadostni meri, s predloženimi dokazi, utemeljilo suma očitanega kaznivega dejanja. Zato po oceni dežurnega preiskovalnega sodnika ni bilo podlage za odreditev pripora. Pripor zoper privedenega je namreč mogoče odrediti le ob utemeljenem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je očitano privedenemu, in če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine, kažejo na nevarnost, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi,” so zvečer sporočili s sodišča.

“O nesoglasju (nestrinjanju) med dežurnim preiskovalnim sodnikom in predlogom pristojnega tožilstva za odreditev pripora pa bo odločil zunajobravnavni senat tega sodišča,” so še zapisali.

Po ugotovitvah kriminalistov je iz objav z zborovanja domnevne paravojaške enote Štajerska varda na začetku meseca v bližini Apač razvidno, da je osumljeni Šiško s pozivi ščuval k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države. Prav tako naj bi bilo iz fotografij in videoposnetkov razvidno, da je osumljeni posedoval jurišno puško, ki spada v kategorijo prepovedanega orožja.

Šiška, ki je vodja Štajerske varde, sicer pa predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija in kandidat na zadnjih predsedniških volitvah, so policisti aretirali po hišnih preiskavah v četrtek na njegovem domu v Mariboru. V soboto je sodnik zanj odredil 48-urno sodno pridržanje, ki bi se izteklo v ponedeljek okoli 6. ure.
Vir: STA

VIDEO: Kangler bo tožil državo, Z...
Dodano:

Franc Kangler in Željko Vogrin, predstavnika Združene desnice, sta razočarana nad odločitvijo Ustavnega sodišča. Tam so namreč zavrnili obravnavo pritožbe nad odločitvijo Vrhovnega sodišča, kjer so presodili, da Združena desnica v novomeški in kranjski volilni enoti ni upoštevala ženskih kvot. Pravico bodo iskali na evropskem sodišču v Strasbourgu.

VIDEO: Oprostilna sodba Javornik Kr...
Dodano:

Z oprostilno sodbo se je danes zaključil proces, v katerem je rektor mariborske univerze Igor Tičar zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata na univerzi Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve. Javornik Krečičeva je oproščena, Tičar pa mora plačati približno 2.500 evrov stroškov sodnega procesa.

“Izrekam in javno razglašam naslednjo sodbo v imenu ljudstva: obtoženo Marijo Javornik Krečič se iz razloga po prvi točki 158. člena zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe,” je dejala sodnica Barbara Nerat. Po razglasitvi je rektor Tičar brez besed in vidno razočaran odkorakal s sodišča, s čimer je ostalo odprto vprašanje ali se bo nad sodbo pritožil ali ne. Obramba in oproščena pa odločitev sodišča pozdravljajo. Več v video izjavah Boruta Mihurka (zagovornika M. Javornik Krečič) in Javornik Krečičeve, pred. Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru.

Ni moglo biti drugače
V poglobljeni utemeljitvi odločitve je sodnica Neratova med drugim pojasnila, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi pravnih in ne dejanskih vprašanj subjektivnih občutkov razžalitve. Sodniški senat je opravil test na podlagi 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj svobode izražanja. Iz tega izhaja, da je pravno vzdržno izražanje ostre kritike nad osebami, ki sebe tržijo in predstavljajo kot javno osebo. Po opravljenem testu, so člani sodniškega senata spoznali, da je govor Javornik Krečičeve “izražal resno kritiko nad potezami prvega med enakimi na Univerzi v Mariboru“, je dejala Neratova. Po utemeljitvi je izrazila tudi razumevanje tako rekoč poraženega rektorja, ki da ga kot človek razume, saj tudi sama kdaj kaj hudega prebere o sebi ali svojih bližnjih, a, da živimo v državi, kjer je za vse javne osebe dopustna večja mera svobode izražanja in medijskega poročanja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

VIDEO: Jutri pade sodba rektorjeve ...
Dodano:

Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.

Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.

Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.

Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.

Občinski informator 762 (27.9.2017...
Dodano:

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Sodba rektorjeve tožbe novembra
– Varuhi mesta Maribor navdušili otroke

– Drugače na pot – v šolo s kolesom
– Dan brez avtomobila na Muti
– 7. Jabolčni tek
– Uspešen Unior Downhill na Mariborskem Pohorju

VIDEO: Sodba rektorjeve tožbe nove...
Dodano:

“Lahko bi izbrala čisto lahko in preprosto pot, da bi se opravičila, vendar pa to ne bi bila prava pot“, je po današnjem naroku povedala obtožena Marija Javornik Krečič, predsednica visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru. Rektor Univerze Igor Tičar, ki jo toži zaradi (javne) razžalitve, pa je dejal zgolj “lep dan je“.

Danes se je na okrožnem sodišču nadaljevalo zaslišanje prič. Prva je odgovarjala Renata Šribar iz Zavoda Fema, strokovnjakinja in raziskovalka področja spola, ki je med drugim opredelila pomen besede seksizem in opozorila, da je za “diskriminacijo na delovnem mestu odgovorna oseba na vodilni funkciji dolžna reagirati takoj, v smislu, da zaščiti žrtev.” Tudi na direktno vprašanje Igorja Tičarja mu je odgovorila, da ni ustrezno reagiral na prijavo.
Naslednja je bila zaslišana prorektorica za študijsko dejavnost Nataša Vaupotič. Tako sodišče kot vse navzoče je opozorila, da je v neprijetni situaciji stati med dvema oseba, “ki sta v osnovi oba v redu človeka“. Javornik Krečičevo pozna kot izjemno zagreto borko za pravičnost, rektorja Tičarja pa kot profesorja, dekana in sedaj rektorja ter delodajalca. “Naš rektor ne dela razlik med moškimi in ženskami, včasih pač butne kakšno po štajersko“, je povedala v dvorani. Najkrajše in najmanj razburljivo je bilo zaslišanje Maje Žibert, prorektorice za študentska vprašanja. Povedala je, da ni opazila, da naj bi rektor delal razlike med moškim in ženskami ter dodala, da pa ji ne bi bilo všeč, če bi jih v kolektivu ali na kolegiju nazival z besedo “deklice” ali “babe”. Takšen primer je namreč med zaslišanjem izpostavila Javornik Krečičeva, da naj bi se zgodil. Kaj je sama povedala po današnjem naroku, si oglejte v video izjavi.

Janko Jerman, zagovornik zasebnega tožilca Tičarja, izjav po naroku ni dajal. Zagovornik Javornik Krečičeve Borut Mihurko, pa je povedal, da 16. novembra pričakuje oprostilno sodbo. Podrobnosti v video izjavi.

Ruski navijač v Mariboru obsojen i...
Dodano:

Ruski navijač Andrej Martjanov, ki je prejšnji teden v Mariboru pred tekmo lige prvakov napadel policista in zaradi tega pristal v priporu, je s tožilstvom podpisal sporazum, da pristaja na pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo petih let in stransko kazen petletnega izgona iz Slovenije. Dejanje obžaluje.

Navijaški incident, ki se je prejšnji teden zgodil pred nogometno tekmo med NK Maribor in moskovskim Spartakom, je dobil pravnomočni epilog. 25-letnega Martjanova so policisti ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge, za kar je zagrožena kazen zapora od šest mesecev do pet let. Policista je napadel med policijskim posredovanjem zaradi poskusa pretepa večjih skupin navijačev nekaj po 19. uri na Gosposvetski cesti. Napadel ga je s hrbtne strani in ga pri tem poškodoval po obrazu. Navijača so policisti po tekmi prijeli ob izhodu iz stadiona Ljudski vrt in ga pridržali .Napadeni policist pa terja 3900 evrov odškodnine.

Martjanov je na mariborskem sodišču povedal, da dejanje obžaluje, in prosil za čimprejšnjo izpustitev iz pripora. V Moskvi ima ženo in triletnega otroka, skrbelo ga je tudi za službo. Pomoč pri vrnitvi domov mu je v sodni dvorani ponudil predstavnik mariborske navijaške skupine Viole Roman Križnjak. Policisti so Martjanova v četrtek popoldne na mejnem prehodu Gruškovje predali Križnjaku, ta pa ga je nato odpeljal do Beograda, od koder je Martjanov z letalom poletel proti ruski prestolnici.
Vir: STA

Obtoženi umora brezdomca zanika sv...
Dodano:

Na Mariborskem sodišču, je znova potekala obravnava primera zoper Tomija Kolarja, obtoženega, da je novembra lani v zapuščenih prostorih nekdanjih mariborskih zaporov umoril svojega 41-letnega brezdomskega prijatelja. Obdolženi je zahteval, da sodnico izločijo iz primera, zanikal pa tudi svojo identiteto.

38-letni Kolar naj bi lani 23. novembra v zapuščenih prostorih zraven nakupovalnega središča Europark, vzel življenje drugemu brezdomcu, s katerim sta bivala v istih prostorih, a bila že nekaj časa sprta. Morilec naj bi se žrtve lotil z nožem na grozovit in zahrbten način. Policisti so Kolarja prijeli na dan umora, ko je peš hodil proti meji s Hrvaško. Od takrat obtoženi ostaja v priporu, za krivo dejanje pa mu grozi najmanj 15 let zapora.

 

pozar-v-nekdanjih-zaporih-maribor-2-10-3

Obdolženi še zmeraj zavrača možnost priznanja krivde, njegov odvetnik pa je danes predlagal preklic dokaznega predloga njegovega predhodnika Saše Jenčiča po zaslišanju izvedenca psihiatrične stroke, saj obdolženi trdi, da ni Tomi Kolar.  Zagovornik je nato podal še ugovor pravne narave glede očitkov obtožnice, da je šlo v obravnavanem primeru za nepravilno kvalifikacijo, saj uboja naj ne bi storil na grozovit način. Obtoženi se je med obravnavo več krat s povzdignjenim tonom sporekel s sodnico. Očitki laži ter nepravilno vodenega postopka, zahteval pa je tudi, da se na podlagi DNK analize ugotovi njegova identiteta.

Vir: STA

Vrhovno sodišče: ni razloga za na...
Dodano:

Potem ko so v Odboru 2015 v minulih dneh predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču, zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v primeru Franca Kanglerja, na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da za izvedbo nadzorstvenega pregleda ne vidijo niti razloga niti izrecne pravne podlage.

V Odboru 2015 so v javnem pozivu med drugim opozorili na primer domnevno nezakonitega ravnanja, ko naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču. To naj bi dokazoval tudi podpis takratnega vodje mariborskega tožilstva Draga Škete, s katerim ta potrjuje, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. Zaradi tega je Odbor predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča pozval, naj odredi izredni nadzor ter uvede še druge ukrepe za preprečevanje kršenja človekovih pravic in zakonodaje. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora so v odboru pozvali tudi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Na vrhovnem sodišču so v zvezi s tem spomnili na zakon o sodiščih, ki določa, da predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposrednega višjega sodišča ali predsednika vrhovnega sodišča, ministra, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
V vseh primerih morajo biti podane ugotovitve, do katerih lahko predsednik sodišča ali kateri od upravičenih predlagateljev pridejo sami. Predlagateljeve ugotovitve pa “ne morejo predstavljati navedbe, pobude ali mnenja oseb, civilnih združenj in podobnih skupin, ki morebiti spremljajo potek določenega sodnega postopka, v katerem same niso udeleženci, ali si na drugih podlagah ustvarijo mnenje o ravnanju posameznega sodnika“.
Predvsem pa je po njihovih navedbah treba upoštevati, da nadzorstveni pregledi niso namenjeni preverjanju zakonitosti in pravilnosti sodnih odločb v posamezni zadevi, saj je to naloga in pristojnost instančnih sodišč, ko in če so zoper posamezne sodne odločitve vložena pravna sredstva. To pa je v kazenskih postopkih predvsem naloga zagovornikov obdolžencev, so pojasnili.

Iz navedenih razlogov na vrhovnem sodišču ne vidijo niti razlogov niti izrecne pravne podlage, da bi se predsednik vrhovnega sodišča odločil za izvedbo nadzorstvenega pregleda, kot ga je predlagal Odbor 2015, so še navedli na vrhovnem sodišču.

Sodisce-1

Težav je več
V naslednjem javnem dopisu je Odbor 2015 opozoril, da naj bi mariborski kriminalisti leta 2008 “nezakonito, brez soglasja lastnikov, tajno vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru ter opravili ogled in fotografirali notranjost objekta“. V zvezi s tem so javno vprašanje med drugim naslovili na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, saj jih je zanimalo, “od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in te podatke posredovati nepooblaščenim osebam“.
V zvezi s tem primerom so na notranjem ministrstvu pojasnili, da ministrica konkretnih zadev ne more komentirati. “Poudarja pa, da policija deluje in mora tudi v prihodnje delovati strokovno in zakonito,” so navedli. Podobno so pojasnili tudi na Policijski upravi Maribor. Obenem pa so zatrdili, da v konkretnem primeru niso izvajali ukrepov, vezanih na sodno odredbo, ali drugih ukrepov, ki bi predstavljali poseg v zasebnost posameznika. “Uporabili smo samo vedenje in nam znana dejstva o zadevnem primeru ter jih posredovali pristojnemu organu,” so še navedli.
Vir: STA