Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Kandidaturo za državnozborske volitve sta na Upravni enoti Maribor danes oddala Franc Kangler in Željko Vogrin,  ki bosta kandidirala za poslanca pod okriljem stranke Združena desnica. 

dz volitve, kngler, mikl, vogrin (2)

Po besedah mestnega svetnika in nekdanjega podžupana MO Maribor Milana Mikla, so sedaj “pripravljeni na volitve”. Mikl je danes v imenu stranke poskrbel za oddajo dokumentacije. Ob tem je dejal, da imajo po njegovem mnenju “zelo dober program”, v katerem se bodo zavzemali za malega človeka, pravice delavcev, dostojne pokojnine, pa tudi za družine. “Verjamem, da bodo naše volivke in volivci prisluhnili ter se temu primerno odločili,” je dodal in povedal, da imajo sedaj zapolnjene vse volilne enote – 88 kandidatov po osmih volilnih enotah z 11 volilnimi okraji. “Tako smo maksimalno in tudi številčno pripravljeni.” Ob vlogi so oddali tudi 278 obrazcev podpore.

Franc Kangler je na vprašanje zakaj se je odločil za kandidaturo, odgovoril, da ima politično kilometrino ob tem pa poudaril, da se bo “boril za malega človeka“. “V življenju imam politično kilometrino, tudi izkušnje s človekovimi pravicami in svoboščinami in na nek način si želim boljše, bolj prijazne in pravične države,” je dejal Kangler. Skrbi ga predvsem, “da bi pozabili na tiste male ljudi z velikim srcem in dušo, ki imajo najmanjše pokojnine.” Po njegovem je treba za njih naprej poskrbeti in ustvariti družbo, v kateri “bomo vsi imeli dovolj. Da do tega pridemo pravično in pošteno.”

Kandidaturo je danes oddal tudi Željko Vogrin, ki je poudaril, da bi program moral prepričati zadostno število ljudi. “Mogoče se razlikujemo po drugih po tem, predvsem Franc Kangler, kar je že dokazal v preteklosti, da kar je obljubil, je tudi izpolnil. Naš cilj je ne obljubljati nerealnih stvari,” je dejal. Na vprašanje zakaj ali bi želel biti del nacionalne, parlamentarne politike, ker lokalna politika ni (bila) dovolj, pa je odgovoril, da je nacionalna politika ključna za sprememba. “Vsi vidimo, kaj so nam prinesli razni Cerarji, pred tem razni Viranti, razni profesorji s fakultet, doktorji, ki so skregani z realnostjo. So vrhunski strokovnjaki, ampak teoretiki. Velika razlika pa je med teorijo in prakso. Žalostno pa je to, da pozabljajo na majhnega človeka,” pravi Vogrin.

Svoje kandidate in kandidate za poslanska mesta v Državnem zboru so predstavili tudi v mariborski Slovenski demokratski stranki. Izbrali so jih šest. Vsem skupna prioriteta pravijo, da bo prisluhniti občanom in občankam njihovih volilnih okrajev.

Socialni demokrati (SD) so včeraj v Narodnem domu Maribor predstavili 11 kandidatov iz Maribora in okolice, ki se bodo junija na državnozborskih volitvah potegovali za poslanski stolček: Andrejka Flucher, Ludvik Repolusk, Jernej Štromajer, Bojana Muršič, Alenka Iskra, Boris Potrč, Žiga Štajnbaher, Mateja Dover Emeršič, Renata Prislan, Matej Žmavc in Bojan Horvat.

Trenutno SD-jevci v parlamentu zasedajo šest stolov, po volitvah pa računajo na večje število. Še več: kandidati sedme volilne enote (Maribor in okolica) so prepričani, da bo njihova stranka oblikovala prihodnjo vlado. Kot eno osrednjih točk svojega programa pa so izpostavili boj proti družbeni neenakosti.

sd predstavitev kandidatov (1)

Muršičeva, sicer edina mariborska kandidatka iz vrst SD, ki v trenutni sestavi sedi v Državnem zboru, je izpostavila skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in razvoj lokalne samouprave. Žmavc, aktualni mestni svetnik in vodja SD-jeve svetniške skupine, pa je izpostavil stanovanjsko problematiko in spremembo zakonodaje v smeri omogočanja mladim prijaznega okolja, saj regija po njegovem “brez Avstrije ne bi preživela“. Med kandidati je tudi Emeršičeva, ki je tudi mariborska mestna svetnica, na predstavitvi pa je poudarila pomen javnega izobraževanja, sociale in dolgotrajne oskrbe starejših. Štromajer, aktualni občinski svetnik v Slovenskih Konjicah, je izpostavil ekonomsko-delavsko problematiko skozi ideje, kot so delavske zadruge in obvezna udeležba delavcev pri dobičku. Med kandidati je še Repolusk, ki se bo zavzemal za vzpostavitev širokopasovne infrastrukture na območju svojega okraja (Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole) in ureditev drugega dela zahodne obvoznice. Iskra, nekdanja direktorica Term Maribor, zdaj socialna podjetnica, pravi, se bo zavzemala za področje socialnega podjetništva, pri čemer je omenila, da je prav v tem delu države največ registriranih socialnih podjetij. Potrč, sicer zaposlen na Upravni enoti Maribor, je opozoril na težavo bega možganov. Štajnbaher se bo zavzemal za ranljive skupine v družbi – Rome, begunce in mlade z roba družbe. Po njegovih podatkih je Maribor med najmanj razvitimi občinami, “mesto pa ne le stagnira, temveč tudi nazaduje”. Med kandidati je še Prislanova, sicer tudi predsednica mestne četrti Magdalena, ki je poudarila pomen lokalne samouprave in zavzemanja za ustanovitev pokrajin. Horvat, prej predsednik mariborske SD in leta 2010 njihov županski kandidat, pa je spomnil na problematične podnebne spremembe ter izpostavil, da bo naloga vlad v prihodnosti tudi prehod v nizkoogljično družbo.

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

Štirje kandidati si želijo biti ravnatelji OŠ Janka Glazerja Ruše. V ta namen so se predstavili, z željo, da bi čim več predstavnikov širše javnosti spoznalo njihovo vizijo. A pozor: Ljiljana Mićović Struger, predsednica sveta zavoda šole, je v njihovem imenu prepovedala televizijsko snemanje, brez, da bi se o tem predhodno posvetovala z vsemi kandidati. Na sami predstavitvi pa je s svojim ravnanjem motila potek njihove predstavitve.

Borut Krajnc, Vladka Potočnik, Irena Jelenko in Ladislav Pepelnik kandidirajo za funkcijo ravnatelja. Vsi so se udeležili javne predstavitve svojih kandidatur, a preden so pričeli, je besedo prevzela Mićović Strugerjeva: “Opazili smo prisotnost novinarjev oz. snemalne hiše. Novinarji so lahko prisotni na naši predstavitvi, saj so le-te javne oz. je javnost lahko prisotna. Svet zavoda pa pri tem ne more dovoliti snemanja, saj nima pisnega soglasja kandidatov.”

Vladka Potočnik, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.

Vladka Potočnik, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.

Kako lahko nekdo skliče javno predstavitev, z namenom čim širšega obveščanja in informiranja ljudi, potrdi, da so lahko na seji prisotni mediji, a kandidatov ni vprašal za strinjanje oz. nestrinjanje s snemanjem? Še huje, predsednica sveta zavoda Liljana Mićović Struger, je pred svojo naznanitvijo, da kamere ne smejo biti prisotne, vprašala za dovoljenje snemanja le sedanjega ravnatelja Ladislava Pepelnika, kar nam je sam po telefonu tudi potrdil. Preostali trije kandidati o tem niso bili obveščeni. Iz spoštovanja “navodil”, je snemalec osebno stopil v stik s kandidati ter vprašal za dovoljenje, a je Mićović Strugerjeva, četudi so kandidati snemalcu dovolili snemanje, vehementno zatrjevala, da se snemati ne sme. S tem je ne samo “povozila” njegovo delo, pač pa tudi popolnoma razvrednotila veljavnost jasno izražene volje kandidatov, ki so se s snemanjem strinjali. S celotnim manevrom je močno vplivala na razpoloženje kandidatov in predstavnikov javnosti, ki so bili prisotna na predstavitvi. Na podlagi pritiska javnosti in kandidatov pa je naposled popustila ter za zadnji dve kandidatki dovolila snemanje. Je to pošteno ali je že s tem povzročila neenakovredno obravnavo kandidatov, ki bi morali imeti enake možnosti za kandidaturo? Sprašujemo se tudi kako je lahko predsednica sveta zavoda v imenu sveta zavoda prepovedala snemanje, če ji člani sveta zavoda s sklepom niso podelili te pristojnosti? Na ta način domnevamo, da je prekoračila svoja pooblastila. Njena pojasnila pa še vedno čakamo, saj na naša vprašanja do danes (še) ni odgovorila.

 

Irena Jelenko, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.

Irena Jelenko, kandidatka za ravnateljico OŠ Janka Glazerja Ruše.

Trije za, eden proti
Prvi trije od vseh štirih zgodaj naštetih kandidatov so nam potrdili, da bi se strinjali z javno objavo posnetkov njihovih (javnih) predstavitev kandidatur, le Pepelnik je povedal, da se s tem ne bi strinjal. Zanimivo je tudi, da je zgolj on potrdil, da ga je predsednica sveta zavoda pred predstavitvijo vprašala za dovoljenje, ostalih pa ne: “Nobenega pisnega soglasja ni imela od nobenega. Mene osebno je vprašala in jaz sem rekel, da ne dovolim.” Je možno, da gre zgolj za naključje ali je Mićovićeva s tem pravzaprav dala prednost aktualnemu ravnatelju ter ostalim trem hkrati onemogočila, da bi bila njihova predstavitev dostopna širši javnosti, tudi tistim, ki v telovadnico niso uspeli priti osebno? Ali je s svojim ravnanjem celo načrtno motila potek predstavitev kandidatov, ki so se ob celotnem poteku nelagodno počutili, s čimer je bila njihova predstavitev posledično slabša kot so si želeli?