Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.

Potem ko smo že lani, še preden je vodenje Univerze v Mariboru moral predati dotedanji rektor Igor Tičar, večkrat poizvedovali kdaj bodo razpisali nove rektorske volitve in zakaj jih še niso, z Univerze jasnega odgovora ni bilo. Danes je jasno, da bodo o razpisu novih volitev odločali v ponedeljek.

Kot smo poročali, bi morala glavna tajnica Mirjana Babič v skladu s Statutom Univerze v Mariboru (ki je za Univerzo toliko temeljni dokument, kot je za državo Ustava), volitve novega rektorja razpisati najkasneje v roku 15 dni od dne, ko je dosedanjemu rektorju prenehala funkcija. V primeru aktualnega dogajanja na mariborski univerzi je to 15. januar 2018, saj je Tičarju prenehala funkcija 31.12.2017, ko se je moral upokojiti. Vse do danes nam ne iz službe za odnose z javnostmi ne z Rektorata niso potrdili te teze. V svojih odzivih so se bolj ali manj izmikali direktnemu odgovoru s pavšalnim odgovarjanjem, brez da bi določili datum razpisa novih volitev. Z današnjim dnem pa je postalo jasno, da bodo to temo kot edino točko dnevnega reda obravnavali na izredni seji senata v ponedeljek (15. januarja). Kdo je torej imel prav?

Neuradni kandidati
V akademskih sferah, za zidovi Rektorata pa tudi po mestnih ulicah so se v tem času že pojavile govorice o tem, kdo naj bi kandidiral na novih rektorskih volitvah. Aktualni prorektor Niko Samec, ki je kandidiral že na zadnjih rektorskih volitvah, in aktualni prorektor Marko Jesenšek, naj bi na tokratnih volitvah kandidirala kot predstavnika trenutnega vodstva Univerze. Željo po novi funkciji naj bi imel tudi dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak. Kampanjo naj bi mu pripravljal nekdanji glavni tajnik Univerze Teodor Lorenčič, ki so mu to funkcijo odnesle afere spolnega nadlegovanja. Kot kandidatka aktualnega prorektorja Žana Jana Oplotnika, sicer tudi zakonitega podpisnika Univerze, pa se omenja Mejra Festič, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije.

Mediji smo bili “krivi”, da je moral oditi. V svojem poslovilnem pismu nas je celo obtožil, da smo prirejali resnico. A resnica je sedaj, ko je Igor Tičar odšel v pokoj, popolnoma jasna: zoper njega je mariborsko državno tožilstvo od leta 2015 do danes prejelo 9 kazenskih ovadb.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Od devet prejetih, je bilo šest podanih anonimno. So se prijavitelji bali posledic? Izgube službe ali dodatnega šikaniranja na delovnem mestu? Prijave se nanašajo na afere, ki so pretresale Univerzo v Mariboru. Tudi na zgodbe in primere, na katere smo s svojim poročanjem opozorili prvi. Kot je za naš medij pojasnila Romana Kac, okrožna državna tožilka, se je vseh devet prejetih naznanil kaznivih dejanj
nanašalo na:

– šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),
– kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-Z,
– zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,
– poslovne goljufije po 228. členu KZ-1,
– ponarejanja listin po 251. členu KZ-1,
– nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1.

Od devetih so trenutno zoper Tičarja v teku štirje predkazenski postopki, ki so tajni, zato njihove vsebine na Okrožnem državnem tožilstvu Maribor ne razkrivajo. “Kazenskih ovadb zoper Univerzo v Mariboru s tem v zvezi nismo prejeli“, je še dodala Kaceva.

Slovo Igorja Tičarja iz mesta rektorja UM in njegovo poslovilno pismo sodelavcem, vzbuja občutek, da so za njegovo slovo odgovorni mediji in njihova navidezna dejstva. Ob tem bi rektorja opomnili na dejstva, da je njegov mandat zaznamoval sporen poizkus nakupa prestižnega avtomobila Audi za cc 100.000 EUR, ki so ga preprečile objave medijev, da je na Univerzi do objav medijev nemo opazoval spolno nadlegovanje in mobing svojega tajnika in da smo mediji bili tisti, ki smo ga opomnili, da obstaja zakon, zaradi katerega je predčasno zaključil svoj mandat in se na koncu upokojil. Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.

Igor Tičar.

Igor Tičar.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, študentke, študenti! Ob izteku leta in mojega 31-mesečnega dela kot rektor se mi zdi prav, da o teh mesecih in o funkciji, ki jo opravljam, še sam nekaj povem. Pred skoraj tremi leti sem na neposrednih volitvah prejel zaupanje zaposlenih na Univerzi in zasedel položaj rektorja. To zame ni bil samo izraz osebne časti, ampak sem to funkcijo razumel tudi kot zavezo za odgovorno, zavzeto, pošteno in transparentno delo v dobro naše skupne Univerze. Naša Univerza je dobra univerza! Tudi če komu zveni kot provincialno hvalisanje, bom to vedno znova ponavljal. To trdim ne le zato, ker sem njene uspehe in ugled v zadnjih 42 letih spremljal in pomagal graditi tudi sam, ampak velja za tako tudi po izmerjenih mednarodnih kriterijih. V okolju in razmerah, v katerih obstaja, je odlična! Tega dejstva ne morejo spremeniti niti odkloni v smislu neakademskega ravnanja, ki se je, se, in se še bo dogajalo – ne delajmo si utvar! Naloga vseh nas na univerzi pa je, da na neprimerne prakse opozarjamo in delujemo tako, da jih je in jih bo čim manj. Za to je potrebno veliko budnosti, objektivnosti in konstruktivne kritike. Nad vsem pa bi morala prevladati kulturni dialog in zakonito ravnanje. Določilo zakona mi preprečuje končanje že podeljenega mandata. Vam prepuščam oceno, v kolikšni meri gre pri tem za varčevalne ukrepe, diskriminacijo na osnovi starosti, odnos do avtonomije univerze oz. odnos do voljene funkcije, kot je rektorska. Gre za funkcijo, za katero je potrebno izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo – ne na univerzi ne v državi! Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja! Osebno pa tovrstno poigravanje z zakoni dojemam kot neodgovorno in predvsem nedostojno. Tudi škodljivo za katerokoli univerzo. Zaradi spoštovanja do samega sebe in ugleda, ki sem si ga zgradil s svojim delom na UM, si ne morem in nočem dovoliti nadaljnjih poskusov neokusnega drezanja v osebno dostojanstvo. In storil bom, kot sem obljubil: upošteval bom odločitev ustavnega sodišča in se po njej ravnal (http://www.us-rs.si/ zadeva: U-I-100/17). Z opravljenim delom sem zadovoljen in nanj ponosen. Naša univerza uživa trden mednaroden ugled in je pomembno vpeta v gospodarske tokove vzhodne regije. Pohvalimo se lahko z mnogimi odličnimi in odmevnimi dosežki… Uspelo nam je poravnati stare obveznosti do zaposlenih, nenehno spominjamo državo po pravičnejši delitvi finančnega kolača….Seveda je treba še marsikaj postoriti. Gotovo je še veliko problemov… Verjeli ali ne, največji problem naše univerze ni rektorjeva upokojitev! Še beseda o medijski pozornosti, ki sem je bil deležen. Razen redkih svetlih izjem je novinarska korektnost in profesionalnost podlegla »facebook« navideznim dejstvom, prirejenim resnicam in neresnicam. Sicer pa o tem največ pove prispevek Branka Sobana v sobotni prilogi Dela, 16. decembra. Ni mu kaj dodati. V veliko zadoščenje mi je, da sem bil deležen razumevanja in podpore najožjih sodelavcev. Brez vaše pomoči bi v tolikšni meri težko uspel v vsem, kar sem si v programu zadal. Zato sem vam neizmerno hvaležen. Verjamem, da bo nedokončane projekte mogoče uspešno zaključiti. Zahvala za korektno sodelovanje gre članom UO. Članom in članicam senata pa zahvala za zaupanje, ki ste ga namenili mojemu delu s tem, ko ste kar trikrat potrdili upravičenost mojega položaja. Posebej pa se zahvaljujem vam, zaposlenim in študentom UM, ki ste me izvolili in mi s tem podelili izredno čast, ki je dana redkim! Uspešno delo in razvoj vsem zaposlenim in naši Univerzi!
Igor Tičar

Na zadnji delovni dan pred “penzijo” je rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar prejel odločitev Ustavnega sodišča, ki je njegovo pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Odločili so, da mu je sodno varstvo v delovnem sporu zagotovljeno na Delovnem sodišču, kakor velja tudi za vse ostale državljane.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Ustavno sodišče je odločilo, da se zahtevo za pobudo ustavnosti, ki jo je zaradi zakona, ki ga “sili v penzijo” vložil rektor Tičar, zavrže. Odločitev je bila soglasno sprejeta. Kakor je obljubil v torek, po seji senata Univerze, je Tičar njihovo odločitev spoštoval. Neuradno smo izvedeli, da je danes pred sodelavci na rektoratu povedal, da gre “v penzijo”. Odločitev ustavnega sodišča, pa je javno objavljena TUKAJ, na njihovi spletni strani.

Na današnji skupni seji organov Univerze v Mariboru se je zaenkrat zaključila saga upokojevanja rektorja Igorja Tičarja. Odločil se je, da ne bo več čakal na Ustavno sodišče, ampak se bo umaknil, pooblastila za vodenje Univerze pa predal prorektorjem. Člani senata, upravnega odbora in študentskega sveta so to podprli.

Razumeli me boste, da je težko odgovorno opravljati delo, če je zakonit položaj nenehno postavljen pod vprašaj zaradi določil zakona, ki preprečuje končanje že podeljenega mandata. Gre za funkcijo, za katero je potrebno izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo – ne na univerzi ne v državi. Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja“, je ob koncu današnje skupne seje med drugim povedal rektor Tičar.

Predstavniki organov Univerze so danes potrdili ključne sklepe, ki veljajo do preklica oz. do izvolitve novega rektorja. A volitev danes (še vedno) niso razpisali, čeprav bi jih bilo pričakovati. Glavna tajnica univerze Mirjana Babič je na naše poizvedovanje zakaj čakajo z razpisom, pojasnila, da pogoji za razpis volitev še niso izpolnjeni. Na današnji seji so potrdili, da z 31. decembrom bodo. “Za vse nadaljnje aktivnosti je in bo pravočasno poskrbljeno“, je v svojem odgovoru zagotovila Babičeva, zatorej je pričakovati, da bodo nove volitve razpisane 15. januarja 2018 (kar bi bilo v skladu s Statutom Univerze).

Današnji sklepi kot izhod v sili
V prvem so se uradno seznanili z dejstvom, da z 31. 12. 2017 rektorju Tičarju preneha delovno razmerje. V drugem so soglašali, da prorektorji Nataša Vaupotič, Lučka Lorber, Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Marko Jesenšek in Jernej Turk dobijo pooblastila za vodenje Univerze. V tretjem so soglašali, da prorektorji rektorja nadomeščajo z enakimi pravicami in dolžnostmi. Za podpisovanje dokumentov (finančnih listih, diplom itd.) in zastopnika Univerze v Mariboru so potrdili Oplotnika, v njegovi odsotnosti pa bodo prorektorji sami med seboj izbrali podpisnika. “Profesor Žan Jan Oplotnik pa zato, ker je z mano ves čas najtesneje sodeloval in, ker ima največ pojma o prihajajočih, za Univerzo pomembnih dokumentih,” je dodal Tičar.

Igor Tičar.

Igor Tičar.

Odpoveduje se morebitni odškodnini
Četrti sklep, ki so ga danes potrdili, naj bi predstavljal neke vrste varovalko. Tičar je namreč pojasnil, da je s tem sklepom preprečil morebitni odškodninski zahtevek do Univerze, “v primeru, če bi mi Ustavno sodišče dalo prav“. V primeru, da Ustavno sodišče sprejme odločbo, s katero bi ugodili Tičarjevi pobudi, “bosta Senat in Upravni odbor UM poskrbela za izvršitev odločbe,” so zapisali v sklep. V takem primeru naj bi torej Tičarja ponovno uvedli na funkcijo rektorja, da bi lahko končal mandat, ki se mu sedaj predčasno izteka. Četudi bi se po takšnem scenariju izkazalo, da so ga upokojili po krivici, pa je zagotovil, da ne bi zahteval odškodnine. Ali bi se hipotetično želel vrniti, po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem času, ni želel odgovoriti.

Medijski pritisk ali pritisk na medije?
Potem ko smo lani na podlagi raziskovalnega novinarstva prvi med mediji pričeli z razkrivanjem afer, ki so pretresale Univerzo (npr. mobing, spolno nadlegovanje) in so našim odkritjem sledili številni, smo ves čas spremljali tudi zakonska dejstva, ki so zapovedovala Tičarjevo upokojitev. V tem času smo večkrat slišali, da ga mi pošiljamo “v penzijo”, pa čeprav je vsakemu resnemu novinarju jasno, da mora najprej skozi vsa sita pridobivanja dokumentov in uradnih odgovorov (še posebej, kadar jih citira). A kot kaže je ravno zato, ker smo poročali o dejstvih, hotel Tičar po današnji skupni seji oditi brez (ponovne) konfrontacije. Pred vsemi medijskimi kolegi, ki smo čakali na njegovo izjavo, je povedal, da za naš medij izjav ne daje več. Naposled si je vendarle premislil, saj da je zadeva tako ali tako zaključena. Pa bi bila, če nanjo ne bi jasno opozorili?

Enkrat bom šel v pokoj, pred smrtjo“, je pred začetkom današnje seje senata dejal rektor mariborske univerze Igor Tičar. Na sami seji o (bodočem) vodenju univerze sploh niso razpravljali. Sedaj čakajo na odločitev Ustavnega sodišča, razprava in sklepanje novih ali starih poslov pa sledi v četrtek.

Očitno so vsa do sedaj prejeta stališča raznovrstnih in pristojnih državnih institucij tako rekoč nič vredna, kajti nič manj kot odločba Ustavnega sodišča rektorja Tičarja ne bo prepričalo kdaj se bo moral upokojiti. Ker naj bi najkasneje v četrtek zjutraj prejeli odločitev sodišča, ki odloča o tem ali je zakon, ki rektorja “sili v penzijo” protiustaven ali ne, se danes o nadaljevanju dela vodstva Univerze na senatu niso izrekli. Je pa rektor (tudi na senatu) zagotovil, da so pripravljeni na vse možne scenarije. Ni pa pripravljen s svojim (častnim) odstopom končati te drame. Še več: za domnevno nujnost upokojitve smo, po njegovem, sokrivi tudi mediji. Več v njegovi video izjavi.

Zakaj se ne držijo svojih lastnih pravil?
Vodstvo dobro dela, stvari se dogajajo, problemi se rešujejo, vemo, da če se nekateri procesi ustavijo, da bomo šli spet na začetek tako da… Nimam steklene krogle, da bi vedel kaj bo,” je dejal predsednik upravnega odbora Gorazd Meško. Zatrdil je, da so vsi možni scenariji preigrani in vsi dokumenti pripravljeni, ne glede na to kakšna odločitev Ustavnega sodišča. Za razpis volitev novega rektorja pa, da imajo še čas. Pa ga imajo res? Mar predsednik upravnega odbora, najvišjega organa upravljanja Univerze, ne ve, kaj zapoveduje Statut univerze, četudi lahko znotraj univerzitetnih zidov mnogokrat slišimo, da je Statut za Univerzo po svoji pomembnosti primerljiv z vlogo ustave za državo? Poglejte si njegovo video izjavo.

289. člen Statuta Univerze v Mariboru: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.

Glede na 299. člen Statuta pa rektorju in prorektorjem preneha funkcija: če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje na univerzi ali če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.

Zanimivo, da na Univerzi opozarjajo na prelaganje odgovornosti raznih državnih institucij, med tem pa sami od teh istih državnih institucij pričakujejo, da bodo rešile tako pomembno dilemo, za katero so pravila zapisana (tudi) v dokumentih, ki so jih sami soustvarjali.

Potem ko so mu člani upravnega odbora in senata Univerze v Mariboru že pred časom podaljšali delovno razmerje, da se ne bi ogrozilo stabilnega delovanja Univerze, se zdi, kot da rektor Igor Tičar sedaj dopušča prav slednje. Kljub jasnim stališčem ministrstev ni jasno kdo bo januarja podpisal plače.

Glede na to, da so pristojni na Univerzi že obravnavali zakonsko podlago za podaljšanje delovnega razmerja, je jasno, da so že zdavnaj morali vedeti kakšni so predpisi. Ne rektor, ne senat, ne upravni odbor in ne glavna tajnica univerze Mirjana Babič torej niso včeraj ali pred tednom dni ali pred mesecem dni nenadno ali nepričakovano izvedeli, da konec letošnjega leta pomeni tudi konec trenutnega rektorovanja, s čimer nove volitve. A ukrepal ni nihče. “Glede na to, da rektorju mandat in delovno razmerje še nista prenehala, pogoji za razpis volitev novega rektorja niso izpolnjeni,” so odgovorili na Univerzi. Zanimivo, da so se tem odgovorom “povozili” lastni statut (tako rekoč ustavo univerze). 289. člen pravi: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.” Ni čudno, da so na Univerzi, kjer so pred letošnjim poletjem spreminjali statut, svoj lastni temeljni dokument, pozabili kaj so zapisali vanj?

Univerza v Mariboru

Enkrat je vsega konec
Rektor Tičar je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, “kar pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31. 12. 2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto Rektor, pač pa tudi za delovno mesto Visokošolski učitelj, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja,” so bili jasni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podobno jasni so tudi na Ministrstvu za javno upravo. Še več: “Kot se je opredelilo Ministrstvo za javno upravo, trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov v letu 2018,” dodajajo na MIZŠ, pri čemer poudarjajo da v tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča. Začudenje, da stališča vseh naštetih državnih institucij očitno ne zadostujejo merilom aktualnega univerzitetnega vodstva, so izrazili v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. “Kot že neštetokrat ponavljamo, da zakonodaja velja za vse javne uslužbence in ustanove ter da univerzitetna avtonomija, kot jo razlaga tukajšnje univerzitetno vodstvo, ne vzdrži nobene sodne presoje“, je v imenu sindikata zapisala predsednica Marija Javornik Krečič. Kot da nenavadnosti doslej še ne bi bilo dovolj, pa je rektor Tičar dodal še dve potezi:
– na Ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Zakona, zaradi katerega bi se moral upokojiti (natančneje Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju). Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo jutri, na svoji 34. redni seji.
– za ta torek (19.12.) je sklical je 28. redno sejo senata univerze, pri čemer je pod 5. točko dnevnega reda zapisal “nadaljevanje dela vodstva Univerze v Mariboru”. “Pričakujemo, da predsednica sveta za visoko šolstvo — prorektorica Lučka Lorber, ki bo najverjetneje vodila sejo senata, ne bo ponovila scenarija iz leta 2016, ko je na seji prepovedala razpravo. Konec koncev je nedavno v razsodbi sodišča v rektorjevem kazenskem pregonu sindikalne predstavnice dobila dokazilo, da na univerzi velja svoboda govora,” so še dodali v visokošolskem sindikatu Univerze.

Z oprostilno sodbo se je danes zaključil proces, v katerem je rektor mariborske univerze Igor Tičar zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata na univerzi Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve. Javornik Krečičeva je oproščena, Tičar pa mora plačati približno 2.500 evrov stroškov sodnega procesa.

Izrekam in javno razglašam naslednjo sodbo v imenu ljudstva: obtoženo Marijo Javornik Krečič se iz razloga po prvi točki 158. člena zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe,” je dejala sodnica Barbara Nerat. Po razglasitvi je rektor Tičar brez besed in vidno razočaran odkorakal s sodišča, s čimer je ostalo odprto vprašanje ali se bo nad sodbo pritožil ali ne. Obramba in oproščena pa odločitev sodišča pozdravljajo. Več v video izjavah Boruta Mihurka (zagovornika M. Javornik Krečič) in Javornik Krečičeve, pred. Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru.

Ni moglo biti drugače
V poglobljeni utemeljitvi odločitve je sodnica Neratova med drugim pojasnila, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi pravnih in ne dejanskih vprašanj subjektivnih občutkov razžalitve. Sodniški senat je opravil test na podlagi 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj svobode izražanja. Iz tega izhaja, da je pravno vzdržno izražanje ostre kritike nad osebami, ki sebe tržijo in predstavljajo kot javno osebo. Po opravljenem testu, so člani sodniškega senata spoznali, da je govor Javornik Krečičeve “izražal resno kritiko nad potezami prvega med enakimi na Univerzi v Mariboru“, je dejala Neratova. Po utemeljitvi je izrazila tudi razumevanje tako rekoč poraženega rektorja, ki da ga kot človek razume, saj tudi sama kdaj kaj hudega prebere o sebi ali svojih bližnjih, a, da živimo v državi, kjer je za vse javne osebe dopustna večja mera svobode izražanja in medijskega poročanja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.

Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.

Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.

Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.

Še ena v vrsti afer, ki se vrstijo na mariborski univerzi, očitno še zdaleč ni zaključena. Ker naj bi rektor Igor Tičar podpisal nezakoniti nakup prestižnega audija A8, so ga obiskali kriminalisti.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor nam je potrdil, da so kriminalisti opravili preiskavo na mariborski univerzi, a bolj konkretnih informacij ni mogel niti potrditi niti zanikati. “Potrjujem, da je zadeva v fazi operativne obravnave“, je dejal.

Spomnimo: Konec julija smo poročali o domnevno spornem nakupu približno 100.000 evrov vrednega audija A8, ki naj bi ga rektor Tičar kupil brez javnega naročila. Napako so na Univerzi priznali šele po medijskem razkritju. Bi jo samostojno, če jih mediji ne bi “ujeli”? Vprašanje. Morda pa bi veljalo geslo, da lahko izvajaš nezakonite postopke, dokler te ne dobijo… Takrat so s prstom pokazali na Mladena Kraljiča, da je odgovoren za napako, ker je vodil postopek. Pritisk medijev so skušali ublažiti tudi s pojasnili, da so poskusili z najemom, a da tega kasneje, ko se je poskus „nakupa po domače“ izkazal za nepravilnega, ni bilo več možno izvesti. Pogodba naj bi bila sedaj že razveljavljena, a afera še nima dokončnega epiloga.

Mladen Kraljič

Mladen Kraljič

Prva sankcija je menjava glavnega tajnika
Kraljič je kmalu po tem ko je afera dosegla širšo javnost iz objektivnih razlogov ponudil odstop s funkcije, rektor Tičar pa ga je razrešil v začetku avgusta. Kraljič je tako prevzel (prejšnje) delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje, funkcijo glavnega tajnika je začasno prevzela Mirjana Babič, neuradno znana kot “rektorjeva prišepetovalka”. Trenutno pa Univerza razpisuje prosto delovno mesto glavnega tajnika/tajnice za mandatno obdobje štirih let. Rok za oddajo ponudb je 3. oktober.

Ne samo mariborski kriminalisti, na preži tudi državne institucije

Na Državni revizijski komisiji (v nadaljevanju DRK) so nam potrdili, da v zvezi z nakupom omenjenega audija vodijo “postopek o prekršku, ki je trenutno v fazi zbiranja dodatnih obvestil in dokazov.” Ob tem pa smo izvedeli še, da mariborski primer že zdaleč ni osamljen, saj na DRK trenutno obravnavajo kar “štiri prekrškovne zadeve, kjer obstaja sum, da so visokošolski zavodi kot naročniki oddali javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka.” Ob mariborski, so tako pod drobnogledom še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za državne študije in Univerza na Primorskem.

S primerom so seznanjeni tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. “Na Univerzo v Mariboru smo se v zvezi z nakupom, ki ga omenjate, obrnili in dobili pisno pojasnilo, da ne gre za nakup iz javnih sredstev temveč iz sredstev, ki jih pridobivajo iz tržne dejavnosti.” Če torej ne gre za javni (davkoplačevalski) denar, za bdenje nad nakupom nimajo pristojnosti. Očitno lahko (javne) univerze sredstva, ki jih dobijo na trgu, porabljajo povsem samovoljno. Morda bi bilo to lažje sprejeti, če bi šlo za nakup laboratorijske opreme ali didaktičnih in drugih pripomočkov, ki bo tako študentom kot profesorjem predstavljali višjo kakovost študijskih programov, a kot kaže to velja tudi za nakup prestižnega avtomobila.

Morda vas zanima tudi:
Na UM brez javnega naročila do novega audija A8
Na UM padajo okostnjaki iz omar

Lahko bi izbrala čisto lahko in preprosto pot, da bi se opravičila, vendar pa to ne bi bila prava pot“, je po današnjem naroku povedala obtožena Marija Javornik Krečič, predsednica visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru. Rektor Univerze Igor Tičar, ki jo toži zaradi (javne) razžalitve, pa je dejal zgolj “lep dan je“.

Danes se je na okrožnem sodišču nadaljevalo zaslišanje prič. Prva je odgovarjala Renata Šribar iz Zavoda Fema, strokovnjakinja in raziskovalka področja spola, ki je med drugim opredelila pomen besede seksizem in opozorila, da je za “diskriminacijo na delovnem mestu odgovorna oseba na vodilni funkciji dolžna reagirati takoj, v smislu, da zaščiti žrtev.” Tudi na direktno vprašanje Igorja Tičarja mu je odgovorila, da ni ustrezno reagiral na prijavo.
Naslednja je bila zaslišana prorektorica za študijsko dejavnost Nataša Vaupotič. Tako sodišče kot vse navzoče je opozorila, da je v neprijetni situaciji stati med dvema oseba, “ki sta v osnovi oba v redu človeka“. Javornik Krečičevo pozna kot izjemno zagreto borko za pravičnost, rektorja Tičarja pa kot profesorja, dekana in sedaj rektorja ter delodajalca. “Naš rektor ne dela razlik med moškimi in ženskami, včasih pač butne kakšno po štajersko“, je povedala v dvorani. Najkrajše in najmanj razburljivo je bilo zaslišanje Maje Žibert, prorektorice za študentska vprašanja. Povedala je, da ni opazila, da naj bi rektor delal razlike med moškim in ženskami ter dodala, da pa ji ne bi bilo všeč, če bi jih v kolektivu ali na kolegiju nazival z besedo “deklice” ali “babe”. Takšen primer je namreč med zaslišanjem izpostavila Javornik Krečičeva, da naj bi se zgodil. Kaj je sama povedala po današnjem naroku, si oglejte v video izjavi.

Janko Jerman, zagovornik zasebnega tožilca Tičarja, izjav po naroku ni dajal. Zagovornik Javornik Krečičeve Borut Mihurko, pa je povedal, da 16. novembra pričakuje oprostilno sodbo. Podrobnosti v video izjavi.

Igor Tičar, rektor mariborske univerze, še ne gre “v penzijo”, četudi je že lani izpolnil pogoje za upokojitev. Člani senata Univerze v Mariboru so na današnji seji sprejeli dva sklepa, s katerima so sicer soglašali z nadaljevanjem njegovega delovnega razmerja, a ne kot bi si to želel. Tako ostaja rektor do 31.12.2017, ne pa do izteka mandatne dobe.

Hvala lepa, bom delal dalje, drugega ne morem povedat“, je dejal Tičar po sprejetju sklepov. A teh člani senata niso sprejeli v obliki, kot naj bi jih predlagal rektor sam. Članica senata Marina Tavčar Krajnc (s Filozofske fakultete) je namreč v razpravi opozorila, da si senatorji s predlaganim prvim sklepom “spet jemljemo neko pravico, ki temu organu ne pritiče.” Sklep so na njeno željo popravili. Iz predlaganega besedila so izbrisali “do konca mandatne dobe” in namesto tega zapisali “v skladu s trenutno zakonodajo“. Popravljeno besedilo so potrdili z 31 glasovi za in nobenim proti. So s tem omejili Tičarjevo “rektorovanje”? V skladu z veljavno zakonodajo bo Tičar ostal zaposlen kot rektor do konca leta 2017, mandat pa se mu izteče maja 2019.
V drugem sklepu, ki so ga danes potrdili s 30 glasovi za in nobenim proti, pa so senatorji soglašali, da pogodbo o nadaljevanju delovnega razmerja rektorja Tičarja z njim podpiše predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru.

seja senata

O novih volitvah se zgolj šušlja
Trenutno veljavna zakonodaja 31. december 2017 obravnava kot zadnji in skrajni rok, kar pomeni, da po tem roku senatorji ne bi mogli še enkrat odločati o morebitnem podaljšanju delovnega razmerja. Pričakovati bi bilo, da bi rektor Tičar zato že razmišljal o sklicu novih volitev rektorja mariborske univerze, a o tem na današnji seji senata pri obravnavi delovnega razmerja niso govorili. Iz Statuta mariborske univerze izhaja, da mora rektor tri mesece pred iztekom sklicati nove volitve. Že res, da je do konca decembra na voljo skoraj dvakrat toliko časa, a vmes bodo poletne počitnice… Zveni znano? Med prvomajskimi počitnicami je tekel rok za obravnavo in pripravo morebitnih pripomb na novi Statut, ki so ga na seji senata (kljub oporekanju sindikatov) potrdili 23. maja 2017. Dejstvo pa je tudi, da je imel rektor Tičar že od začetka leta dovolj časa ter možnosti, da bi lahko razpisal nove volitve, a tega (še) ni storil. Zakaj ne? Zaenkrat to ostaja vprašanje brez jasnega odgovora.

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.

Nova poteza rektorja Igorja Tičarja po spremembi statuta mariborske univerze je namreč razburila sindikate in delavce. Po novem bi se odločanje o delovnem razmerju rektorja iz Upravnega odbora preneslo na Senat, sklepanje pogodbe o njegovem delovnem razmerju pa na najstarejšega prorektorja.

Javna obravnava je že v teku, časa za odločanje pa je izredno malo. Zakonski rok namreč določa 15 dnevno javno obravnavo. Če pa upoštevamo dejstvo, da so vmes prazniki, kolektivni dopusti na Univerzi, pa je časa (še) precej manj. Zato se poraja vprašanje, ali so odločanje o spremembi statuta namerno izbrali v tem časovnem obdobju, saj gre za zajeten dokument, ki ga morajo posamezne članice Univerze v Mariboru v tem času obravnavati in se odločiti. Sicer pa se v tem času potihoma v senci sprememb statuta spreminja še Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru  v plačne razrede, zaradi katerega mora Univerza v Mariboru plačati več kot 5 milijonov evrov.

Spremembe statuta razburjajo, saj rektor več kot očitno namerava pravila prikrojiti po svoje. Kljub temu, da je pogoje za upokojitev izpolnil lansko leto, pa zdaj očitno znova pripravlja vse za nadaljevanje svojega delovnega razmerja. Kljub temu, da je večina predlogov sprememb v statutu UM potrebna zaradi zahtev novele zakona o visokem šolstvu, pa se vmes znajdejo tudi takšne spremembe, ki bodejo v oči. Kot recimo prenos pooblastil glede odločanja o delovnem razmerju. Do sedaj je kot najvišji organ, ki o tem odloča veljal Upravni odbor, po novem bi se to odločanje preneslo na senat.

seja senata UM

Seja senata Univerze v Mariboru

Tudi novo pravilo, da bi se sklepanje pogodbe o rektorjevem delovnem razmerju preneslo na najstarejšega rektorja, bode v oči. Dejstvo namreč je, da rektor izbira prorektorje, ki so potemtakem podrejeni vodstvu, torej rektorju. Na kakšen način bi torej lahko prorektor podpisoval kaj takšnega?

V statutu je novo tudi pravilo o nadomeščanju rektorja v primeru njegove večmesečne odsotnosti. Tako bi v tem času na njegovo mesto stopil najstarejši prorektor. Pa vendar, kako bi to bilo mogoče, glede na to, da je rektor lahko le nekdo, ki izpolnjuje pogoje za to vlogo. Ali je to sploh zakonito?

VSS: Komu so popustile varovalke?

Oglasili so se v Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru, kjer obsojajo nekatere spremembe. Še posebej so se uprli na dve določili:
– nepedagoškim delavcem naj bi zagotavljal le 5% participacijo pri volitvah rektorja ter dekanov;
– v statut naj bi vnesli določila, ki spreminjajo pristojnosti Senata in Upravnega odbora, ter določilo, da pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše najstarejši prorektor.

Oba predloga sta po naši oceni v celoti nesprejemljiva, da bi jih predložili v javno obravnavo v akademski skupnosti UM. Rektorju zato predlagamo, da določbe, ki se nanašajo na njegovo delovno razmerje, umakne, sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na Univerzi v Mariboru namesto, da bi spoštovali načela zakonitosti ter odločitve sodnih in inšpekcijskih odredb, raje ukvarjamo s prilagajanjem aktov interesom vodstva univerze,“ so zapisali v Visokošolskem sindikatu.

Pisanje pravil sebi v prid?

„Vrinjanje“ novih določil v statut mariborske univerze, ki neposredno vplivajo na rektorjev mandat oziroma njegovo zaposlitev, v sindikatu razumejo kot poskus izrabe priložnosti za neke druge cilje. Še posebej nerazumno je novo pravilo o novem sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

rektor um igor tičar

 

Rektor bi to sklepal s svojim prorektorjem. „To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom. Je sploh mogoče, da je kdor koli predlagal tako rešitev? So vse varovalke in etični standardi na UM odpovedali?,“ ogorčeno pišejo v sindikatu.

Beg pred upokojitvijo?

Spomnimo, da v avgustu Tičarju poteče pogodba. Glede na izpolnjene upokojitvene pogoje tako več ni zadržkov, da bi rektor zapustil vodstveni stolček in delo prepustil komu drugemu. Vendar se stvar znova zapleta, saj z novimi določili v statutu mariborske univerze vpliva ravno na podaljšanje svoje zaposlitve. In še to: glede na obstoječi statut, bi Senat univerze moral razpisati volitve najkasneje tri mesece pred potekom njegovega mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem rektorju poteče mandat. Datumsko so ta rok že zamudili. Kaj sledi? Vse kar so nam na Univerzi odgovorili je, da ima rektor mandat do 4.5.2019.

Visokošolski sindikat Slovenije je s pomočjo odvetnika Boruta Mihurka v petek na delovnem sodišču v Mariboru vložil kolektivni delovni spor zoper mariborsko univerzo zaradi kršitev pravilnika o napredovanju. Kot so ob tem napovedali v sindikatu, bodo v naslednjih dneh začeli vlagati še vzorčne individualne zahtevke zaposlenih.

 Univerza v Mariboru

Kot sta v sporočilu za javnost pojasnila predsednik sindikata Marko Marinčič in prva sindikalistka Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, so od leta 2012 vodstvu in upravnemu odboru univerze večkrat posredovali stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta so zadevala pravilnik o napredovanju in sistemizacijo delovnih mest, saj je slednja po oceni sindikata prav tako pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev.

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva univerze po njihovem ni bilo posluha, zato so bili prisiljeni uporabiti pravna sredstva. V njihovih stališčih jim je lani pritrdilo tako vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena pravilnika kot tudi pristojna inšpekcija ministrstva za javno upravo, ki je univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

“Glede na finančne posledice razsodb v korist sindikata, gre za okoli pet milijonov evrov, smo od vodstva univerze pričakovali več posluha, tudi zaradi nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na podedovanost problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je tistim, ki izpolnjujejo vse kriterije za napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega,” so zapisali v sindikatu.

S tem so zaposleni na mariborski univerzi po njihovem znova postavljeni v neenak položaj s tistimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Sindikatu se zdi takšno ravnanje vodstva posebej nerazumljivo zato, ker so z njim oškodovani predvsem nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci sploh nimajo.

Hkrati gre, kot dodajajo, za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih, od strokovnih in tehničnih delavcev do čistilk, med katerimi številni ne dosegajo niti minimalne plače. Ker so večkratni pozivi sindikata ne le k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, naleteli na gluha ušesa, so se zdaj odločili za sodno pot. Na podoben način so pravice lahko dosegli tudi v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv.

Kot še pravijo v sindikatu, jih je posebej presenetilo, da jih je rektor Igor Tičar na enem od lanskih sestankov kar sam napotil na sodišče, ob tem pa se jim že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za univerzo v primeru izgubljenih sporov.

Vir: STA