Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.

 šiško
Oba obdolžena sta v današnjih zaključnih besedah na sodišču povedala, da ne drži nič od tega, kar jima očita tožilstvo. To prvoobtoženemu Šišku pripisuje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju. To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani.

Šiško je zatrdil, da nikoli ni pozival k nasilju ali k spremembi ustavne ureditve, ampak da si je vseskozi prizadeval za spoštovanje slovenske ustave. Prav s tem namenom naj bi tudi kritiziral državne oblasti, za kar pa meni, da ima v demokratični družbi pravico početi. “Ljudje, ki vodijo to državo, se ne zavedajo, da so samo izvoljeni predstavniki ljudstva in da jih ima to pravico zamenjati, a ne z nasiljem, ampak z zakonitimi sredstvi,” je dejal.

Po njegovih besedah so ustanovili Štajersko vardo kot podporo obstoječim obrambnim silam v državi, “če bo to potrebno”. Pojasnil je, da je njena ustanovitev že od vsega začetka v programu Gibanja Zedinjena Slovenija, ki je uradno priznana politična stranka in je nastopila že na več volitvah, a prej temu nihče od državnih organov ni oporekal.

“Nikoli nisem govoril, da je treba strmoglaviti državo. Nasprotno, govoril sem o sodelovanju z državnimi organi,” je dodal. Tudi ko je v pozivu Cerarju omenjal kramolo, je, kot je dejal, mislil na nenasilen upor. “Spremembe je namreč treba delati z volitvami. A ljudje se morajo zavedati pomena udeležbe na volitvah, zato sem jih pozival, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki bodo vodili našo državo, ne pa da naj jih rušijo,” je navedel.

Poudaril je, da ni nikogar ščuval, temveč da je le pozival ljudi, naj se organizirajo, da bodo lahko pomagali pri obrambi države. “To je naša dolžnost,” je prepričan. Povedal je še, da sam ni nikoli ničesar objavljal na spletu, vsi posnetki, s katerimi naj bi ogrožal varnost v državi, pa so še vedno javno dostopni, medtem ko je sam že več kot šest mesecev v priporu.

Zato ocenjuje, da je sodni postopek uperjen predvsem proti njemu osebno. Prepričan je namreč, da je tožilstvo “dobilo navodilo, da je Andreja Šiška treba zapreti v opomin drugim, ki bi si slučajno še upali govoriti proti njim”. “Gre za izrazito politično, dejansko naščuvano ravnanje državnega tožilstva, ki pa ni uspelo ničesar dokazati,” je dejal.

Soobtoženi Lesjak, nekdanji član podmladka SDS, ki se brani s prostosti, je bil v zaključnih besedah mnogo krajši. “Nisem kriv, ker snemati ni greh,” je dejal. Ponovil je, da je sam le zagotovil medijsko pokrivanje postroja Štajerske varde, kar ne bi smelo biti kaznivo dejanje. “To ni bil prepovedan, nelegalen dogodek in tudi snemanje takšnega dogodka ne more biti v svobodni družbi nezakonito,” je dejal.

Tožilec Tilen Ivič je za Šiška predlagal leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa osem mesecev pogojne kazni. Za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, sodne prakse na tem področju v Sloveniji pa še ni.
Vir: STA

Z oprostilno sodbo se je danes zaključil proces, v katerem je rektor mariborske univerze Igor Tičar zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata na univerzi Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve. Javornik Krečičeva je oproščena, Tičar pa mora plačati približno 2.500 evrov stroškov sodnega procesa.

Izrekam in javno razglašam naslednjo sodbo v imenu ljudstva: obtoženo Marijo Javornik Krečič se iz razloga po prvi točki 158. člena zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe,” je dejala sodnica Barbara Nerat. Po razglasitvi je rektor Tičar brez besed in vidno razočaran odkorakal s sodišča, s čimer je ostalo odprto vprašanje ali se bo nad sodbo pritožil ali ne. Obramba in oproščena pa odločitev sodišča pozdravljajo. Več v video izjavah Boruta Mihurka (zagovornika M. Javornik Krečič) in Javornik Krečičeve, pred. Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru.

Ni moglo biti drugače
V poglobljeni utemeljitvi odločitve je sodnica Neratova med drugim pojasnila, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi pravnih in ne dejanskih vprašanj subjektivnih občutkov razžalitve. Sodniški senat je opravil test na podlagi 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj svobode izražanja. Iz tega izhaja, da je pravno vzdržno izražanje ostre kritike nad osebami, ki sebe tržijo in predstavljajo kot javno osebo. Po opravljenem testu, so člani sodniškega senata spoznali, da je govor Javornik Krečičeve “izražal resno kritiko nad potezami prvega med enakimi na Univerzi v Mariboru“, je dejala Neratova. Po utemeljitvi je izrazila tudi razumevanje tako rekoč poraženega rektorja, ki da ga kot človek razume, saj tudi sama kdaj kaj hudega prebere o sebi ali svojih bližnjih, a, da živimo v državi, kjer je za vse javne osebe dopustna večja mera svobode izražanja in medijskega poročanja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.

Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.

Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.

Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.