Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Na mariborski univerzi so sproščanje ukrepov obravnavali na današnjem kolegiju z dekani, fakultete pa so prejele precej natančen protokol ravnanja, ki ga bodo prilagodile svojim razmeram.

Fotografija je simbolična. Vir: pixabay.com

Kot je za STA povedal rektor Zdravko Kačič, fakultete res odpirajo svoja vrata, a so ob tem zavzeli stališče, da bo odpiranje postopno in za omejene aktivnosti.

“Že nekaj časa smo poudarjali, da obstajajo določene oblike izvajanja pedagoškega in raziskovalnega dela, ki jih ni mogoče opraviti na daljavo. Prav te bomo začeli izvajati najprej, medtem ko v osnovi za zdaj še ostajamo na načinu dela od doma,” je povedal Kačič. Po njegovih besedah bodo laboratorijske in klinične vaje na nekaterih fakultetah ob upoštevanju vseh ukrepov vendarle morali izvajati v živo.

Zelo natančno so določili tudi pogoje za izvedbo preskusov znanja v bližajočem se izpitnem obdobju. Po besedah rektorja Univerze v Mariboru velja priporočilo, da na daljavo izvedejo vse tiste oblike, ki jih je ob upoštevanju ustreznih standardov kakovosti mogoče opraviti na tak način. Po drugi strani pa so odsvetovali množično izvajanje tistih izpitov, pri katerih s trenutnimi tehnološkimi rešitvami ni mogoče zadostiti ustreznim pogojem.

“V teh primerih bodo izpite lahko izvajali v prostorih fakultet, za katere pa je bil izdelan zelo natančen protokol,” je dejal Kačič. Študentom je priporočil, da natančno spremljajo vse posredovane informacije in se tako izognejo nevšečnostim zaradi morebitne zamude kakšnega izpitnega roka in drugih zahtev.

Kljub neobičajnim razmeram si rektor mariborske univerze želi, da bi se študenti uspeli osredotočiti predvsem na osvojitev predpisanega znanja ter čim uspešnejšega preverjanja znanja.

Na Univerzi v Ljubljani bodo v skladu s sklepom rektorja Igorja Papiča predavanja še naprej izvajali preko spleta povsod, kjer je to mogoče. Kot so pojasnili za STA, še naprej priporočajo izvedbo ustnih izpitov in zagovorov zaključnih del prek spleta.

V primerih, kjer pedagoškega dela, ki je nujno za dokončanje študijskih obveznosti, res ni mogoče izvesti na daljavo, bodo omogočili tudi drugačno obliko. Gre zlasti za individualno delo z mentorjem in individualno usposabljanje v učnih ustanovah, ki to omogočajo. V vseh primerih je potrebno strogo izvajanje pogojev za preprečevanje okužb, enako pa velja tudi za izvedbo izpitov, kjer bo potrebna fizična prisotnost.

So pa na ljubljanski univerzi od danes študentom omogočili uporabo knjižnic na fakultetah, a morajo tudi te zagotoviti izvajanje priporočil, ki veljajo za knjižnice in jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Tudi v prostorih Univerze na Primorskem bodo do nadaljnjega opravljali le laboratorijske, klinične in terenske vaje, omogočili bodo delo z mentorji in izvajanje pisnih izpitov, če jih ne bo mogoče opraviti z drugimi oblikami preverjanja znanja. Prav tako bo mogoče bivanje študentov v študentskih domovih, dovoljeno bo tudi raziskovalno delo ter delo zaposlenih na delovnih mestih na področju znanosti in spremljajočih delovnih mestih.

Stik s strokovnimi službami bo še naprej potekal preko e-pošte, telefona ali drugih elektronskih oblik, za morebitne nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti brez osebnega stika, pa se je potrebno predhodno dogovoriti za termin srečanja.
VIR: STA

Študenti Fakultete za zdravstvene vede bodo danes izvedli akcijo »Dan brez dvigala«.Na dan dogodka, ki bo potekal 24. aprila, bodo študenti Fakultete za zdravstvene vede, v organizaciji Študentskega sveta, s trakovi zaprli vhodna vrata dvigal.

V pritličju UM FZV bodo delili promocijski material in z letaki spodbujali ter promovirali zdrav način življenja s fizičnimi aktivnostmi ter obiskovalce povabili v tretje nadstropje UM FZV, kjer bodo izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in srčnega utripa. Vsem, ki se bodo akcije udeležili, bodo ponudili zdrav obrok v obliki sadja, oreščkov in sadnih sokov.

Vir: UM

S preprosto idejo, kot je hoja po stopnicah, želijo spodbujati in promovirati zdrav način življenja s fizičnimi aktivnostmi. Bolezni srca in ožilja namreč lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno telesno dejavnost, zato bodo študentje delovali tudi zdravstveno vzgojno. Na podlagi tabele za ocenjevanje absolutnega tveganja za katerikoli srčno-žilni dogodek v naslednjih desetih letih, so obiskovalce poučili o dejavnikih tveganja za razvoj srčno žilnega obolenja, med katere spada tudi telesna neaktivnost.

Vir: UM

Na Filozofski fakulteti je potekala predstavitev izsledkov raziskave, skozi katero sta doc. dr. Andrej Naterer in izr. prof. dr. Miran Lavrič občinstvu približala in pojasnila ključne ugotovitve. Ena od teh je, da med mladimi vedno bolj prevladuje individualizem, ki se kaže na številnih področjih, od vse večje skrbi za osebno zdravje in vse hitrejšega osamosvajanja, do vedno bolj individualističnih vrednot. Izkazalo se je tudi, da so mladi izrazito liberalno-socialno naravnani, odtujeni od klasične politike a zelo civilno- družbeno angažirani.

Predstavitev ključnih ugotovitev, vključuje tudi zanimivo regionalno primerjavo, saj je raziskava del mednarodnega raziskovalnega projekta mladih fundacije Friedrich Ebert Stiftung, ki obsega 11 sočasnih raziskav v jugozahodni Evropi: deset nacionalnih raziskav in eno regionalno. Raziskava je poleg Slovenije zajela še Albanijo, BiH, Bolgarijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Kosovo, Romunijo, Hrvaško in Srbijo.

Vir: UM Novice

Vir: UM Novice

Kako se mladi v Sloveniji soočajo s stresom in vedno večjo individualizacijo? Katere vrednote so zanje pomembne? Kaj si želijo doseči in česa jih je v življenju najbolj strah? Kako preživljajo prosti čas? V kolikšni meri zaupajo vladi in Evropskemu parlamentu ter koliko odgovornosti so pripravljeni prevzeti? In najpomembneje, ali vidijo svojo prihodnost v tujini ali v Sloveniji? To je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorili mladi v popolnoma novi empirični Raziskavi o mladih v Sloveniji 2018/2019, ki jo je izvedla fundacija Friedrich Ebert Stiftung. Reprezentativni vzorec je obsegal 1000 mladih, starih od 14 do 29 let. Povprašali so jih o njihovem odnosu, pričakovanjih in skrbeh. To je druga raziskava o mladih, ki jo je v Sloveniji izvedla fundacija Friedrich Ebert Stiftung (prva je bila izvedena leta 2013). Raziskava ne opisuje zgolj, kako mladi vidijo svojo prihodnost, ampak podaja tudi predloge o tem, kako lahko širša družba pomaga in zanje ustvari priložnosti v Sloveniji.
Vir: UM

Študenti prostovoljci bodo tudi letos pomagali demografsko ogroženim prebivalcem v Dolah pri Litiji.“Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena. Prijave na letošnjo Študentsko delovno brigado ŠOUM, ki bo potekala od 19. do 28. julija 2019, so s tem odprte,” pravijo na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM).

delovna brigada študentje radlje (3)

Vstopajo v 21. leto Študentske delovne brigade, največjega humanitarnega projekta Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “V preteklem letu smo praznovali 20. obletnico in za ta namen pripravili tudi razstavo, namenjeno temu dobrodelnemu projektu. Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel v občino prostovoljno pomagat,” pravijo na ŠOUM.  Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagajo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč. “Na pomembnost projekta kaže tudi to, da je naš častni pokrovitelj sam predsednik države Borut Pahor,” so še dodali.

Vsako leto izberejo občino na podlagi naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin,” pravijo na ŠOUM.  K temu dodajajo, da so se tako tudi letos po dolgem premisleku odločili za kraj v osrčju Slovenije, v katerem bodo pustili posledice. “Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena, na robu Posavskega hribovja, na povprečni nadmorski višini 700m. Značilnost tega kraja je oglarjenje, zato jih poznamo tudi po imenu kot Oglarska dežela,” so še zapisali.

Z objavljenim imenom letošnje destinacije Študentske delovne brigade pa se odpirajo tudi prijave na spletni strani www.studentska-brigada.si. “Postani brigadir tudi ti!”, pravijo na ŠOUM.

 

 

V triinosemdesetem letu starosti se je minuli petek (22.3.2019) poslovila prva mariborska akademikinja dr. Zinka Zorko iz Selnice ob Dravi. Bila je zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskav slovenske dialektologije.

zinka zorkoZinka Zorko se je rodila se je v kmečko – obrtniški družini na Spodnji Kapli na Kozjaku. Bila je peta od 11. otrok. Po osnovni šoli je obiskovala mariborsko II. gimnazijo in prvič trajno opozorila nase z diplomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kot gimnazijska profesorica je službovala v Ravnah na Koroškem. Od leta 1961 je bila zaposlena na Pedagoški akademiji, sedanji Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Znanstveno se je ukvarjala s proučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Proučevala je dialektizme v literaturi piscev, ki izhajajo iz teh narečnih skupin in hišna imena ob naši severni jezikovni meji. Bila je prorektorica Univerze v Mariboru v času njenega pomembnega kvalitativnega preskoka. Po zapisu
Staneta Kocutarja, novinarja in nekdanjega urednika Radia Maribor, se je skademkinja dr. Zinka Zorko s svojim delom in številnimi javnimi nastopi – še posebej radijskimi na valovih Radia Maribor – trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena vseh časov.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem iz Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom in opravila analize govorov vzhodnih slovenskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Je avtorica več učbenikov in mentorica učiteljev v zamejstvu. Leta 1996 in 1999 je organizirala tudi dva mednarodna dialektološka simpozija. Leta 2003 jo je skupščina SAZU izvolila za izredno, 2009 pa za redno članico.

Senat Univerze v Mariboru je včeraj sprejel poročilo volilne komisije o poteku drugega kroga volitev rektorja Univerze v Mariboru, ki je potekal 13. junija. S tem je Zdravko Kačič, ki je na volitvah prejel največ glasov, tudi uradno postal novi rektor Univerze v Mariboru. Mandat bo nastopil v sredo, trajal pa naj bi do vključno 19. junija 2022.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru namreč določa, da senat univerze na koncu volilnega postopka obravnava poročilo o izidu volitev in ugotovi, kateri kandidat je dobil v statutu predpisano večino glasov volilnih upravičencev ter ga razglasi za rektorja.

Kot so pojasnili na univerzi, je senat tako poleg poročila sprejel tudi sklep, s katerim je Kačiča razglasil za novega rektorja.

Prvi krog volitev rektorja mariborske univerze je potekal 5. junija, a takrat nobeden od štirih kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Drugi krog je potekal 13. junija, v njem pa sta se pomerila Kačič in prorektor mariborske univerze Žan Jan Oplotnik. Na koncu je Kačič prejel 51,9 odstotka, Oplotnik pa 48,1 odstotka glasov.

Kačič, rojen 22. maja 1961 v Mariboru, prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je kot redni profesor zaposlen od leta 2003 in predava na študijskih programih elektrotehnike in telekomunikacij.

V obdobju med letoma 2011 in 2015, ko je univerzo kot rektor vodil Danijel Rebolj, je bil prorektor za finančne zadeve. Pred tem je bil prodekan za finančne zadeve na FERI, kjer je od leta 2010 tudi predstojnik inštituta za elektroniko in telekomunikacije. Leta 2013 je bil imenovan v delovno skupino za pripravo zakona o financiranju visokega šolstva pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot ključne točke svojega volilnega programa je navajal spodbujanje kulture dialoga, razvoj sistemskih rešitev za prenos znanja in tehnologij, krepitev sistema notranje evalvacije, zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentov pri odločanju, ureditev položaja nepedagoških delavcev in pripravo strategije razvoja univerze za obdobje do leta 2030.
Vir: STA

Senat Univerze v Mariboru je včeraj potrdil seznam kandidatov za rektorja, ki ga bodo volili junija. Prvi na glasovnici bo zapisan Jernej Turk, drugi Niko Samec, tretji Žan Jan Oplotnik in četrti Zdravko Kačič. Vsi si med svoje prve naloge v primeru izvolitve postavljajo umiritev razmer na univerzi in boljše financiranje univerze.

Rektorski kandidati UM 2018, foto: STA

Rektorski kandidati UM 2018, foto: STA

Senat univerze je na seji soglasno potrdil poročilo o poteku kandidacijskega postopka, nato pa je predsednik volilne komisije Saša Prelič izžrebal vrsti red kandidatov na glasovnici. Vse štiri kandidate je predtem potrdil tudi študentski svet univerze, prihodnji teden pa naj bi se začele prve javne predstavitve kandidatov.

Volitve novega rektorja bodo potekale 5. junija, morebitni drugi krog pa teden dni kasneje. Večina kandidatov je vložila kandidaturo s podporo senatov matičnih fakultet, medtem ko je kandidaturo Kačiča podprlo 30 visokošolskih učiteljev.

Jernej Turk je redni profesor na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, habilitiran za področje agrarne ekonomike in kmetijske politike. Za rektorja je kandidiral že leta 2010, a je bil takrat izvoljen Danijel Rebolj. Zadnja tri leta zaseda mesto prorektorja za mednarodne zadeve.

Niko Samec je redni profesor na fakulteti za strojništvo, habilitiran za okoljevarstveno inženirstvo. Tudi on ima že izkušnje z rektorskimi volitvami, saj je na to mesto kandidiral na zadnjih volitvah leta 2015, ko ga je premagal Igor Tičar. Ta ga je nato imenoval v svojo ekipo kot prorektorja za raziskovalno dejavnost.

Pomemben člen Tičarjeve ekipe je bil tudi Žan Jan Oplotnik, ki kot prorektor za finančne zadeve po predčasnem sestopu Tičarja vodi univerzitetne posle. Redni profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti je habilitiran za področje financ.

Zdravko Kačič je bil prorektor v mandatu prejšnjega rektorja Rebolja, zadolžen za finančne zadeve. Redni profesor na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je habilitiran za področje elektronike in telekomunikacij.

Za kandidaturo za rektorja se je odločil, ker vidi možnosti napredka tako na sami univerzi kot na področju visokega šolstva v Sloveniji. “Zagotovo je univerza v zadnjem obdobju, sploh v času gospodarske in finančne krize, preživela kar nekaj težkih trenutkov. To je imelo velik vpliv na medsebojne odnose, ki zaradi tega niso bili ravno zgledni, in ena ključnih stvari, na katere bom dal poudarek v primeru izvolitve, je izgradnja akademske skupnosti v smislu negovanja kulture dialoga in visokih standardov etike in moralnih norm,” je povedal.

Turk si bo v prvi vrsti prizadeval za povečanje sredstev za visoko šolstvo v Sloveniji in enakopraven prostorski razvoj vseh članic univerze, tudi univerzitetne knjižnice in študentskih domov. “Mislim, da se moramo vse javne univerze v Sloveniji pogovoriti in prepričati državo, da, če smo resnično družba znanja, je treba vlagati primerna sredstva v visoko šolstvo,” je povedal.

Tudi Samec na prvo mesto postavlja zagotavljanje ustreznega financiranja univerze, takoj za tem pa posodobitev infrastrukture univerze. “Veliko fakultet je v zelo slabem stanju. Treba jih bo obnoviti, posodobiti in zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočala boljše pogoje za raziskovalno in pedagoško delo,” je dejal.

Oplotnik je napovedal, da se bo zavzemal za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. “Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je izpostavil.

Novega akademskega starešino je treba izvoliti po tistem, ko je bil dosedanji rektor Tičar prisiljen predčasno zapustiti funkcijo zaradi odhoda v pokoj.
Vir: STA

Visokošolski sindikat Slovenije je s pomočjo odvetnika Boruta Mihurka v petek na delovnem sodišču v Mariboru vložil kolektivni delovni spor zoper mariborsko univerzo zaradi kršitev pravilnika o napredovanju. Kot so ob tem napovedali v sindikatu, bodo v naslednjih dneh začeli vlagati še vzorčne individualne zahtevke zaposlenih.

 Univerza v Mariboru

Kot sta v sporočilu za javnost pojasnila predsednik sindikata Marko Marinčič in prva sindikalistka Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, so od leta 2012 vodstvu in upravnemu odboru univerze večkrat posredovali stališča glede vsebin, ki so posegale v delovnopravni položaj zaposlenih. Ta so zadevala pravilnik o napredovanju in sistemizacijo delovnih mest, saj je slednja po oceni sindikata prav tako pomenila poskus nezakonitega izločanja iz veljavnega sistema javnih uslužbencev.

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Za dialog o teh vprašanjih na strani vodstva univerze po njihovem ni bilo posluha, zato so bili prisiljeni uporabiti pravna sredstva. V njihovih stališčih jim je lani pritrdilo tako vrhovno sodišče z razveljavitvijo 9. člena pravilnika kot tudi pristojna inšpekcija ministrstva za javno upravo, ki je univerzi naložila uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačila razlik v plači zaposlenim za celotno obdobje, ko se določitev višine plače ni usklajevala z doseženim nazivom pedagoških delavcev.

“Glede na finančne posledice razsodb v korist sindikata, gre za okoli pet milijonov evrov, smo od vodstva univerze pričakovali več posluha, tudi zaradi nekaterih medijskih nastopov rektorja, kjer se je skliceval na podedovanost problemov. Žal pa rektor tudi po enoznačnih odločitvah sodišč vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 omejitve horizontalnih napredovanj celo zaostril, saj je tistim, ki izpolnjujejo vse kriterije za napredovanje za dva plačna razreda, omogoči napredovanje zgolj za enega,” so zapisali v sindikatu.

S tem so zaposleni na mariborski univerzi po njihovem znova postavljeni v neenak položaj s tistimi v osnovnih šolah, vrtcih in na drugih dveh javnih univerzah, kjer si ravnatelji in oba rektorja ne lastijo podobnih diskrecijskih pravic. Sindikatu se zdi takšno ravnanje vodstva posebej nerazumljivo zato, ker so z njim oškodovani predvsem nepedagoški delavci, ki drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci sploh nimajo.

Hkrati gre, kot dodajajo, za kategorijo najnižje plačanih zaposlenih, od strokovnih in tehničnih delavcev do čistilk, med katerimi številni ne dosegajo niti minimalne plače. Ker so večkratni pozivi sindikata ne le k spoštovanju zakonodaje, ampak tudi k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne, naleteli na gluha ušesa, so se zdaj odločili za sodno pot. Na podoben način so pravice lahko dosegli tudi v primeru napredovanj pedagoških delavcev v naziv.

Kot še pravijo v sindikatu, jih je posebej presenetilo, da jih je rektor Igor Tičar na enem od lanskih sestankov kar sam napotil na sodišče, ob tem pa se jim že zdaj postavlja vprašanje odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic za univerzo v primeru izgubljenih sporov.

Vir: STA