Aktualne oddaje

    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 25. 4. 2025. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (25. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 24. 4. 2025. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (24. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO: V oddaji ...

    V tokratni oddaji Vzhodna smo gostili mestne svetnike Mestne občine Maribor, ki so spregovorili o ključnih izzivih in aktualnih dogajanjih v mestu. V studiu so se nam pridružili Zdravko Luketič (NSi), Davorka Pregl (Gibanje Svoboda), Stojan Auer (LPR) ter v posnetkih tudi Martin Mlakar iz stranke Demokrati. Gostovanje je bilo osredotočeno na prometno politiko, proračun, […]

    The post VIDEO: V oddaji Vzhodna: Mariborski mestni svetniki o prometu, proračunu, razprodaji občinskega premoženja in primeru Medveda appeared first on Lokalec.si.

    Report: Utrip us...

    V tokratni oddaji Report smo govorili o treh ustvarjalno in športno obarvanih dogodkih. Obiskali nas je Natalija Resnik in predstavila knjigo Preplet usod in kaligrafije ter razstavo v okviru projekta Svet ustvarjalnosti NRG. Poročali smo tudi o BITS LIFESTYLE turnirju v Mariboru, ki ga je je predstavila Katja Pandel. Preverili pa smo tudi utrip med […]

    The post Report: Utrip ustvarjalnosti, športa in mladinske glasbene scene v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

Muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru bo po predvidevanjih direktorja novoustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča urejen prihodnje leto. Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal ob  podpisu pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor.

Podpis2

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Muzej narodne osvoboditve Maribor in Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor sta podpisala Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri sta se zavezala, da bosta pripravila potrebne strokovne podlage za vzpostavitev t. i. Ruskega muzeja, prav tako pa bosta sodelovala tako z Mestno občino Maribor kot z državo in institucijami Ruske federacije, ki so izkazale interes za sofinanciranje vzpostavitve muzeja.

Janez Ujčič je ob podpisu dejal, da je cilj Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, da že letos organizirajo prvo mednarodno konferenco na temo druge svetovne vojne in obujanja spominov ter v letu 2019 uredijo stalno razstavo v spomin na 5000 umrlih ruskih vojnih ujetnikov.

Lavrov si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. To naj bi se zdaj spremenilo. “Slovenija tu ne bo finančno sodelovala,” je še povedal Ujčič.

Direktorica Muzeja NO Maribor Aleksandra Berberih Slana je dejala, da je podpis pogodbe temelj za nadaljnje sodelovanje. Tako so se zavezali, da bodo proti plačilu po naročilu opravljali strokovna dela za vzpostavitev Ruskega muzeja in pripravo muzejskega programa ter muzejske razstave, saj imajo v njihovem muzeju zaposlene strokovnjake s področja druge svetovne vojne.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec gleda na vzpostavitev centra z optimizmom, saj je lani MO Maribor odkupila prostore za Ruski muzej v Melju in jih dala v upravljanje Muzeju NO Maribor, ki je danes sklenil pogodbo z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne Maribor, kar je podlaga za nadaljnje sodelovanje in investicijo Ruske federacije v vzpostavitev muzeja, po podpisu memoranduma obeh držav. Za mesto je vzpostavitev mednarodnega centra pomembna pridobitev.

Znana je tudi že podoba muzeja – idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran. Po besedah Ujčiča je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

Na ponedeljkov poziv ruškega župana Uroša Razpeta mariboroski občini, naj pohitijo z gradnjo manjkajočega odseka Dravske kolesarske poti med Laznico in Limbušem, potem ko so v Rušah že pričeli zgradnjo kolesarske poti, so se odzvali na Mestni Občini Maribor. Očitke, da so naredili premalo, zavračajo.

Slika je simbolična.

Slika je simbolična.

Z Mestne Občine Maribor so poslali pojasnilo, da odsek kolesarske poti od meje z občino Ruše v Laznici do Limbuša urejajo prioritetno. K temu so zapisali, da izgradnja poteka vzporedno s projektom ureditve Dravske kolesarske poti, ki jo je mariborska občina lani prijavila in v začetku januarja s strani Združenja mestnih občin Slovenije tudi že dobila odobrena evropska sredstva iz mehanizma CTN.

Celotna vrednost projekta je 1.9 milijona evrov. “Za odsek od meje z občino Ruše v Laznici in Limbušem se je MO Maribor dogovorila z DRSI za sofinanciranje. Za ta odsek je bila narejena projektna dokumentacija in poslana DRSI, katero bodo v skladu z dogovorom predložili v recenzijo. Po ureditvi vse potrebne dokumentacije bo DRSI izvedla javni razpis o izbiri izvajalca gradbenih del,” so zapisali v pojasnilu.

Občina Ruše je v ponedeljek začela z gradnjo 4,5-kilometrskega odseka do meje z mariborsko občino. Po pogodbi bodo dela končali avgusta, a računajo, da bi kolesarsko pot lahko odprli že do poletja. Tudi tam je večino denarja za dobrih 900.000 evrov vreden projekt prispevala direkcija za infrastrukturo, medtem ko je občina svoj delež poravnala z zagotovitvijo projektne dokumentacije in vodenjem izvedbe investicije.

Za gradbena dela bo kot pogodbeni izvajalec poskrbelo litijsko podjetje Trgograd, skupaj s Komunalo Slovenske gorice. S pripravljalnimi deli so začeli že v začetku januarja, gradnja pa se začenja v Rušah, kjer ob izkopih izvajajo tudi arheološke raziskave. Izvajalec je sicer na terenu že zakoličil traso kolesarske poti.

Vprašanje kdaj bodo pričeli z deli oz. gradnjo kolesarske poti v Laznici smo naslovili tudi na Direkcijo za infrastrukturo, a odgovorov do danes še nismo prejeli.

 

Mestna občina Maribor je vsem otrokom, ki obiskujejo mariborske osnovne šole in vrtce financirala stroške prevoza z avtobusom in morebitne vozovnice oz. vstopnine za zimski športni dan. Na mariborski občini ocenjujejo vrednost kritja stroškov na 34 tisoč evrov bruto vrednosti. Na ta način so vsem otrokom zagotovili enake možnosti za zimske športe. Kako se imajo otroci pa smo preverila na športnem dnevu učencev Osnovne šole Borcev za severno mejo.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je minuli torek sprejel državnega prvaka v hitrem branju Gašperja Dimnika iz Osnovne šole Tabor 1. Slednji je na tekmovanju v hitrem branju, ki je potekalo 13. januarja na Osnovni šoli Dušana Flisa  Hoče, v eni minuti prebral 8523 besed.

Več v videu: 

Prometna šola Maribor je slavnostno akademijo v Kadetnici Rudolfa Maistra obeležila 60 let svojega delovanja. Dijaki in študentje so pripravili zanimiv kulturni program, slavnostni govorec pa je bil tudi predsednik Borut Pahor.

Maister od danes popoldne zopet ne vozi. 

Vir: Facebook

Vir: Facebook

Električno vozilo Maister je znova v tehnični okvari. Električno mini vozilo Maister zaradi tehničnih težav trenutno ni v uporabi. “O ponovnem začetku voženj v območju za pešce in ožjem središču Maribora vas bomo obvestili. Zahvaljujemo se za razumevanje,” so zapisali na Facebook strani Marproma.

VIr: Facebook stran Marprom

Do tehnične okvare, kot ji pravijo na Marpromu je prišlo že drugič.

Spomnimo: Drugi dan po slovesni predaji je Maister nehal voziti. Prvo popravilo je trajalo dva dni. Kdaj bo tokrat ponovno zapeljal po mariborskih ulicah pa še ni jasno.

Električno vozilo – Maister je stal 70.000 EUR, plan pa je bil, da bo vozil sedem dni v tednu 12 ur na dan.

 

 

Danes so v Mariboru ponesli slovensko olimpijsko baklo, s tem pa uradno naznanili projekt Maribor – Evropsko mesto športa 2018. 

 

Maribor pa je danes s prihodom slovenske olimpijske bakle naznanil tudi začetek pomembnega leta 2018, ko bo mesto nosilo naziv evropsko mesto športa. Na Trgu Leona Štuklja so otroci in številni športni navdušenci pozdravili nagrajene šolarje in prihod bakle.

Slovenska olimpijska bakla, ki pred igrami v Pyeongchangu potuje po Sloveniji, se je danes ustavila v Mariboru, na že sedmi postaji doslej. Predvsem mladi so z navdušenjem sprejeli slovenske olimpijce, v njihovem spremstvu je slovensko baklo mednje prinesel nekdanji hokejist in kapetan hokejske reprezentance v Sočiju 2014 Tomaž Razingar. V rokah jo je na promenadi, ki so jo ustvarili obiskoivalci ponesla bronasta olimpijka iz Maribora v slalomu Katja Koren Miklavec, pa hokejista Miha Verlič in Mitja Robar, atlet Franjo Izlakar ter župan MO Maribor Andrej Fištravec, predsednik OKS Bogdan Gabrovec ter častni gost, predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni predsednik OKS-ZŠZ Janez Kocijančič.

Slovenska bakla je projekt, katerega pobudnik je Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez. Po vzoru potovanja olimpijske bakle po svetu v času pred začetkom olimpijskih iger, slovenska že vse od 9. januarja letos potuje po krajih v Sloveniji in združuje slovenske navijače. Danes se je ustavila v Mariboru, od koder bo potovala še v Črno na Koroškem in se 29. januarja vrnila v Ljubljano.

Olimpijska bakla je iz Ljubljane krenila na pot po Sloveniji 9. januarja. Ustavila se je v Mojstrani, na Jesenicah, v Tržiču, Celju, Velenju in Mariboru, jutri še v Črni na Koroškem, svojo pot pa bo 29. januarja končala na Ljubljanskem gradu, kjer bo tudi slovesna predstavitev olimpijcev, ki bodo Slovenijo zastopali na igrah v Pyeongchangu med 9. in 25. februarjem.

Danes v Maribor prihaja slovenska olimpijska bakla, ki bo tudi uradno naznanila projekt Maribor- Evropsko mesto športa 2018. Dogajanje se bo pričelo ob 16.00 na trgu Leona Štuklja.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, Mestna občina Maribor in Športna zveza Maribor so uspešno združili moči pred velikim športnim dogodkom na Trgu Leona Štuklja. Kot že veste, bo 24. januarja v spremstvu mariborskih športnikov, olimpijcev in pomembnih osebnosti športa v Maribor prispela Slovenska bakla. Dogodek, ki ga bo zaznamoval pester spremljevalni program vse od 16. do 18. ure, bo sklenjen z uradno otvoritvijo projekta Maribor – Evropsko mesto športa in nastopom glasbene skupine BQL.

Slovenska bakla je projekt, katerega pobudnik je Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez. Po vzoru potovanja olimpijske bakle po svetu, v času pred začetkom olimpijskih iger v južnokorejskem Pjongčangu, slovenska bakla že vse od 9. januarja letos potuje po naših krajih in združuje slovenske navijače. 24. januarja se bo ustavila tudi v Mariboru, od koder bo potovala še v Črno na Koroškem in se 29. januarja vrnila v Ljubljano. Dogodek, ki se bo odvijal od Trga Svobode vse do Trga Leona Štuklja in potekal med 16. in 18. uro, bo zagotovo zanimiv za vse generacije.

Program za vse generacije, posebej tudi za najmlajše

Ob 16. uri se začnejo olimpijske aktivnosti za najmlajše. Tako kot športniki na najpomembnejših tekmovanjih, bodo organizatorji tudi otroke, ki bodo opravili vseh 5 športnih izzivov, nagradili s prav posebnimi olimpijskimi medaljami. Letak, na katerem zbirajo žige za vsak opravljen izziv, prejmejo na prizorišču v šotoru OKS-ZŠZ, katerega prepoznavni znak je maskota Foksi.
Podelitev nagrad za najboljše šolske fotografije iz natečaja »Olimpijska razredna fotografija«, najbolj številčno šolo na dogodku in razglasitev treh najbolj športnih mariborskih šol v letu 2017  Mariborske osnovne šole so ves december pošiljale skupinske fotografije, na katerih je skupno več kot 1.000 učencev. Komisija bo imela veliko delo izbrati najboljše razredne fotografije, ki prejmejo nagrade Olimpijskega komiteja Slovenije. Prav tako bomo trem šolam, ki so najbolj številčno zastopane na dogodku, podelili brezplačne smučarske vozovnice za dan smučanja na mariborskem Pohorju. Sklepno dejanje bo podelitev zasluženih priznanj trem osnovnim šolam, ki so v šolskem letu 2016/17 dosegle najboljše uvrstitve na občinskih šolskih športnih tekmovanjih. V šolskem letu 2016/17 so sodelovale vse mariborske osnovne šole, za katere je nastopilo 3.972 učenk in učencev.

Prihod bakle v družbi mariborskih olimpijcev

Prihod slovenske bakle in mimohod od Trga Svobode čez Grajski trg in Gosposko ulico do TrgaLeona Štuklja Slovenska bakla bo na trg Svobode prispela okrog 17. ure, slavnostni prihod pa bodo pospremili nekateri mariborski olimpijci ter dobitniki olimpijskih odličij (Katja Koren Miklavec, Miha Verlič, Mitja Robar in Franjo Izlakar), župan MO Maribor Andrej Fištravec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec ter častni gost, predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni predsednik OKS-ZŠZ, dr. Janez Kocijančič. Slovensko baklo na svoji poti vseskozi spremlja Tomaž Razingar, olimpijec in nekdanji kapetan slovenske hokejske reprezentance, ki bo na olimpijskih igrah v južnokorejski Pjongčang peljal slovenske navijače. Otvoritev projekta Maribor – Evropsko mesto športa s predstavitvijo mariborske futsal ekipe gluhih in naglušnih, ki odhaja na 5. Ligo prvakov gluhih v futsalu Alcala de Henares Španija 2018 Društvo gluhih in naglušnih Podravje Maribor ima izjemno talentirano futsal ekipo, ki je že 23-krat osvojila naslov državnih prvakov in s tem pokazala svoj talent. Z nazivom državnih prvakov so si hkrati zagotovili nastop na Ligi prvakov gluhih v futsalu, ki se bo odvijala konec januarja 2018 v Alcala de Henares v Španiji. MO Maribor je skupaj s partnerji projekta Evropsko mesto športa 2018 zagotovila brezplačen prevoz ekipe na letališče v Budimpešto. Skupaj z vsemi prisotnimi občani jim bomo čestitali za dosedanje vrhunske uspehe in zaželeli kar se da uspešne nastope na Ligi prvakov konec meseca januarja.

Zaključek programa bo ob 18. uri, ko bo nastopila glasbena skupina BQL.

 

Minulo sredo je mariborski župan Andrej Fištravec v Narodnem domu pripravil sprejem za gospodarstvenike in nevladne organizacije. Na sprejemu je izpostavil pomembne projekte in dogodke, ki so jih naredili v letu 2017, ob tem pa napovedal smele načrte za to leto.

Danes se je v športnem parku Tabor začela izgradnja velikega nogometnega igrišča z umetno travo.

Mestna občina Maribor in Fundacija za šport bosta izgradnjo velikeganogometnega igrišča sofinancirala v razmerju 70:30. Mestna občina Maribor je za novo nogometno igrišče namenila sredstva v višini 405. 558 EUR, Fundacija za šport pa je Športnim objektom za ta namen sofinancirala 67.132 EUR. Dela so se pričela danes in bodo zaključena predvidoma do konca aprila tega leta.

“MO Maribor se je odločila za izvedbo ureditve vadbenega prostora ter prenove travnate površine in podlage na trenažnem prostoru nogometnega igrišča v Športnem parku Tabor z namenom ponuditi ustrezne pogoje za izvedbo domačih in mednarodnih športnih prireditev; za zagotovitev ustreznih pogojev za trening; zagotovitev izboljšanja komercialnih aktivnosti upravljavca; zagotovitev in optimizacijo stroškov poslovanja kompleksa; zmanjšanje stroškov obratovanja in izpolnitev zahtev po trajnem zmanjšanju porabe energije za obratovanje tovrstnih objektov,” je povedal župan Andrej Fištravec.

NK Maribor Tabor se zadnje sezone redno uvršča v različna državna ligaška tekmovanja, predvsem mlajših in mladinskih kategorij. Iz tega izhajajo tudi obveze izpolnjevanja tehničnih in drugih pravil, predpisanih za vse udeležence teh rangov tekmovanj. Zdajšnje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952.

Travnata površina ni redno vzdrževana, ob igrišču ni ustrezne infrastrukture, velik problem predstavlja zalivanje površine. Pri investiciji gre za temeljito prenovo igralne površine s položitvijo umetne travnate obloge ter ureditev potrebne infrastrukture ob samem igrišču.

Dolgo pričakovana celovita prenova mariborskega stadiona Ljudski vrt, domovanja najboljšega slovenskega nogometnega kluba zadnjih let in lanskega udeleženca lige prvakov, se bo po vseh zapletih letos vendarle začela. Mestna občina, lastnica infrastrukture, se bo projekta lotila s pomočjo kluba, ki bo poskrbel za projektno dokumentacijo.

 ljudski vrt

Kot so pojasnili na mariborski občini, projekt celovite prenove, ki zajema delno ureditev pod severno in južno tribuno in popolno obnovo zahodne tribune, teče po planu. Načrtovanih 5,5 milijona evrov je mestni svet zagotovil z oktobrsko spremembo letošnjega proračuna, ob tem so dodali še pol milijona evrov za menjavo travnate površine.

Trenutno se ukvarjajo z izdelavo investicijske in projektne dokumentacije. Mestni svetniki bodo o novelaciji investicijske dokumentacije odločali še na januarski seji, torej predvidoma naslednji četrtek, medtem ko bodo občinski prostorski načrt obravnavali na februarski seji.

Čeprav je eden od razlogov za to, da bo za projektno dokumentacijo poskrbel in plačal klub, tudi v tem, da se bodo s tem izognili postopkom javnega naročanja in s tem pridobili nekaj mesecev, na MOM pojasnjujejo, da je NK Maribor že pred sprejetjem sprememb proračuna pokazal interes za finančno sodelovanje pri njeni pripravi, saj bodo na tak način lahko tudi bolj upoštevane njihove želje.

Za podpis pogodbe z arhitekti, ki bodo pripravili projektno dokumentacije, je tako zadolžen klub, po informacijah na mariborski občini pa se je to že zgodilo. Po sedanjih načrtih izdajo gradbenega dovoljenja pričakujejo do poletja.

Kot pojasnjujejo na občini, bodo z deli najprej, predvidoma pomladi, začeli pod severno in južno tribuno, kjer ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, medtem ko je začetek del na zahodni tribuni odvisen od uspehov mariborskihnogometašev. Če bodo ti še tudi to jesen preživeli v Evropi, se bodo obnove lotili šele po njihovem zaključku, sicer pa že pred tem.

Pod južno tribuno bodo uredili prostore za gostinsko in trgovsko dejavnost, pod severno prostore za nogometne šole NK Maribor, novinarsko središče in prostore za upravljavca stadiona.

Več dela bo s prenovo zahodne tribune, kjer bodo poleg večjega udobja za obiskovalce poskrbeli tudi za sedmo silo. Nov bo tako povezovalni hodnik za novinarje, VIP-goste in funkcionarje, ki bo staro tribuno povezal s severnim in južnim traktom. Povečali bodo število VIP-sedišč in uredili 90 sedišč za komentatorje in 120 za novinarje.

Ob tem bodo postavili sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, predvidena je izvedba VIP-lož za pogostitve ter platforma za glavno kamero, ki bo umeščena kot montažna jeklena konstrukcija.

Obnova stadiona, brez katere bi se slovenski prvaki morali za tekme pod okriljem UEFA seliti drugam, je vročo kri povzročila oktobra, ko je mestni svet obravnaval predlog sprememb proračuna. Te so sprejemali v paketu, čemur se je velik del mestnih svetnikov upiral, saj da želi občina na račun stadiona v proračun na silo vnesti še nekatere predloge.

Politična prerekanja so največ hude krvi povzročila med ljubitelji nogometa, ki že dolgo zahtevajo dokončanje prenove stadiona. Za še bolj pregreto ozračje je poskrbel podžupan Saša Pelko, ki je na družbenih omrežjih ustvaril vtis, da opozicija nasprotuje obnovi, zaradi česar so bili deležni celo groženj.

Nekateri člani navijaške skupine Viole so takrat pozivali k protestom pred občino, a je vodstvo Viol sporočilo, da se ograjuje od napovedanega shoda, enako pa so ravnali tudi v nogometnem klubu.
Vir: STA

Športna društva in klubi so bila vsako leto znova finančno podhranjena, saj so namesto ob začetku leta, da bi lahko v miru načrtovali finančno strukturo, šele sredi leta dočakali razpis za sofinanciranje letnega programa.

Podobno je veljalo tudi za področje kulture, ampak letos so dočakali spremembo: na Mestni občini Maribor so pripravili dokumentacijo in objavili razpis.

Potem ko so društva, ki delujejo na področju športa in kulture leta in leta čakala na razpise za sofinanciranje programov in projektov, so letos razpisi znani še pred koncem leta.

Mestna občina Maribor je po dolgotrajnih pogajanjih z družbo Aquasystems dosegla dogovor glede poravnanja finančnih obveznosti, ki jih še ima do tega upravljalca centralne čistilne naprave Maribor. Zaradi dolga v višini višini 1.080.400,70 EUR je MO  Maribor grozila izvršba, vendar je podpisan sporazum to preprečil.

Sporazum navaja, da se bo dolg kril iz tekočega poslovanja, saj se račun, odkar so se tri občine lansko leto priključile na centralno čistilno napravo, končno pokriva v celoti.

Več v videu: 

Jutri, 16. decembra, bodo otvorili prenovljeno ploščad pred spodnjo postajo krožno kabinske žičnice Pohorske vzpenjače. S krajšo otvoritveno slovesnostjo bodo obeležili 60 let delovanja Pohorske vzpenjače, prav tako pa tudi uradno odpirajo letošnjo zimsko sezono na Pohorju.

Mariborski Nigrad, ki je v večinski lasti mestne občine, kljub prvotnim napovedim predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka, da bodo novega direktorja županu v imenovanje predlagali do konca novembra, še vedno nima vodstva s polnimi pooblastili. Za zdaj ni jasno, ali bodo s predlogom za novega direktorja čakali do februarske skupščine.

Veljavni statut Nigrada glede imenovanja direktorja nalaga, da mora po predhodnem imenovanju s predlogom soglašati župan Mestne občine Maribor. Naročeno pravno mnenje odvetniške pisarne Jadek & Pensa pa navaja, da je takšna določba v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah in da direktorja lahko imenuje ali odpokliče samo nadzorni svet.

nigrad

Mariborska občina je zato predlagala sklic skupščine, na kateri bodo odločali o črtanju tistega dela statuta, ki govori o tem, da imenovani kandidat za direktorja potrebuje soglasje župana. Ker je za spremembo statuta potrebnih najmanj 75 odstotkov glasov, bo mestna občina za to potrebovala tudi podporo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Čeprav so na občini zatrjevali, da želijo sklic skupščine in spremembo statuta opraviti v najkrajšem času, se jim očitno vseeno ne mudi, saj je ta sklicana šele za 28. februar. Na njej bodo odločali tudi o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic. Ali bodo z imenovanjem direktorja čakali vse do skupščine, danes za  še niso znali povedati niti na mestni občini niti prvi nadzornik Mihelak.

Vse do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili bo podjetje še naprej začasno vodil Matjaž Krevelj, ki ga je na to mesto po vročem poletnem dogajanju in nezadovoljstvu zaposlenih na predlog največjega lastnika imenovalo sodišče.

Prejšnji nadzorni svet je namreč najprej na direktorsko mesto predlagal dotedanjega v.d. direktorja Marka Plečka, ki pa ni dobil soglasja župana Andreja Fištravca. Na njegov položaj so začasno z željo po poznejši podelitvi polnega mandata imenovali Krevlja, kar pa je povzročilo nekaj zaporednih zborov delavcev in grožnje s protesti ter poznejši odstop članov nadzornega sveta.

Ker podjetje ni imelo odgovorne osebe, je v vse skupaj z imenovanjem začasnega direktorja poseglo sodišče, novi nadzorni svet pa je objavil nov razpis za direktorja družbe. Nanj je pravočasno prišlo osem prijav, sedem med njimi jih je izpolnjevalo vse pogoje. S kandidati, med katerimi naj bi bil tudi Krevelj, so medtem že opravili razgovore.

Časnik Večer je pred časom med kandidati poleg Krevlja omenjal še nekdanjega prvega moža Darsa Matjaža Kneza, ki se je za ta položaj neuspešno potegoval že spomladi, pa tudi julija odstavljenega Marka Plečka. Med kandidati naj bi bila še dva nekdanja uslužbenca Nigrada, Silvo Rep in Aleksander Pirš, ki sta bila v preteklosti odpuščena, pa tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Alojz Kovše, ki je spomladi od kandidature odstopil.
Vir: STA

Nadzorni svet Nigrada na četrtkovi seji ni izbral novega direktorja, temveč ga bodo imenovali predvidoma januarja, ko bodo ustrezno popravili statut družbe.

Nadzorni svet Nigrada je nameraval na četrtkovi seji med kandidati, ki so se prijavili na javni razpis, izbrati novega direktorja družbe, a tega ni storil, temveč je nadzorni svet upravo zadolžil, da skliče skupščino, na kateri se bo moral ustrezno spremeniti statut družbe.

Nigrad Maribor. Foto: Nino Verdnik

Nigrad Maribor. Foto: Nino Verdnik

V 9. členu statuta podjetja Nigrad, ki je v večinski lasti mariborske občine piše, da “direktorja družbe imenuje in odpokliče nadzorni svet po predhodnem soglasju župana Mestne občine Maribor”. Kot kaže je postopek v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. “Nadzorni svet se je na zadnji seji seznanil z neodvisnim pravnim mnenjem glede veljavnosti posameznih določil statuta družbe. Glede na ugotovitve je nadzorni svet zavzel stališče, da upravo zadolži za sklic skupščine s predlogom, da se sporna določila s spremembo statuta črtajo,” je za naš portal pojasnil Matjaž Mihelak.  “Postopek imenovanja direktorja bomo izvedli v skladu s statutom družbe in sicer v najkrajšem možnem času po izvedeni skupščini”, je še dodal.

Na Mestni občini Mariborpa pojasnjujejo, da so spremembo statuta predlagali že sami,a da potrebujejo za to na skupščini 75 odstotkov glasov, kar pomeni tudi podporo DUTB. K temu so dodali, da želijo sklic skupščine in spremembo družbene pogodbe opraviti v najkrajšem času.
Mihelak je ob tem še dodal, da so za razpis direktorja Nigrada prejeli 8 vlog, od tega jih je bilo popolnih 7. “Z vsemi 7 kandidati so bili opravljeni predstavitveni pogovori,” je dejal. Ocenjujejo, da bo nov direktor družbe imenovan v prvi polovici meseca januarja, do takrat pa bo Nigrad vodil Matjaž Krevelj. 

Mariborska občina po besedah župana Andreja Fištravca dejavno išče rešitve za problem osrednje enote Mariborske knjižnice, ki nujno potrebuje nove prostore. “Možnosti umeščanja knjižnice v prostore Probanke se Mestna občina Mariborni dokončno odrekla, saj še niso bile preverjene vse možne finančne variacije,” so danes sporočili z občine.

mariborska knjižnica

Po zadnjem javno znanem scenariju, ki so ga predstavili na mariborski občini, bi enoto iz pretesnih in zastarelih prostorov na Rotovškem trgu preselili v stavbo nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S slednjo naj bi se že pogajali o ceni za nakup objekta, a je danes časnik Večer presenetil z informacijo, da je stavba statično neustrezna za knjižnično dejavnost. To naj bi pokazalo statično poročilo, ki ga je naročila občina.

Na občini poudarjajo, da so preigravali različne možnosti. “Od širitve knjižnice v obstoječih objektih na sedanji lokaciji, čemur se je vodstvo Mariborske knjižnice odreklo, souporabe prostorov centra za socialno delo z možnostjo selitve v SDK na Trgu Leona Štuklja, kar ni bilo mogoče realizirati zaradi umestitve klicnega centra, kateremu ministrstvo za zdravje kljub večkratnim pozivom župana Mestne občine Maribor ni želelo poiskati alternativnih prostorov, do Trgovsko poslovnega centra City, kjer se soočamo s problemom etažnih lastnikov, s katerimi ne moremo doseči soglasja, je projekt selitve Mariborske knjižnice našel možno alternativo v zgradbi Probanke na Trgu Leona Štuklja,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na občini.

Medtem ko je bilo pred leti izdano statično mnenje za stavbo Probanke ugodno, zdaj ugotavljajo, da se je stavba zatem konstrukcijsko spreminjala. “Sedaj bi bili v stavbo Probanke potrebni dodatni gradbeni posegi, ki bi terjali večji finančni zalogaj, vendar je vse izvedljivo – veliko je odvisno tudi od lastnika stavbe, koliko je pripravljen na pogajanje o ceni stavbe,” so pojasnili.

“Na projektu delamo, iščemo rešitve. Ko bomo imeli končno rešitev, bomo tudi obvestili javnost,” je danes povedal župan Fištravec.

“Ne morem se otresti občutka negospodarnega in tudi neodgovornega ravnanja. Vrsta ravnanj napeljuje na sklep, da mestna oblast s knjižnico ne misli resno,” pa je po poročanju Večera ocenila predsednica sveta zavoda knjižnice Majda Potrata.

Kritike prihajajo tudi iz mestnega sveta. V lokalnem odboru SMC, ki rešitev za knjižnico vidijo le v obnovi sedanjih prostorov na Rotovškem trgu, pravijo, da so takšen razplet pričakovali. “Dejstvo, da je poslopje nekdanje Probanke neprimerno za knjižnično dejavnost, je bilo jasno vsem, le vodstvu mariborskeobčine ne,” so sporočili.

Vir: STA

Županovanje mesta Maribor je za del dneva prevzela Katarina Kolar iz osnovne šole Bojana Ilicha. 

Župani v osmih občinah po Sloveniji za en dan predajajo županovanje otrokom. Gre za pobudo UNICEF-a Slovenija, s katero bodo Otrokom prijazna UNICEF-ova mesta simbolično obeležila prihajajoči svetovni dan otroka in 28. obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. 20. november, ko obeležujemo Dan otroka in 28. obletnico sprejetja Konvencije otrokovih pravic, nudi posebno priložnost za opomnik o pomembnosti tega prizadevanja.

V mariborski občini je tako na stol župana sedla učenka OŠ Bojana Ilicha Katarina Kolar. V uradu župana sprejema predvsem vrstnike – otroke in mlade, ki županom predajajo predloge in pobude vezane na mesto.

Mladi županji je zaradi odsotnosti mariborskega župana Andreja Fištravca, funkcijo župana predal podžupan Saša Pelko.

Več danes v Občinskem informatorju, ob 18.30, na BK TV. 

S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno pričenja zimska sezona, ki bo trajala do 15. marca 2018. V tem času bodo enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila pa morajo biti opremljena z obvezno zimsko opremo. Pooblaščeni izvajalec službe na območju Mestne občine Maribor bo tudi letos komunalno podjetje Nigrad, d.d., ki bo dela izvajal skupaj s kooperanti in podizvajalci.

plug na terenu

Po besedah Vilija Eisenhuta, direktorja občinskega urada za komunalo, promet in prostor, bodo v letu 2018 na MO Maribor za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1.000.000 evrov. “Na sestanku štaba bo Nigrad, d.d. kot koncesionar MO Maribor podal tudi zaloge posipnih materialov, kar dokazuje, da smo za začetek zimske službe ustrezno oskrbljeni s soljo in peskom. Prav tako je vzpostavljena komunikacija med Nigradom in vzdrževalci državnih cest na območju MO Maribor za koordinirano izvajanje zimske službe,” je pojasnil na novinarski konferenci.

“Na zimsko sezono, ki se bo uradno pričela 15. novembra, smo dobro pripravljeni. Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, za začetek sezone pa je na zalogi še cca 600 ton soli in skupno 700 kubičnih metrov posipnega peska. Program izvajanja zimske službe je usklajen z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo letos na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev,” je pojasnil Jože Planinc, vodja javno
prometnih površin in vodja zimske službe pri Nigradu.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu. “Enote, ki so v stalni
pripravljenosti, bodo s pluženjem pričele, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov,” je še dodal Planinc.

Mestna občina Maribor je pred dvema letoma podprla uvajanje participatornega proračuna v mestni četrti Radvanje in tako pilotno uvedla model za soodločanje pri namenski porabi javnega denarja. Interes za sodelovanje v tej smeri so odtlej pokazale še mestni četrti Nova vas in Tabor ter krajevne skupnosti Razvanje, Limbuš in Pekre.

V začetku leta 2017 je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec imenoval novo delovno skupino, kjer sta bila ob predstavnikih mestne uprave dva predstavnika civilne iniciative IMZ. Na novo se je skupina razširila tako, da je vključevala tudi izvoljene predstavnike MČ in KS z namenom, da se bodo rešitve iskale skupaj med zainteresirano civilno javnostjo in MČ ter KS. Delovna skupina je v začetku leta 2017 županu predložila poročilo o delu in predloge za nadaljnje delo projekta participativni proračun. Mestna uprava je predloge za nadaljnje delo dopolnila in nadgradila, pri čemer bo glasovalni sistem potekal preko obrazca za zbiranje predlogov, po pošti ali osebno na sedežu vaše MČ ali KS, ob uradnih urah ali s spletnim obrazcem.

Od 30. oktobra do 30. novembra letos bodo zbirali predloge občanov MČ Tabor in MČ Nova vas. Z zamikom meseca bodo sledile ostale MČ in KS, postopoma naj bi vključili vse.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je ob tem povedal, da je pilotni projekt participativni proračun osebno podprl, “ker je bila to moja predvolilna obljuba, in ker verjamem, da imajo občani možnost participirati pri soodločanju.” k temu je dodal, da gre za participacijo občanov v demokratičnih sistemih, participativni proračun je le del participacije. “Po izvedenem pilotnem projektu v MČ Radvanje smo oblikovali novo delovno skupino, ki je preiskala možnosti za vzpostavitev participativnega proračuna v drugih MČ in KS, ki bo sistemsko vzdržen in vključeval tudi voljene predstavnike MČ in KS obenem bo pa v zakup vzel vse izzive s katerimi smo se soočili pri pilotnem projektu participativnega proračuna. Vsekakor me veseli, da je delovna skupina pripravila najbolj optimalen način vključevanja občank in občanov pri odločanju o projektih in upam, da jih bo to spodbudilo k sodelovanju,” je še dejal Fištravec.

Podžupan Zdravko Luketič je ob tem spomnil, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je s tem projektom začela ukvarjati, izdelani protokol pa je po njegovem mnenju izvedljiv v vseh 17 mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, če bi se za to odločile. “Ne smemo pozabiti, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je pričela ukvarjati s participativnim proračunom. V delovni skupini smo pripravili protokol izvedbe participativnega proračuna, ki je nadgrajen iz prve pilotne izvedbe, glede na proračunske zmožnosti in pravne podlage. Protokol je izvedljiv v vseh sedemnajstih MČ in KS Mo Maribor, v kolikor bi se za to odločile, sedaj se jih je za sodelovanje odločilo šest,” je dejal.

 

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Priznanja in nagrade Maribora v prave roke
– Odlagališče gum v Rušah bo očiščeno
– Mariboru zagotovljenih več milijonov za projekt Urban soil 4 food
– Z revijo pasjih posvojenčkov iskali topel dom
– Drobtinica za ruške osnovnošolce
– Pritrkovali na Muti
– Pubec tretjič v Mariboru

Na razpis za novega direktorja mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je do roka, ki se je iztekel v ponedeljek, prispelo osem vlog. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak, so nadzorniki prispele vloge v torek že odpirali, pri tem pa jih ena ni izpolnjevala vseh pogojev. Novi direktor bo znan do konca novembra.

 nigrad

Mihelak je še povedal, da bodo vseh sedem kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje, povabili na predstavitvene pogovore, ki naj bi jih zaključili okoli 15. novembra, potem pa bodo skušali izbrati najboljšega med njimi. Pričakuje, da bi do končnega imena lahko prišli še v novembru, seveda pa mora na koncu imenovanje za petletni mandat potrditi še župan Andrej Fištravec.

Kot je razvidno iz razpisa, mora kandidat poleg splošnih pogojev imeti tudi najmanj univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem tehnične ali družboslovne smeri ter pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Spoznati se mora na komunalno problematiko ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje družbe, nadzornemu svetu pa je moral predložiti še razvojni program družbe.

Nigrad sicer zdaj po poletni nepotrditvi takratnega v.d. direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim mandatom začasno vodi Matjaž Krevelj, ki je tja prišel z mariborske občine. Zaradi vseh težav okoli imenovanja, ko že predlaganega Plečka ni potrdil župan, je avgusta prišlo do nezadovoljstva zaposlenih, ki so grozili s protesti.

Ker je podjetju grozil razpad sistema, saj je bilo nekaj časa celo brez odgovorne osebe, za povrh pa so po vrsti odstopali stari nadzorniki, je sodišče na predlog občine na mesto začasnega direktorja imenovalo Krevlja, že devetega šefa Nigrada v času aktualne županske garniture. Slednji naj bi bil med tistimi, ki se bo za mesto direktorja znova potegoval.

Nadzorni svet se je sicer na zadnji seji seznanil tudi z letošnjimi rezultati poslovanja, potem ko je večinsko občinsko podjetje lani pridelalo kar milijon evrov izgube. Po besedah Mihelaka so stvari pod nadzorom, osemmesečni rezultati, ki jih je predstavilo vodstvo družbe, pa pozitivno, zato upa da bo pri tem ostalo tudi do konca leta. Nekaj je sicer odprtih zadev, tudi na račun sodnih postopkov z nekdanjimi zaposlenimi, ki jih odpustil Plečko kot kadre svojega predhodnika Marka Žule.

Mihelak upa, da bo nov direktor na svojem položaju ostal dlje časa, kot nekateri predhodniki, meni pa tudi, da se trenutno popravlja tudi vzdušje med zaposlenimi. Še vedno pa nadzorni svet čaka tudi na pravno mnenje o za nekatere spornem statutu podjetja, ki županu daje moč, da se na koncu postopka izreče o izboru direktorja.

Vir: STA

Zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov, obnova stare tribune Ljudskega vrta ostaja nejasna in je znova na “čakalni listi.” Prav tako bo moral počakati odkup objekta nekdanje Probanke za Mariborsko knjižnico. 

seja mom, mestni svet, svetniki

Mestni svetniki so danes na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali predlog rebalansa MOM za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi tudi dalj časa pričakovane obnove zahodne tribune Ljudskega vrta, a je zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov ob glasovanju obnova Ljudskega vrta izvisela do nadaljnjega.

Mestni svetniki MO Maribor so na začetku seje z 11 glasovi za in 16 glasovi proti glasovali proti sprejemanju krajšega postopka spremembe proračuna za leto 2018. Vodstvo mariborske občine je to predlagalo, saj je z reprogramom dolga in novimi državnimi in evropskimi nepovratnimi sredstvi zagotovila dodaten denar za projekte, ki jih Maribor že dolgo čaka. S skrajšanim postopkom bi bila sprememba proračuna za leto 2018 že potrjena in bi se lahko projekti, kot je celovita obnova nogometnega stadiona Ljudski vrt, nakup stavbe Probanke, obnova Koroške ceste, obnova Trga svobode, ureditev industrijske Cone Tezno lahko nadaljevali oziroma pričeli z načrtovanjem.

Ekipa župana Andreja Fištravca je želela rebalans proračuna sprejeti po skrajšanem postopku, a se večina prisotnih svetnikov s tem ni strinjala. Sledila je burna razprava, tik pred glasovanjem pa so sejo zapustili svetniki Nove ljudske stranke. “Zato, ker smo želeli razpravo o spremembi proračuna za 2018, ne po skrajšanem, ampak po normalnem postopku, da bi lahko razpravljali,” je dejal Milan Mikl iz Nove Ljudske stranke Slovenije.

Mestni svetniki so županu in mestni upravi očitali, da je rebalans potrebno načrtovati dlje časa. Župan Andrej Fištravec pa se je na očitek odzval: “Na to odgovarjam, da je bil rebalans objavljen dva tedna pred sejo, srečeval sem se s svetniškimi skupinami, v predlogu županovega amandmaja so bili vključeni vsi predlog, ki so jih svetniki predlagali. Vendar tudi tokrat, kot že kdaj pred tem, se je izkazalo, da se nekatere svetniške skupine dogovorov ne držijo in zaradi svoje populistične drže prelomijo besedo.” Ob tem pa dodal, da “s tem ne škodijo meni, ampak mestu Maribor in čas je, da se začnejo tega tudi zavedati.” Očital jim je tudi, da je “po njihovem najlažje biti proti županovim predlogom.” ter dodal, da se je “tudi tokrat izkazalo, da mestni svetniki nasprotujejo samo zato, da so proti.”

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Ko so glasovali proti skrajšanemu postopku, so po premisleku želeli kljub temu odločati o obnovi nogometnega stadiona Ljudski vrt. Tako pač ne moremo delati in načrtovati proračuna in projektov. Ob tem je še dejal, da so z nesklepčnostjo seje znova podaljšali čas, ko se bo sploh “kaj primaknilo”. “Mestni svetniki naj sedaj odgovarjajo vodstvu kluba NK Maribor, vodstvu Mariborske knjižnice, poslovni coni Tezno in vsem Mariborčanom zakaj se bo realizacija projektov zavlekla,” je dejal.

Dopolnjeno danes, 13.10., ob 8:25

Odzvali so se tudi v NK Maribor. Dejali so, da so na morebitne posledice v klubu že opozorili, ter, da so presenečeni nad odločitvijo mestnih svetnikov. “Po vseh letih dodatnega organizacijskega truda, improvizacij in “kozmetičnih” posegov, da so se pridobivala dovoljenja za nadaljnje igranje evropskih tekem, se zdaj čas izteka. Dovolj je pogled na zahodno tribuno stadiona Ljudski vrt, da ni treba posebnih pojasnil o (ne)ustreznosti. Ob tem pa se je dovolj spomniti tekem v prejšnjih letih, v tem poletju in pogledati proti torku. Maribor – Liverpool. Ljudski vrt bo v fokusu slovenske, angleške in mednarodne javnosti. Stadion bo poln, ampak bodo polno zasedene tudi nočitvene kapacitete mesta in gostinski lokali. Vsi vemo, kaj prinaša našemu mestu nogomet in verjamemo, da si vsi želimo tudi v prihodnje takšnih ali podobnih trenutkov. Na lepšem, sodobnejšem objektu, ki nam bo vsem v ponos,” so pisno odgovorili.

Več jutri v Občinskem informatorju, na BK TV, ob 18.30.

 

Izmed treh prejetih ponudb so člani posebne komisije izbrali najugodnejšo: za 18.620,00 € + DDV bo streho nad osrednjo mariborsko tržnico oblikovalo podjetje Biro Biro. Pogodbo z njimi bo podpisala Mestna občina Maribor, v podjetju pa morajo v 72 dneh pripraviti projektno dokumentacijo.

Komisija, ki je bila imenovana na podlagi pooblastila Mestne občine Maribor podjetju Snaga za izvedbo postopka pridobitve projektne dokumentacije za projekt strehe na osrednji mariborski tržnici, je v petek s sklepom imenovala najugodnejšega ponudnika, ki se je odzval na povpraševanje, posredovano trem ponudnikom konec julija. Vsi trije ponudniki so oddali popolne ponudbe v predpisanem roku, najugodnejši pa je bil Biro Biro, ki je pripravo projektne dokumentacije ponudil po ceni 18.620,00 € + DDV. Imo Biro je storitev ponudil za 29.025,00 € + DDV, Atelje Hočevar pa za 33.950,00 € + DDV.

Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Biro Biro iz Maribora, bo Mestna občina Maribor sklenila pogodbo, iz katere bo izhajalo, da je izvajalec v roku 72 dni (takšen rok je ponudil najugodnejši ponudnik) dolžan pripraviti projektno dokumentacijo, ki je, ob soglasju Zavoda za spomeniško varstvo in soglasju zmagovalca arhitekturnega natečaja iz leta 2001 (Atelje Hočevar), podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V kolikor bodo postopki pridobivanja vseh potrebnih soglasjih pristojnih institucij potekali po zastavljenem načrtu, bi lahko februarja prihodnje leto izdali razpis, s katerim bomo iskali izvajalca del, torej tistega, ki bo po pripravljeni projektni dokumentaciji streho dejansko tudi gradil.

Branjevke pod dežniki ob zaplatah snega.

Branjevke pod dežniki ob zaplatah snega.

Razblinili dvome o pristojnostih
Zaradi pravnega mnenja o avtorskih pravicah, ki ga je posredovala pooblaščena odvetniška pisarna v imenu Ateljeja Hočevar, je komisija zraven že obstoječih mnenj (Odvetniška pisarna Brence & Greifoner iz leta 2013 in Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik letos) pridobila tudi stališče vodstva podjetja Snaga in pravne službe Mestne občine Maribor. Vodstvo Snage se v celoti strinja z ugotovitvami iz mnenja Odvetniške pisarne Brence & Greifoner, in sicer: »… smo mnenja, da lastnik oz. upravljalec mariborske tržnice v primeru predelave le-te lahko prosto izbere novo arhitekturno rešitev, pri čemer ni nujno, da se zaradi tega izvede postopek javnega natečaja /…/ Prav tako smo mnenja, da avtor nove mariborske tržnice (družba Atelje Hočevar d. o. o.) nima prednostne pravice do projektiranja novega objekta, je pa lastnik oz. upravljalec arhitekturnega objekta primoran po tem, ko bo izbral novo arhitekturno rešitev …/ pred izvedbo del pridobiti avtorjevo soglasje. /…/ Navedeno pomeni, da lahko lastnik arhitekturnega objekta v primeru, če soglasja ne uspe pridobiti v razumnem roku, pristopi k predelavi tudi brez soglasja.« Temu mnenju je aprila letos pritrdila tudi Odvetniška pisarna Prebil & Potočnik, kjer so zapisali, da iz leta 2006 sklenjene pogodbe med Ateljejem Hočevar in podjetjem Konstruktor d. o. o. izhaja, da »Atelje Hočevar nima materialnih avtorskih pravic, ki bi preprečevale, da bi nekdo tretji izvedel predelavo oz. nadgradnjo obstoječe projektne dokumentacije na način, da se izvede strešenje tržnice.« Pravna služba Mestne občine Maribor je izpostavila tudi dejstvo, »da Atelje Hočevar d.o.o. v postopku zbiranja ponudb primarno sploh ni nasprotoval izvedbi strešenja mariborske tržnice, celo nasprotno, v postopku je aktivno sodeloval ter oddal ponudbo /../ Vsekakor ni zanemarljivo, da je stališče Atelje Hočevar d.o.o. glede nedopustnosti poseganja v natečajno rešitev bila na družbo Snaga d.o.o. naslovljena šele po oddaji ponudbe, kar po našem mnenju vsekakor kaže na to, da se je Atelje Hočevar d.o.o. (vsaj konkludentno, z oddajo ponudbe na povpraševanje) strinjal s predrugačenjem prvotne natečajne rešitve, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo že takoj izrazil svoje nestrinjanje s posegom in ne šele po oddaji ponudbe.«

Ta petek je 1. september, prvi šolski dan, za nekatere pa tudi dan, ko bodo prvič odšli v vrtec. V Pekrah bodo vstopili v popolnoma novega, med tem ko bodo starega in res dotrajanega zaprli. Po naših informacijah se starši in otroci vstopa v novi vrtec že veselijo, očitno pa se ga veselijo tudi pristojni.

Po letih razprav in čakanja na denar, je lani jeseni le pričel nastajati novi vrtec Pekre. Ta petek ga bodo uradno odprli, ko bo otroke, starše in zaposlene v novem vrtcu pozdravil tudi župan Mestne občine Maribor, Andrej Fištravec. Več v video izjavi.

Zaključna dela in urejanje okolice
Investicija, vredna nekaj manj kot milijon evrov, je bila ena izmed volilnih obljub aktualne ekipe mestne oblasti. Potem ko je precej časa trajalo, da so uspeli najti za mestno blagajno vzdržno rešitev, sedaj v vrtcu Pekre potekajo že zadnja, zaključna dela, predvsem pa urejajo okolico novogradnje. Pred dobrimi tremi tedni so že izvedli tehnični pregled, tako da za uporabno dovoljenje ni bilo več ovir. V novem vrtcu bo na voljo približno 640 kvadratnih metrov uporabnih površin. Z novim šolskim letom naj bi ga obiskovalo nekaj več kot 50 otrok v treh oddelkih oz. starostnih skupinah, kapaciteta nove stavbe pa je primerna za štiri, kar pomeni, da bodo lahko v prihodnje sprejeli 76 otrok.

Vir: arhiv TD Pekre

V ponedeljek, 21. avgusta, je podjetje Snaga lokacijo bodoče Sortirnice kot gradbišča
formalno predalo izvajalcu investicije, podjetju Kostak. V Mariboru bodo to sredo, 30. avgusta še simbolično položili temeljni kamen, in sicer ob 18. uri na Tržaški cesti 55.

Delavci Nigrada so včeraj  začeli z načrtovanim posekom drevoreda na gradbišču Ceste zmage v Mariboru, kjer so kljub protestu manjše skupine stanovalcev podrli prvih nekaj od skupaj 74 lipovih dreves, ki jih nameravajo po obnovi cestišča zamenjati z novimi. Protestnikom podrtja ob prisotnosti policije ni uspelo preprečiti.

Stanovalci, ki se s posekom ne strinjajo, so tudi danes skušali odgovorne prepričati, da podrejo le stara in bolna drevesa, medtem ko bi zdrave pustili, a so jim predstavniki mariborske občine razložili, da poseg terja zamenjavo celotnega drevoreda.

Cesta zmage (9)

Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov. Trenutno dela potekajo na odseku med Ulico Pariške komune in Fochevo ulico.

Zaradi podiranja drevoreda prihaja tudi do nesoglasij med stanovalci, ki podpirajo celovito prenovo, in tistimi, ki ji nasprotujejo. Slednji so se pred časom organizirali v Iniciativo za ohranitev lip na Cesti zmage, ki deluje v okviru Samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor.

Slednja projektu obnove očita veliko pomanjkljivosti. Med drugim po njihovem sploh ni bilo javne razgrnitve projekta, že v investicijski dokumentaciji ni bil predviden noben drug scenarij, ki bi ohranil drevesa.

“Na torkovem srečanju nas je večina prvič slišala, kaj naj bi se na Cesti zmage delalo in kako naj bi izgledala po koncu del. Odgovorni nam kljub večkrat zastavljenim vprašanjem niso dali nobenih informacij o terminskem planu izvedbe del, o tem, ali bodo napeljavo zamenjevali ali le obnavljali, o tem, kako bo v času izvedbe del organiziran odvoz smeti in podobno,” pravi predstavnik iniciative Tomaž Kostanjevec.

Stanovalci, ki se ne strinjajo z načrti, zato vztrajajo in zahtevajo, da je treba izvedbo nemudoma ustaviti in pripraviti javno razgrnitev projekta ali vsaj predstavitev različnih predlogov in mnenj. Kot dodajajo, cena in nujnost izvedbe projekta nista argumenta, saj ne gre za urgentno zadevo, ampak za več let star projekt.

Vir: STA

Podporniki obnove ustrahovani talci

Marko Polenčič, predstavnik Civilne iniciative za popolno prenovo ulice Cesta zmage, opozarja, da nasprotniki uzurpirajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage. Da namerno “nagajajo”, onemogočajo delo, se nejasno (pre)imenujejo in ustrahujejo podpornike obnove. “Včasih se njihova iniciativa podpisuje pod imenom IMZ, včasih pa “Za ohranitev lip”. Vsakič se imenujejo drugače in, ker niso nikjer registrirani, to itak ni tako pomembno. Bi pa poudaril, da je g. Slavko Gazvoda, predstavnik njihove civilne iniciative v svojem zadnjem pisanju (v Večeru) javno obljubil, da ne bodo izvajali nasilja oz. da ne bodo nadaljevali z vstajami in mirno dovolili izvajanje del. Tudi predstavnica IMZ je v intervjuju (za Večer) to zagotovila. Vsekakor smo bili prepričani, da so stanovalci sprejeli dejstvo, da se ulica obnovi, tako kot to predvideva izbran načrt. Zmotili smo se, saj so to sporočili po dogodku, ki se je dogodil v torek zvečer, ko so s kamnom poškodovali moje okno. Verjetno jih je postalo strah, da se jih bo javno obsodilo, da njihova Iniciativa izvaja huliganska dejanja“, je zapisal Polenčič in opozoril, da se dve tretjini stanovalcev Ceste zmage počuti kot da so talci  v lastnih domovih, saj naj bi jim ljudje, ki ne stanujejo v tej ulico skušali krojiti usodo.  “Se seje sovraštvo med nami, ki tukaj živimo in še bomo po obnovi tudi nadalje živeli. Naša civilna iniciativa, ki se je ustanovila po njihovi ustanovitvi, se mirno zavzema za dokončanje tega projekta, saj bomo z njim pridobili vsi“, je prepričan Polenčič.

Prenova Ceste zmage se je z rušenjem asfaltnih površin in menjavo vodovoda začela pred dnevi in bo trajala dva meseca, načrtovana je tudi hkratna menjava plinovoda, priklop fekalnih priključkov, novih telekomunikacijskih in električnih vodov.

Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.

Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!

Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.

Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru  Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”

Magna Steyr. Vir: magna.com

Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.”
In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”

V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.

Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.

Dopolnjeno danes ob 14.00 

Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.

V nabito polni učilnici v prvem nadstropju Osnovne šole (OŠ) Angela Besednjaka je bilo dobesedno vroče. Kljub temu, da so predstavniki Mestne občine Maribor, Mestne četrti Tabor in pripravljalcev ter izvajalcev projekta, pripravili podrobno predstavitev načrtovane obnove Ceste zmage. Z deli, ki jih bo izvajal Nigrad, bodo pričeli jutri, dokončno pa naj bi zaključili 28. oktobra. Predstavniki občine in izvajalci del so še pojasnili stanovalcem, da bodo z obnovo le pridobili, s čimer se strinja tudi iniciativa, ki podpira obnovo, in, ki je zbrala 64 podpisov stanovalcev, ki si želijo obnove. Nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip pa so zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage.

cesta zmage, zbor krajanov

Že uvodoma so bili občani zgroženi, da so sklic stanovalcev, ki so ga doživeli kot prvo javno razgrnitev in prvo obliko komunikacije mestne oblasti z njimi, časovno omejili – uradno na eno uro, v praksi pa je razprava vendarle trajala dlje. Želeli so si daljšo razpravo. “Do danes nam tega nihče razložil”, “ali bodo lahko v enem dnevu spremenili načrte gradnje, če pa je začetek del napovedan za sredo”, “kaj vi razumete, da je to posebni del mesta, ki je neke vrste dediščina Vodnikove kolonije”, “vsa dovoljenja imate, samo dovoljenja občanov ne”… so komentirali občani. A to naj bi bile besede manjšine. Marko Polenčič, predstavnik iniciative, ki podpira obnovo, je poudaril, da so t.i. nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage, “med tem, ko smo mi, ki si želimo obnove, zbrali 64 podpisov,” je povedal Polenčič in poudaril, da s tem predstavljajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage.

Zakaj je torej okoli 100 ljudi protestiralo?

“To so bili ljudje, ki so sosedje ali prijatelj, celo ljudje iz Radvanja in iz drugih občin. Mi smo jih snemali na ulici in pregledovali kdo je stanovalec in kdo ne. Vse imamo dokumentirano,” je povedal Polenčič. S slikami, načrti, prosojnicami in podrobno razlago pa so skušali gostje oziroma govorniki prepričati, predvsem pa umiriti občane. Med slednjimi pa si je pomiritve in razumnosti zaželel tudi gospod v drugi vrsti. “Mi živimo v tem okolju in mi bi imeli vsaj malo glasu za to okolje, v katerem živimo. Vsaj toliko smo vredni. Tukaj danes nam predstavljate samo črno ali samo belo varianto, vmes pa bi morala biti tudi še kakšna siva. Nihče nas ni vprašal po našem predlogu, ko se je pripravljal DIIP. Predlagati bi bilo treba več različnih scenarijev, vi pa nas postavite pred ultimat, da se mi zdaj tu kregamo,” je dejal.

Odgovorni odgovarjali
Na očitke nekomuniciranja in nepriprave javne razgrnitve je Aleš Klinc z Urada za komunalo, promet in prostor MO Maribor odgovoril, da je mestni svet (MS) vse to obravnaval in, da ni bilo zaznati pomislekov ali kakšnih drugačnih interesov, da bi bile potrebne javne razprave. Kot je še dodal Klinc, je prepričan, da bodo s prenovo ceste in pomladitvijo drevoreda stanovalci zgolj pridobili, saj ne gre le za novo preplastitev ceste. V okviru projekta bodo popolnoma rekonstruirali urbano cesto z drevoredom in drugimi potrebnimi površinami kot so parkirišča in pločniki, ter posodobljenimi komunalnimi vodi. Ob tem so še pojasnili, da si nihče ne želi odstranjevati dreves, saj vsem veliko pomenijo. Vendar so ulico gradili v 20. letih prejšnjega stoletja, asfaltirana je bila v 70. letih, letos pa bo obnovljena, torej se takšni posegi delajo enkrat na sto let, hkrati pa je predvidena zasaditev večjih dreves, je še pojasnil Klinc. Jutri se zapira prvi odsek od Pariške komune do Delavske ulice, predvidoma pa naj bi z vsemi deli končali 28. oktobra.

cesta zmage, zbor krajanov

Kontejner na pomoč
Simon Planinc iz podjetja Nigrad, ki je tudi izvajalec del, je dejal, da bodo v prvi fazi del pločnike pustili asfaltirane, “da boste imeli kje hodit in mogoče parkirat svoje avtomobile. Kopanja bo zelo ogromno in zato bo praktično nemogoče zagotavljati dostope do hiš. Jaz bom vedno na razpolago v sredo ob 16h v mojem kontejnerju, da vam skušam pomagat pri kakšnih nujnih primerih, načrtovanih selitvah ali karkoli podobnega. Z vsakim posebej bomo v fazi gradnje, sproti, z vsakim kontaktirali na terenu in bomo skušali upoštevati vaše želje. Moj kontejner bo stal na sredini, v križišču Ceste zmage in Delavske ceste,” je dejal.

Ulico ljudem
Zdravko Luketič, podžupan mestne občine Maribor, je dejal, da je “ta projekt dobil okoljevarstveno soglasje. Razumem, da imate cel kup kontradiktornih predlogov, ampak na koncu moramo razmisliti o nekem kompromisu,” je skušal pomiriti nekatere glasne krajane. Ob tem je pojasnil, da so k projektu pristopili celovito. “Lani smo na MS sprejemali dokumentacijo, da smo lahko danes tu, kjer smo,” je povedal Luketič. Klinc pa je dodal, da bo “Nigrad izvedel dela v vrednosti 978 tisoč evrov. Potekala bo obnova komunalnih vodov, plinovodnega omrežja, ureditev termoakumulacijskega omrežja… Projekt pa je sofinanciran tudi s strani Ministrstva. Tudi zato moramo do konca meseca oktobra investicijo zaključiti, saj moramo poročati na Ministrstvo,” je še pojasnil. “Ulico smo si zamislili kot ulico, ki je namenjena ljudem, pešcem, kolesarjem, ljudem, ki tam živijo. Tam želimo uvesti tudi območje umirjenega prometa, hkrati pa se zavedamo, da je potreba po tem, da stanovalci tam dobijo prostor, za parkiranje svojih vozil,” je še pojasnil Klinc.

Po tem, ko so delavci Nigrada danes žugali s stavko, so se odzvali na Mestni občini Maribor. Na Mestni občini Maribor ne prevzemajo odgovornosti za nastalo situacijo v Nigradu, temveč s prstom kažejo na Miša Pušenjaka in Vlasto Pavlič Gosak. Ob tem so dodali, da bodo storili vse, “da se zagotovi stabilno in zakonito poslovanje podjetja Nigrad, d.d.. Za trenutno nastalo situacijo nikakor ne moremo prevzeti nobene odgovornosti.

nigrad, delavci, zbor delavcev

Kot so danes poudarili na mariborski občini, so do konca maja Nigradu oddali dela in za njih plačali 3,6 milijona evrov, kar predstavlja več kot 74 odstotkov vseh prihodkov podjetja v tem času. Pri tem v omenjeno številko niso všteta plačila drugih mariborskih javnih podjetij.

Na MO Maribor pravijo, da sta za trenutno nastalo situacijo v podjetju odgovorna Mišo Pušnik in Vlasta Pavlič Gosak. “Z načrtno obstrukcijo, ko sta konec julija zapustila sejo nadzornega sveta, sta povzročila stanje, v katerem se nahaja podjetje danes. Zato ju pozivamo, da prevzameta svoj del odgovornosti in odstopita kot člana nadzornega sveta. Obveščeni smo, da sta kot predstavnika kapitala odstopila tako g. Igor Muhič, kot g. Mitja Hasaj. Oba sta si aktivno prizadevala, da bi podjetje s ponedeljkom 24.7.2017 imelo podpisnika in zastopnika, saj je mandat g. Plečku potekel dan prej,” so sporočili.

Ob tem so dodali, da bodo kot večinski lastnik od novih članov nadzornega sveta zahtevali, da preverijo vso morebitno škodo, ki je v tem času nastala podjetju in sprožijo vse potrebne postopke. “Ravno iz tega razloga pozivamo preostala dva člana nadzornega sveta, da odstopita, in da delavci dobijo nove predstavnike v nadzornem svetu, ki bodo sodelovali pri procesu ugotavljanja morebitne škode, odgovornosti in nadaljnjih ukrepov,” so dodali.

Ob tem dodajajo, da podjetje Nigrad nujno potrebuje “popolnoma nov nadzorni svet.” “Predstavnika kapitala sta s svojim odstopom to omogočila in upamo, da bosta g. Mišo Pušnik in ga. Vlasta Pavlič Gosak to omogočila in tako razbremenila podjetje,” pravijo na MO Maribor.

Na MO Maribor pravijo, da bo skupščina podjetja nove nadzornike imenovala 24. avgusta. “V tem času pa podjetje potrebuje direktorja in zakonitega zastopnika, ki ga bo imenovalo sodišče. S popolnoma novim nadzornim svetom se bodo lahko brez pritiskov ugotavljale morebitne nepravilnosti, ki jih bo lahko nova zasedba preverjala,” pravijo na Mestni občini.

Kot so še sporočili, so danes “kot zainteresirana oseba skladno z ZGD-1 predlagali sodišču, da za direktorja družbe imenuje g. Matjaža Krevlja. S tem potrjujemo odločitev, ki so jo sprejeli na nadzornem svetu dne 20. 7. g. Muhič in g. Hasaj in danes tudi jasno izraženo voljo zaposlenih na zboru delavcev. Upamo, da bo sodišče odločitev sprejelo kakor hitro bo možno,”  pravijo na mariborski občini. K temu pa so dodali, da si želijo čim hitrejše rešitve, “saj trenutna situacija nikomur ni v interesu in želimo zagotoviti stabilno poslovanje in prihodnost podjetja.”

Dopolnjeno z odzivom sveta delavcev Nigrada , danes ob 16:22

Na seji so obsodili neodgovorno ravnanje članov nadzornega sveta, ki so v njem predstavljali lastnike, ter sklenili, da bodo v ponedeljek zjutraj o vsem skupaj zaposlene seznanili na novem zboru delavcev. “Na vse ostale lastnike družbe apeliramo, da se večinski lastnik obnaša neodgovorno do premoženja, ki mu je bilo zaupano samo za en mandat. Župana pa znova pozivamo, da se v ponedeljek le udeleži zbora delavcev in 240 zaposlenim pojasni svoj pogled na nadaljnji razvoj podjetja,” so še zapisali v zapisniku.

Nigradov nadzorni svet sicer po statutu šteje šest članov. Zapletlo se je po zadnjem iskanju novega, že osmega direktorja v času sedanjega župana Andreja Fištravca. Zaradi dogajanja okoli imenovanja je odstopil prvi nadzornik Branko Halužan, že pred njim pa tudi predstavnik Družbe za upravljanje terjatev bank Matevž Slapničar.

Dopolnjeno, danes ob 20:30

Delavska predstavnika, ki sta sama skušala sklicati sejo nadzornega sveta, a je bilo to zaradi odstopa ostalih dveh članov nemogoče, pa sta namesto odstopa napovedala, da bosta do ponedeljka proučila pravne možnosti, ki jih imata za zaščito interesov družbe. Ob tem sta zavrnila vse obtožbe večinskega lastnika ter zavrnila poziv k odstopu, saj da sta v nadzorni svet imenovana izključno s strani sveta delavcev.

“Vsekakor se ne čutiva kriva za nastale razmere, saj nadzorni svet Nigrada sestavlja šest članov, zato sva predstavnika delavcev v manjšini. Skrajno neodgovorne so izjave predstavnikov občine, saj meniva, da je srž problema že od vsega začetka v tem, da nadzorniki, ki predstavljajo večinskega lastnika, ob nastalih težavah odstopajo, s tem pa največkrat ne rešijo nastalega problema,” sta dejala Gosakova in Pušnik.

Zaposleni so sicer na popoldanski seji sveta delavcev in izvršnega odbora sindikata obsodili neodgovorno ravnanje članov nadzornega sveta, ki so v njem predstavljali lastnike, ter sklenili, da bodo v ponedeljek zjutraj o vsem skupaj zaposlene seznanili na novem zboru delavcev.

“Na vse ostale lastnike družbe apeliramo, da se večinski lastnik obnaša neodgovorno do premoženja, ki mu je bilo zaupano samo za en mandat. Župana pa znova pozivamo, da se v ponedeljek le udeleži zbora delavcev in 240 zaposlenim pojasni svoj pogled na nadaljnji razvoj podjetja,” so še dodali v svetu delavcev in sindikatu, kjer torej za zdaj še niso napovedali stavke ali protesta, o katerem so glasno razmišljali na jutranjem zboru.

Julija se je še dodatno zapletlo ob imenovanju Krevlja, saj sta zanj glasovala le dosedanji podpredsednik nadzornega sveta Muhič in Hasaj, medtem ko sta predstavnika delavcev pred glasovanjem sejo zapustila.

Ob tem pa so še sporočili, da se bodo ponovno sestali na zboru delavcev, v ponedeljek 7. avgusta.