V videu si lahko ogledate 17. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 3. 3. 2025.
The post 17. redna seja občinskega sveta Občine Muta (3. 3. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo govorili o dobrodelnem koncertu ob mednarodnem dnevu žena na Ptuju. V naši družbi sta bili Vida Perkovič, predsednica Soroptimist kluba Ptuj in Tjaša Mrgole Jukič, iz istega kluba. V oddaji se nam je pridružil tudi Žan Ratner, uspešen osebni trener in prehranski svetovalec za izgubo maščobe in pridobitev mišične mase […]
Na posnetku si lahko ogledate proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Selnici ob Dravi.
The post VIDEO: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Selnici ob Dravi appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Selnici ob Dravi.
The post VIDEO: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Selnici ob Dravi appeared first on Lokalec.si.
Župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič, je sprejel prejemnike priznanj Civilne zaščite, ki delujejo v MO Maribor. Ob tej priložnosti se jim je zahvalil za njihovo predanost, požrtvovalnost in neprecenljiv prispevek k varnosti ter zaščiti skupnosti.
»Vaše delo je nevidna, a ključna opora v težkih trenutkih. Hvala, ker skrbite za nas in naše premoženje,« je poudaril župan.
Prejemniki priznanj Civilne zaščite
Bronasti znak Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so prejeli:
Urban Dogša, namestnik poveljnika Civilne zaščite MO Maribor,
Darko Hergamas, član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilske zveze Maribor,
Jože Majhen, član enote vodnikov reševalnih psov Maribor ter vodja intervencijske regijske enote.
FOTO: Marko Pigac
Srebrni znak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju ter krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami sta prejela:
Dušan Mikl, poveljnik Gasilske zveze Maribor,
Silvo Mikl, poveljnik drugega sektorja Javne gasilske službe Maribor.
Zlati znak Civilne zaščite za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč je prejelo PGD Maribor – Pobrežje ob 120-letnici delovanja.
Pomembnost priznanj in prostovoljnega dela
Sprejema so se udeležili tudi:
mag. Zorica Zajc Kvas, vodja Skupne občinske uprave Maribor,
Primož Hrastnik, vodja Skupne službe civilne zaščite in požarnega varstva SOU Maribor,
Aleš Ciringer, poveljnik Javne gasilske službe Maribor, ki je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo »Veseli me, da sem lahko danes del tega srečanja in da se na osebe, ki so steber zaščite in reševanja, spomnimo tudi v takšnih trenutkih, ne le med intervencijami. Še posebej pomembno je, da prepoznamo trud prostovoljcev, ki za svoje delo pogosto prejmejo le takšna priznanja.«
Poveljnik Civilne zaščite Maribor, Samo Robič, je dodal: »Priznanja Civilne zaščite RS so priložnost, da se zahvalimo posameznikom in institucijam za njihovo delo. Zavedati se moramo, da večina prejemnikov priznanj deluje prostovoljno, kar v današnjem času ni več samoumevno. Ta nagrada potrjuje, da so strukture zaščite in reševanja v Sloveniji odlično organizirane in sledijo sodobnim trendom.«
Humanitarno društvo UP-ornik, ki že devet let pomaga socialno ogroženim starejšim, se je preselilo v prvo nadstropje poslovne stavbe na Zagrebški 22.
Prostori, ki jih je društvu brezplačno odstopilo podjetje Mikro+Polo, so urejeni z recikliranim pohištvom, kar odraža trajnostno naravnanost društva. Prostovoljci društva, ki vsak četrtek od 16. do 19. ure delijo pomoč upokojencem, bodo zdaj še bolj dostopni za vse uporabnike.
Povečanje števila uporabnikov in pomoči
Število uporabnikov je v letu 2024 naraslo na 254, društvo pa je v tem letu izdajalo pomoč v višini skoraj 331 tisoč evrov. V devetih letih delovanja so skupaj pomagali z več kot 2 milijona evrov pomoči, več kot 90 % teh sredstev pa so zagotovili ljudje in podjetja, ki podpirajo delovanje društva.
Finančni izziv: UP-ornik v resnem finančnem krču
Na žalost pa lepa novica o novih prostorih ni edina, ki prihaja iz društva. Na konferenci je Boris Krabonja, predsednik društva, sporočil, da je UP-ornik v resnem finančnem težavah. Izdatki za pomoč uporabnikom v letu 2025, ki so znašali nekaj manj kot 55.000 evrov, so skoraj za 100 % presegli prihodke, ki so v tem obdobju znašali le nekaj več kot 29.000 evrov. Zaradi tega so se morali odločiti za začasni ukrep – do nadaljnjega ne morejo sprejemati novih upokojencev, čeprav je povpraševanje po njihovi pomoči zelo veliko.
Trije glavni viri prihodkov
Društvo je sicer od podjetja Mikro+Polo prejelo pomembno materialno in finančno podporo, a ima le tri stalne vire prihodkov. Podjetje Lidl jim vsako leto donira okoli 10 tisoč evrov, Mestna občina Maribor je v letu 2024 prispevala 8.500 evrov (ta znesek pa se vsako leto zmanjšuje), poleg tega pa so letos pridobili 25 tisoč evrov na razpisu FIHO. Društvo je z donacijami ljudi in podjetij zbralo približno 100.000 evrov, 40.000 evrov pa so pridobili z dohodninskimi donacijami.
Boris Krabonja, predsednik društva, je ob tej priložnosti izrazil svojo žalost, da kljub devetletnemu delu in transparentnemu delovanju društva, še vedno niso uspeli prepričati mestnih in državnih institucij, da bi jim namenili večjo podporo. Vse, kar društvo doseže, je posledica prostovoljnega dela 14 prostovoljcev, ki za svoje delo ne prejemajo nobenega nadomestila.
Kako lahko pomagate?
Kljub velikim izzivom, društvo še vedno potrebuje pomoč, da bo lahko nadaljevalo svoje poslanstvo in pomagalo čim večjemu številu upokojencev. Ob tem vas vabijo, da prispevate na različne načine:
SMS donacije: Pošljite SMS sporočilo na 1919 z besedo UPORNIK5 (5 EUR) ali UPORNIK10 (10 EUR).
Nakazilo na TRR: SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen POMOČ.
Donacija dohodnine: Z donacijo dela svoje dohodnine lahko pomagate društvu.
PayPal: Donirajte preko PayPal-a.
Dobrodelni dogodek Men-tal
Za pomoč UP-orniku so v podjetju Mikro+Polo organizirali tudi dobrodelno konferenco Men-tal, ki bo 21. maja 2025 v Cankarjevem domu. Zbrana sredstva od vstopnic bodo namenjena Slovenskemu združenju za duševno zdravje ŠENT in društvu UP-ornik.
V zvezi s člankom Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine Ruše in Urške Repolusk, na podlagi sodbe Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 707/2024 z dne 18.9.2024, v celoti objavljamo odgovor na objavljen članek ,,Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine Ruše in Urške Repolusk” z dne 3. 5. 2024.
“Na podlagi 42. člena Zakona o medijih z dokazljivimi navedbami zanikamo, bistveno popravljamo in dopolnjujemo navedbe o dejstvih in podatkih v prispevku medija Lokalec.si: “Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine Ruše in Urške Repolusk”.
V Občini Ruše (v nadaljevanju OR) smo z namenom vzpodbujanja turistične in gostinske dejavnosti že v letu 2020 pristopili k pripravi idejnih zasnov za objekte in površine za turizem na Pohorju, ki bi lahko bile ustrezne podlage za razvoj turizma. V pripravo teh idejnih zasnov smo vključili vse deležnike na območju in širšo zainteresirano javnost ter idejne zasnove tudi večkrat javno predstavili – prva javna predstavitev je bila 24. 11. 2021, kateri so sledile še druge.
Slednje dokazuje napačno poročanje medija, da naj bi OR interesentom zanikal pridobivanje predmetnih idejnih zasnov, saj so pred tem potekale različne predstavitve za širšo javnost.
Občinski svet OR je 17. 2. 2022 na 20. seji sprejel Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem OR za leto 2022 (v nadaljevanju Načrt), ki je v delu Načrt razpolaganja z zemljišči vseboval parceli št. 434/42 in 434/44 (danes 434/84 in 434/74), k. o. Lobnica. Takrat je bila tudi že v opisu predvidena parcelacija.
Na podlagi sprejetega Načrta so sledile naslednje aktivnosti v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč:
1. 7. 2022 je občinska uprava pristopila k pripravi Poročila o ocenjevanju vrednosti nepremičnine (zemljišč). Pooblaščeni ocenjevalec je parceli ocenil na vrednost 42.000 EUR.
28. 7. 2022 je bila na spletni strani OR več kot en mesec objavljena namera pred izvedbo dražbe.
1. 9. 2022 ob 12:00 je bila izvedena javna dražba, ki se je je udeležil en dražitelj – podjetje FMF d. o. o. s ponudbo za nakup zemljišč po izklicni ceni.
Od 1. 9. do 23. 12. 2022 so sledili postopki priprave zapisnika, sklep o javni dražbi, sklenitev kupoprodajne pogodbe, plačilo kupnine, izdaja zemljiškoknjižnega dovolila, sklep o vknjižbi lastninske pravice in davčna potrditev kupoprodajne pogodbe.
OR je pristopila k prodaji predmetnih zemljišč z javno dražbo kot najbolj odprto obliko prodaje in z vso skrbnostjo. Namera izvedbe javne dražbe je bila objavljena več kot en mesec na spletni strani OR, ki omogoča e-obveščanje vsem zainteresiranim za spremljanje aktualnih objav. Zemljišči sta bili prodani skladno s pogoji javne dražbe.
Na zemljišču, ki ga je OR prodajala z javno dražbo, ne stoji gostinski objekt, kot je bilo napačno navedeno v prispevku. Na sosednjem zemljišču, ki je v zasebni lasti, pa stoji premični gostinski objekt, ki ni in nikoli ni bil v lasti OR.
OR je 20. 11. 2023 prejela pobudo podjetja FMF d. o. o., ki je dolgoletni lastnik premičnega gostinskega objekta s teraso ob predmetnih zemljiščih, za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za gradnjo večsedežnice s smučiščem Uršankovo I (v nadaljevanju URN). Pobudnik spremembe je tudi nosilec stroškov sprememb in dopolnitev prostorskega akta. Trenutno veljaven URN že obravnava izgradnjo večsedežnice s smučiščem Pisker, ureditve, povezane z obstoječim smučiščem, in spremljajoče objekte.
Predlagane spremembe in dopolnitve URN se nanašajo na del območja URN, in sicer na območje oskrbnega centra, ki se do danes ni zgradil. Po predlogu sprememb in dopolnitev URN bi se namesto oskrbnega centra omogočila gradnja nove gostinske stavbe s prenočišči.
OR vse postopke vodi v skladu z veljavnim Zakonom o urejanju prostora ter področno zakonodajo, zato ostro zavračamo vsa namigovanja o favoriziranju katerega koli investitorja.
OR ni seznanjena z namigovanji v prispevku, da naj bi o tem in o številnih drugih primerih nadzorni odbor (NO) obvestil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi celotno zadevo odstopila policiji. Nadzorni odbor Občine Ruše ni opravljal nadzora nad predmetnim pravnim poslom, zato ne more biti s postopkom prodaje seznanjen.
Po podatkih, prejetih od KPK, le-ta ni prejela nobene prijave v zvezi s tem zemljiščem, ampak glede drugih zemljišč, ki so bila prodana na javni dražbi v januarju 2024.
Glede navedbe v prispevku, da županja Repolusk prodaje ne želi komentirati, dodajamo, da medij Lokalec.si nikoli ni zahteval komentarja županje ali OR v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč. Zato takšne navedbe ostro zavračamo, saj ustvarjajo zavajajoč vtis, da se občina ni nikoli odzvala na morebitno novinarsko vprašanje v zvezi s prodajo zemljišč.
Zavračamo tudi navedbe, da naj bi županja plačala manj od ocenjene vrednosti stanovanja, ki ga je pred tem od občine kupila njena sorodnica. Županja ni sodelovala na javni dražbi in ni kupila stanovanja od OR.
Stanovanje je bilo prodano po pogojih javne dražbe, kjer je določena izklicna in ne ocenjena vrednost. Stanovanje se je predhodno prodajalo že na dveh javnih dražbah, v okviru tretje javne dražbe pa se je izklicna cena skladno z 2. odstavkom 53. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti znižala za 15 % (zakon omogoča znižanje do 30 %).
Večkrat smo priča objavam prispevkov določenih medijev brez predhodno podanih novinarskih vprašanj, ki bi izkazovala resno namero po vsestranski preveritvi vseh dejstev in okoliščin. Zato ponovno zavračamo vse očitke o nepravilnem poslovanju OR.
Kot smo poročali je Nataša Vidnar prestopila iz Gibanja Svoboda k Demokratom. Vsem medijem, pa je posredovala informacije o njeni politični poti in delovanju v preteklosti. Pri vsem tem, pa zamolčala, da je bila članica stranke SDS.
Ko smo prejeli informacijo, da je bila članica SDS smo jo povprašali o tem dejstvu, da je bila tudi članica SDS in da prosimo, da nam to komentira. Nazaj, kot odgovor pa smo prejeli informacijo, da je ob nakupu hiše v Šentilju od g. Belne podpisala članstvo v stranki SDS. In da se je udeležila sestanka odbora v Šentilju. Na ta način ne moremo govoriti, da je prvič v politiko aktivno vstopila z LMŠ, kot je sama navajala, pri svoji politični poti, ampak že prej.
Njen prvi aktivni politični angažma ni bil v stranki LMŠ, kot je doslej navajala, temveč že prej v SDS.
Na tem mestu se je prav vprašati o politični kredibilnosti Vidnarjeve, ki sama pojasnjuje, da je ob podpisu o nakupu hiše, podpisala članstvo v SDS. V prejšnjem članku smo se spraševali, če so njeni politični prestopi stvar koristi, saj je v svoji karieri bila članica kar štirih strank SDS, LMŠ, SVOBODE in sedaj DEMOKRATOV. Na tem mestu si naj vsak ustvari svoje mnenje.
Grožnje s pravnimi sredstvi
Očitno so Vidnarjevo naša vprašanja in poročanja tako vznemirila, da nam je za preprečitev novih člankov, ki niso po njeni volji, grozila s pravnimi sredstvi.
Vprašali smo jo:
Pozdravljeni,
glede na najin zadnji pogovor vezano na članstvo v stranki SDS, bi vas še enkrat zaprosili za vaš odziv.
Ponovno vas naprošam za pojasnilo, če ste bili članica SDS ali ne? Ste kdaj v politični poti delovali s podporo SDS?
Spodaj pa lahko v celoti preberete njen odziv, na vprašanja o SDS (brez lektorskih popravkov):
odgovor vam bom napisala zelo na kratko, ker nimam glede vprašanj spodaj sploh kaj debatirati oz.razlagati -so dejstva.
Dodajam, da ste zelo nekorektni , edini medij, ki je objavil mojo izjavo zelo nekorektno in z nekimi vprašaji?
Te informacije, ki jo imate niso pravilne in vas opozarjam v kolikor bodo zapisane netočno, se bom poslužila pravnih sredstev.
Leta 2009 smo se iz Maribora preselili v Šentilj, ker smo kupili hišo v naselju g.Belna-investitor in prodajalec. Kot kupcu njegovih hiš, nam je takoj ponudil v podpis izjavo o članstvu v SDS. G.Belna je bil ( ali je nimam informacij) velik podpornik g.Janeza Janše in stranke SDS.
Kot mlada , željana izzivov, zaradi katerih sem ponosno prvič resno potem čez leta vstopila v LMŠ, sem izjavo podpisala in bila povabljena na sestanek odbora v Šentilju. Ko sem jih poslušala sem se prepričala, da to niso moje vrednote in tudi, da če bi bile, ne bi mogla udejanjat svojih izzivov za nujne spremembe na svojem strokovnem področju. Na tem sestanku sem se samo predstavila , a ker sem že od nekdaj imela veliko ob-dejavnosti zraven študija, službe (igranje flavte, prodekanica za študentska vprašanja fakultete,….) so objavili na spletni strani SDS novičko , da imajo v Šentilju novo članico.
Takoj zatem sem izstopila, iz razlogov zgoraj .NIKOLI nisem kandidirala z njihovo podporo ali bila njihova aktivna članica. Te možnosti mi oni ne bi niti dali, niti je jaz ne bi sprejela, ker se je zgodba takoj končala.
Sem pa v Šentilju bila zelo aktivna kot LMŠ kandidatka, dosegla dober rezultat na volitvah in tudi bila s svojimi aktivnostmi prepoznavna. Sem izkusila tudi moč SDS biti najboljši in prvi, kot kandidatka druge politične stranke in doživela marsikaj, kar je imelo vpliv tudi na odločitev, da se preselimo nazaj v Maribor….
Izkušnja pritiskov , ki je ne pozabim do konca življenja….
Študentski domovi Univerze v Mariboru ob praznovanju 50-letnice Univerze v Mariboru organizirajo niz dogodkov, s katerimi želijo prihodnjim študentom približati bivanje v študentskem domu.
Projekt Preživi dan v študentskem domu bo dijakom in dijakinjam omogočil vpogled v študentsko življenje ter jim pomagal pri prijavi za bivanje.
V okviru dogodka bodo udeleženci spoznali postopek prijave v eVŠ aplikacijo, preizkusili simulacijo prijave v študentski dom ter pridobili vse ključne informacije o pravočasni pridobitvi ležišča v študentskem domu.
Dogodek bo potekal v treh terminih:
petek, 14. marec 2025
petek, 11. april 2025
petek, 9. maj 2025
Vsakič bo trajal od 14. do 16. ure v študentskem domu na Tyrševi ulici v Mariboru.
Zaradi organizacije dogodka je potrebna predhodna prijava. Več informacij je na voljo na spletni strani – TUKAJ.
V nedeljo, 9. marca 2025, je bil na stadionu Ljudski vrt v Mariboru odigran napet nogometni derbi med NK Maribor in NK Olimpija, ki si ga je ogledalo približno 10.000 gledalcev.
Med njimi je bilo okoli 700 pripadnikov navijaške skupine Viole, 400 organiziranih gostujočih navijačev Green Dragons ter 200 drugih “podpornikov”.
Dogodek so zaznamovali varnostni incidenti, zaradi katerih je morala posredovati policija.
Eden izmed najbolj skrb vzbujajočih dogodkov se je zgodil okrog 14.30, ko je bilo v smeri leta policijskega helikopterja izstreljeno pirotehnično sredstvo. To dejanje je resno ogrozilo varnost helikopterske posadke, zato policija zbira obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (314. čl. KZ-1).
Policisti so že pred pričetkom tekme obravnavali moškega, ki je prenašal pirotehnična sredstva
Izdan mu je bil plačilni nalog skladno z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Na stadionu so pirotehnična sredstva zasegli še eni osebi, proti kateri sledi obdolžilni predlog zaradi kršitve Zakona o javnih zbiranjih. Prav tako je bil plačilni nalog izdan moškemu, ki je med tekmo prižgal baklo.
Tekma je prinesla tudi materialno škodo, saj so navijači odtrgali ali uničili več deset stolov ter poškodovali inventar v enem izmed prostorov ob tribuni. Policija zbira obvestila o tem primeru zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (220. čl. KZ-1). Po prvih ocenah znaša materialna škoda približno 1.000 evrov.
Med tekmo so policisti obravnavali tudi več oseb zaradi neupoštevanja zakonitih ukazov policistov ter prerivanja s pripadniki navijaških skupin. V teh primerih so bila uporabljena prisilna sredstva, enemu moškemu pa je bil izdan plačilni nalog. Drugi navijač bo prejel obdolžilni predlog.
Zaradi večkratne uporabe pirotehničnih sredstev na stadionu bo prekrškovni organ uvedel hitri postopek zoper organizatorja tekme. Izdan mu bo prekrškovni nalog zaradi kršitve določil drugega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih.
Incidenti pa niso bili omejeni zgolj na stadion
že dan prej, v soboto, so policisti posredovali v centru Maribora, kjer je skupina moških, po prvih informacijah navijačev, razgrajala, tolka po prometnih znakih in celo enega izruvala. Kljub večkratnim opozorilom trije niso prenehali s kršitvami, zato so bila zoper njih uporabljena prisilna sredstva in odrejeno pridžanje. Zaradi teh kršitev javnega reda in miru bodo vsem izdani plačilni nalogi.
Maribor je danes dobil športnico in športnika leta, prav tako so na podelitvi nagrad za najboljše športnike, športnice, športne ekipe, trenerje in druge športne delavce podelili še druga priznanja.
Naj športnica in naj športnik leta v Mariboru
Najboljša športnica Katja Fain
V ženski konkurenci je najvišje priznanje dobila plavalka Katja Fain, ki je pred leti že dobila naziv najbolj perspektivne športnice v Mariboru. Njeni zadnji uspehi pa zagotovo kažejo, da je utemeljeno med najboljšimi. Dosegla je 14. mesto v štafeti 4 x 100 m prosto na olimpijskih igrah v Parizu, prav tako odlično 8. mesto v štafeti 4 x 100 m prosto na svetovnem prvenstvu v 50-metrskem bazenu v Dohi. na evropskem prvenstvu v v 50-metrskem bazenu v Srbiji je bila 9. na 200 m delfin, v 25-metrskem bazenu na Madžarskem je zasedla 18. mesto na 400 m mešano in 200 m delfin. Na državnem prvenstvu v daljinskem plavanju na 5 km pa je postala državna prvakinja.
Katja Fain
Na drugem mestu je Metka Lobnik, na tretjem mestu pa Tyra Barada.
Najboljši športnik Žan Luka Vedlin
Naj športnik v Mariboru pa je postal jadralec Žan Luka Zelko. V razredu ILCA 7 na olimpijskih igrah v Franciji je bil na 17. mestu, na evropskem prvenstvu pa je bil 11.
Žan Luka Zelko
Drugo mesto je na podelitvi nazivov pripadlo Eneju Mariniču, tretje pa Žigi Zagoranskemu.
Sebastijan Škorc
Najboljši športni ekipi sta iz vrst odbojke
Na oder v Mariboxu, kjer je podelitev nazivov najboljših športnikov potekala, so stopila dekleta iz Odbojkarskega kluba OTP Banka Branik. Ekipa je postala najboljša ženska športna ekipa. Na odru pa so bili tudi fantje iz Odbojkarskega kluba I-VENT Maribor. Njihov trener Sebastijan Škorc pa si je zaslužil naziv trener leta.
Dom pod Gorco po besedah direktorja Gorana Frangeža, trenutno nudi dom 154 stanovalcem, zanje pa skrbi približno 100 zaposlenih. Kljub prizadevanjem za zagotavljanje kakovostne oskrbe se srečujejo s številnimi kadrovskimi izzivi. Govorili smo tudi z Jasno Cajnko, direktorica Doma starejših Tezno, ki trenutno nudi dom 221 stanovalcem, zanje pa skrbi 109 zaposlenih, dodatno pa pomaga še 5 delavcev preko javnih del. Govorili smo o pomanjkanju kadra, posledicah, pa tudi sistemskih izzivih.
Pomanjkanje kadra in posledice
Kot je poudaril direktor doma, Goran Frangež, je pomanjkanje zdravstvenih tehnikov in kuharjev ena ključnih težav. “Za nemoteno delovanje je nujno zagotavljanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih, česar trenutni normativi in financiranje ne priznavajo. Potrebujemo več zaposlenih, da bi lahko izpolnili pričakovanja vseh deležnikov, zagotovili dovolj prostih dni in preprečili prekomerno utrujenost zaposlenih,” je pojasnil.
Kot je pojasnila direktorica doma, Jasna Cajnko, se soočajo s pomanjkanjem bolničarjev in zdravstvenih tehnikov.
Ker na trgu primanjkuje kandidatov z ustrezno zdravstveno izobrazbo, so v domu uvedli več ukrepov:
Zmanjšali so kapaciteto doma za 12 postelj.
Povečali so število samostojnih stanovalcev, ki potrebujejo manj zdravstvene nege in oskrbe.
Reorganizirali in jasno definirali delovne naloge zaposlenih, pri čemer zdravstveni delavci opravljajo izključno storitve zdravstvene nege skladno s svojimi kompetencami.
Zaposlili so več laičnih delavcev (strežniki, gospodinje), ki pomagajo pri opravljanju osnovnih del v zdravstveni negi.
V delovni proces so vključili študente zdravstvene nege in upokojence z izobrazbo zdravstvene smeri.
Zaposlovanje in fluktuacija
V preteklem letu je Dom pod Gorco uspešno nadomestil večino odhodov zaposlenih in obenem zmanjšal fluktuacijo. “Pri določenih delovnih mestih se soočamo z izzivi pri zaposlovanju tudi na daljši rok, saj je nabor ustreznih kandidatov omejen,” je dodal Frangež. Dom na Teznu medtem zapustilo 20 zaposlenih, zaposlili pa so 26 novih sodelavcev. Kot izpostavlja Cajnko, je zapolnjevanje prostih delovnih mest odvisno od vrste delovnega mesta, pri čemer se pri iskanju bolničarjev in zdravstvenih tehnikov soočajo z največjimi izzivi.
Pomanjkanje kadra povzroča večjo obremenitev zaposlenih
“Pričakovanja in potrebe stanovalcev se povečujejo, a zakonodaja ne sledi tem spremembam. Potrebujemo več kadrovskih virov in ustrezno plačilo za odgovorno in zahtevno delo,” je opozoril direktor doma. Cajnkotova je dejala, da je sicer število zaposlenih trenutno ustrezno, vendar se je njihova struktura spremenila. “Delo v domu je naporno, saj zaposleni delajo vse dni v letu, vključno s prazniki in nočnimi izmenami. Pri načrtovanju urnika se trudijo omogočiti dovolj časa za počitek, razen v izrednih razmerah, kot so izbruhi viroz in povečana obolevnost stanovalcev ter zaposlenih, ko med sodelavci opažajo večjo utrujenost.”
Delovni pogoji in ugodnosti za zaposlene
Eden izmed ključnih izzivov je zagotavljanje zadostnega števila prostih dni za zaposlene. “Idealno bi bilo, da bi vsak zaposleni imel vsaj dva prosta vikenda mesečno in manj nočnih izmen. V domu se trudimo izboljšati delovne pogoje in preko promocije zdravja skrbimo za fizično in duševno dobrobit zaposlenih,” je zaključil Goran Frangež. Dom pod Gorco se torej kljub izzivom trudi zagotavljati kakovostno oskrbo in obenem izboljševati delovne pogoje za svoje zaposlene. A brez ustreznih sistemskih sprememb in dodatnih virov bo zagotavljanje optimalne oskrbe vse težje.
V Domu starejših Tezno si prizadevajo za prijazno in sodelovalno delovno okolje, kjer zaposleni čutijo pomen skrbi za starejše. Sodelavce motivirajo s priznanji, brezplačnim zajtrkom, malico ob pomembnih praznikih, strokovnimi ekskurzijami, teambuildingi ter pikniki za zaposlene.
Iz Doma Danice Vogrinec nam na omenjena vprašanja še niso odgovorili.
Na Koroški cesti v Mariboru je zaživela prva brezplačna trgovina z oblačili, ki pomaga socialno ogroženim.
Obiskali smo jo in spoznali, kako projekt Iz roke v roko pomaga ustvarjati bolj povezano skupnost.
Ustanoviteljica projekta, študentka Vanela, je navdih za trgovino dobila v seriji Maid. V njej je podobna trgovina predstavljena kot prostor, ki odstrani stigmo socialne pomoči.
Zaenkrat je trgovina, ki se nahaja v prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti 18, odprta vsako soboto od devete do druge ure. Velikokrat se zgodi, da se že pred deveto nabere vrsta, ki čakajo na odprtje.
V tokratni oddaji Moja zgodba smo spoznali Gogija iz Maribora, ki je odkrito spregovoril o svoji izkušnji brezdomstva. Na cesti je pristal zaradi alkohola, brez dlake na jeziku je razkril, kaj vse se dogaja na ulici. Danes živi v stanovanju, prodaja časopis Kralji ulice in na življenje gleda bolj pozitivno.
“Ko ne prosiš, kradeš po trgovinah”
Vsak, ki pristane na cesti, ima svojo zgodbo. “Prvo je radovednost, potem pa usoda. Že kot otrok sem bil samosvoj, problematičen. Takoj po vojski sem se odselil na svoje. V Jugoslaviji, to je bilo na kmetih, imeli smo petke in sobote diskoteke. Nekateri so pili, nekateri ne. Tako se začne. Nato sem izgubil hišo, tam so naredili cesto. Na ulici sem prvič pristal leta 1987. V parkih so bili ljudje, ki so pili. Takrat je bilo standardno pri občini. Bilo je pet ali šest komadov. Priklopiš se in tako gre. Prvih deset let mi je bilo težko prositi za denar. Ko ne prosiš, kradeš po trgovinah. Tukaj je bilo kriminala, marsičesa.”
“Menjal sem 12 služb zaradi alkohola”
Gogi se je sicer izšolal in tudi zaposlil. Zato nas je zanimalo, kakšne so bile nekoč njegove želje. “Vsakih nekaj časa sem našel podnajemniško stanovanje in delo. To so bila priložnostna dela, takoj sem dobil denar, nisem imel prihrankov. Delal sem za malo denarja, ampak sem ga nenormalno pil. Ko sem pil, sem zamujal v službo. Menjal sem 12 služb zaradi alkohola. Po sezoni sem delal na črno, denar je bil, petek, sobota, nedelja pa je denar šel. Ko nimaš več za gostilno, ostaneš brez stanovanja in pristaneš na ulici.
“Na začetku je bilo težko. Potem mi je bilo vseeno. Sprejmeš in tako živiš. Kakor si porihtaš na ulici, tako imaš. Dosti je pretepov, kraje. Večji del sem bil sam.”
“Bil sem upornik. In to plačaš. In zdravje, in družba”
“Parkrat so me tudi oplačkali, dvakrat. In to res močno. Bil sem fajn tepen, da sem imel obe oči zaprti. Najprej so me nadrogirali in napili. To so zgodbe, ki jih navadni ljudje ne veste. To je trpljenje. Težko je nazaj priti, če nimaš koga, na katerega se lahko nasloniš. Če ne bi imel nog, dvomim, da bi nehal piti. Prej bi se ubil. Od malega sem odraščal v vinu. Kadim že celo življenje. Kadil sem v prvem razredu osnovne šole. Bil sem upornik. In to plačaš. In zdravje, in družba.”
“Naenkrat vidiš, da si res na dnu”
V nadaljevanju pove, da ga je nekega dne glavni rekel, naj prisede. “Tako se začne. Potem začneš delati za to družino. Nekateri prosijo, drugi kradejo. Povedal je, da ima vsak zapiti za seboj nekoga, ki ga ščiti. Skupaj delujejo 2 do 3. Če so večje skupine, ne gre, se stepejo. Že vidiš, pride en z mavrico, aha, se ti je asfalt dvignil? Padeš. Koma pijan, od jutra do večera. Organizem ogromno prenese.” Pove, da je na ulici tudi veliko droge. “Nimam kaj skrivati. Jaz sem svoje odslužil. Jaz sem mafijozo v penziji, neke vrste. Jaz sem imel svoj renome. V poslih sem delal sam. To, kar sem odsedel, sem delal sam. Še dandanes je tako, in to bo vedno tako. To je skrito pred očmi javnosti in policije.”
Šel je v zapor, ko se je vrnil, pa je rekel, da ne bo več nikoli jemal: “Ampak začel sem piti. Pristaneš na ulici. Vsi ti obrnejo hrbet, če ne zdaj, pa čez nekaj časa. Najprej začneš prositi za denar poznane, ne tujce, ker ti je nerodno. Naenkrat vidiš, da si res na dnu.”
“Mama je mama, mama je vedela”
Zanimalo nas je, kakšen odnos je imel z domačimi. “Mama je mama, mama je vedela. Midva sva to rešila. Ali se spraviš na zdravljenje in se postaviš na noge, ali pa prideš enkrat tedensko, se preoblečeš. Mama kot mama, jezikova župa. Pijan nisem smel iti tja, moral sem biti en dan prej trezen, ker me je drugače nadrla. Ampak mama mi je vedno dala 10, 15 evrov. To je bilo za en dan zame, oh, oh, oh. Po dva, tri dni sem bil trezen, pil sem vodo. Drugače bi umrl. V takem tempu ne moreš biti.”
“Ukvarjal sem se z narkomanskimi izterjavami”
Zanimalo nas je, kaj je najhujši prizor, ki mu je bil priča v časih, ko je bil na ulici. “Ja, izterjava ena. Ko je udaril človek človeka s kundakom od noža po očesu, pa je oslepel. Takrat sem rekel: ‘Uuu, to pa je stop.’ To je bila moja zadnja. Ukvarjal sem se z narkomanskimi izterjavami. Prišla sva v sobo, in ta moj … glavni izterjevalec je udaril po očesu, in to v priči ženske in malega otroka. Takrat sem rekel: ‘U jebote, tega pa več ne.’ Imam želodec, ampak tega … tega ne delam. Neko mejo sem vedno imel. Bil sem mafijoza samo, kar sem kradel, narkomanijo, malo drogice nosil.”
“Prostitucije v Mariboru je veliko”
Povedal je, da je na ulici tudi več žensk. “Ampak danes si vzamejo sobice, nekaj jih je, ko so v zapuščenih hišah. Tam ni elektrike, to je mrzlo.” Povedal je, da ni toliko alkoholičark, več je narkomank. “Prostitucije v Mariboru je veliko. Odvisno je, od česa je odvisna. Ogromno je narkomanije in tabletomanije. Žensk je vedno več. Pijank ni toliko. To pa je še večji denar, še več rabiš, kot za alkohol. Te pa se morejo prodajati. Morajo zaslužiti, da kupijo. To ni zastonj, to je drago kot žafran. Jaz sem bil na heroinu, dobro, da sem snifal, da se nisem piknil. Če bi se, se midva ne bi pogovarjala. Alkohol je mukotrpen, droga pa … uh …”
Z včerajšnjim ženskim slalomom se je uspešno zaključilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za invalide. To je od 2. februarja 2025 prvič v zgodovini potekalo v Mariboru in Sloveniji nasploh. Zlate kolajne so za konec pristale v rokah tekmovalk iz Avstrije, Švedske in Nemčije.
Slalomska preizkušnja deklet
Na včerajšnji slalomski preizkušnji deklet na tekmovalni progi na Mariborskem Pohorju je nastopilo skupno 34 smučark; od tega 8 v kategoriji slepih in slabovidnih, 15 v stoječem in 11 v sedečem položaju.
V kategoriji slepih in slabovidnih je še drugo zlato na tem prvenstvu osvojila 21-letna Avstrijka Veronika Aigner. Srebrni medalji z veleslalomske tekme pa je novo srebro na slalomu dodala Italijanka Chiara Mazzel. Po odstopu prvouvrščene po prvi vožnji, Avstrijke Eline Stary, je do bronaste medalje na koncu prišla Slovakinja Alexandra Rexova. Ta je za zmagovalko zaostala 9,59 sekunde.
Še drugo zlato na tem prvenstvu v domovino odnesla švedska šampionka Ebba Aarsjoe
V kategoriji stoječih smučark je še drugo zlato na tem prvenstvu v domovino odnesla švedska šampionka Ebba Aarsjoe. Ebba je s prepričljivo predstavo ponovno deklasirala konkurenco, saj je drugouvrščeno tekmovalko prehitela za 5,03 sekunde. Tudi Kitajka Mengqiu Zhang je ponovila uspeh z veleslalomske proge in postala svetovna podprvakinja v slalomu. Za veselje v nemškem taboru je s tretjim mestom poskrbela Anna-Maria Rieder, ki je za zmagovalko zaostala 11,15 sekunde.
Za najbolj zanimivo in napeto disciplino se je znova izkazala kategorija sedečih smučark, ki je postregla s srditim bojem za kolajne. S četrtega mesta po prvi vožnji se je na najvišjo stopničko zavihtela Nemka Anna-Lena Forster. Za 95 stotink sekunde je ugnala srebrno Španko Audrey Pascual Seco. Nemka je tako srebrni medalji s sobotnega veleslaloma dodala še zlato. Še en bron na tem prvenstvu pa je na Kitajsko odnesla Sitong Liu, ki je z zaostankom 1,93 sekunde zasedla končno tretje mesto.
Uspešna organizacija prvenstva
Na prvenstvu, ki sta ga organizirali podjetji Marprom in Šport Maribor s podporo Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor, je nastopilo 135 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 držav. Skupno so organizatorji podelili 12 kompletov medalj.
Najboljši posamezniki prvenstva so prav gotovo Francoz Arthur Bauchet, Italijan Giacomo Bertagnolli, Avstrijka Veronika Aigner in Švedinja Ebba Aarsjoe, ki so se vsi razveselili dveh zlatih medalj. Največ medalj po državah je osvojila Francija, in sicer tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Vsaj eno medaljo je na tem prvenstvu osvojilo 15 različnih držav.
Zahvala organizatorjev in prihodnost parašporta v Mariboru
“Ob zaključku tega izjemnega svetovnega prvenstva se želim iz srca zahvaliti Mednarodni smučarski zvezi FIS za priložnost, da smo lahko gostili najboljše paraalpske smučarke in smučarje sveta. Vsaka tekmovalka in vsak tekmovalec, ki se je podal na progo, si zasluži globoko spoštovanje. Ne le zaradi vrhunskih športnih dosežkov, temveč tudi neomajne volje in poguma. Posebna zahvala gre celotni organizacijski ekipi na čelu s Srečkom Vilarjem in Markom Ratajem ter ostalim sodelavcem Marproma in Športa Maribor, ki so z ogromno vloženega truda, predanostjo in bogatimi izkušnjami poskrbeli za brezhibno izvedbo tekmovanja. Ekipa je s svojim delom dokazala, da je Maribor sposoben izpeljati dogodke na najvišji tekmovalni ravni. Ponosni smo, da smo lahko soustvarili to zgodbo in pokazali, da je parašport pomemben del svetovne smučarske skupnosti. Hvala vsem in upam, da se kmalu spet srečamo na belih strminah,” je ob koncu prvenstva dejal Ranko Šmigoc, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja in direktor družb Marprom ter Šport Maribor iz Skupine JHMB.
“Z velikim ponosom zaključujemo izjemno poglavje v športni zgodovini Maribora.”
“Gostiti svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za invalide je bila za naše mesto velika čast in odgovornost, ki smo jo uspešno izpolnili. Maribor je znova dokazal, da je odprto, vključujoče in gostoljubno mesto, kjer ima šport posebno mesto. To prvenstvo ni bilo zgolj tekmovanje, temveč tudi močno sporočilo o vztrajnosti in neomajni volji športnikov, ki nas navdihujejo. Zahvaljujem se vsem organizatorjem, prostovoljcem in sodelujočim, ki so omogočili tako odmeven in odlično izpeljan dogodek. Hvala tudi vsem navijačem, ki ste s svojo energijo ustvarili nepozabno vzdušje. Naj bo to prvenstvo spodbuda za prihodnje velike športne dogodke v našem mestu,” je dogajanje povzel župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič.
Tekme najvišjega ranga na Mariborskem Pohorju so za nami
Organizatorji pa so dokazali, da lahko v Mariboru še vedno kakovostno izpeljemo tudi takšne prireditve. Kljub skrajšanemu programu so s strani tekmovalcev, trenerjev in delegatov prejeli vse pohvale za odlično pripravljeno progo. Udeleženci so se v drugem največjem mestu v Sloveniji počutili udobno in izrazili željo, da bi še kdaj tekmovali na Mariborskem Pohorju. Tekme ste si lahko sicer ogledali tudi na BK TV in družbenih omrežjih.
Zastoji in gneča v okolici UKC Maribor niso novost, vendar ostajajo pogost pojav. Naše uredništvo redno prejema poročila bralcev o prometnih zastojih, zamudah in drugih težavah s prometom v tem delu mesta.
Zaradi vse pogostejših pritožb smo se obrnili na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kakšne konkretne rešitve ali ukrepe načrtujejo za izboljšanje prometne situacije v okolici UKC Maribor. Prav tako smo želeli izvedeti, kdaj lahko prebivalci Maribora in obiskovalci UKC Maribor pričakujejo dejanske spremembe, saj trenutno stanje že dolgo povzroča težave.
Poenotili svoja stališča
Na mariborski občini se zavedajo prometne situacije pri UKC Maribor in zagotavljajo, da so pri reševanju tega izziva nenehno aktivni. Pri iskanju rešitev sodelujejo trije partnerji – UKC Maribor, Mestna občina Maribor in koncesionar Best in Parking. Kot so pojasnili, so se s prejšnjim in trenutnim vodstvom kliničnega centra ter koncesionarja že večkrat sestali in podali predloge. Nazadnje so se sestali decembra 2024, ko so tudi poenotili svoja stališča, so zapisali za lokalec.si.
Načrtovane spremembe prometnega režima
Sprememba režima bo vključevala:
Spremenjen dostop v garažni hiši – dostop v obe garažni hiši bo po novem urejen iz Masarykove ulice (trenutno je tam le uvoz v južno garažo, po novem bo omogočen tudi v severno).
Spremenjen izvoz iz severne garaže – po novem bo izvoz iz severne garaže urejen na Ljubljansko ulico (trenutno je tam le uvoz).
FOTO: bestinparking
Ohranjen izvoz iz južne garaže – izvoz bo ostal enak kot doslej.
FOTO: Street View
Ukinitev dostopa s parkiranjem znotraj UKC – dostop bo dovoljen le za nujne primere, brez možnosti parkiranja, kar je v domeni UKC Maribor.
Časovnica uveljavitve teh sprememb je v domeni koncesionarja Best in Parking, pojasnijo na mariborski občini.
Mestna občina Maribor je ob tem poudarila, da so prometne izboljšave upoštevali tudi pri optimizaciji linij javnega potniškega prometa. Novi vozni redi in linije so bili zasnovani z namenom zmanjšanja zamud na tem območju.
Danes je bil za Demokrate pomemben dan, saj so v Mariboru opravili srečanje z lokalnimi podjetji in predstavniki Rdečega križa, kjer so se seznanili z izzivi, s katerimi se mesto sooča.
“Danes imamo dvakratni namen, najprej smo se srečali z nekaj mariborskimi podjetji in tudi Rdečim križem, da smo se seznanili z stvarmi, ki se s katerimi se v bistvu Maribor sooča, torej s problemi, s katerimi se sooča, drugače pa v nadaljevanju ustanavljamo zdaj iniciativni odbor Maribor, to je po treh mesecih, ko smo imeli tu ustanovni kongres, ustanavljamo torej regionalni odbor: Kar pomeni, da bo po tem tednu Slovenija po tej daljši osi Maribor, Ljubljana, Primorska dobila svoje predstavništvo v vseh teh krajih, veseli me, da bo v tem tednu, verjamem, ustanovljena tudi poslanska skupina v Državnem zboru, kar pomeni, da bomo demokrati lahko prisotni tako na nacionalni kot na regionalni ravni, kar bo zagotovo dalo dodaten glas našim stališčem,” je v izjavi povedal Anže Logar.
Iniciativni odbor Maribor bo vodil Georg Mohr, pove Logar in doda, da bo vloga le-tega, da v naslednjih dveh, treh mesecih opravi recimo različne pogovore s posamezniki, pa tudi s potencialnimi člani in na podlagi tega potem v roku treh mesecev skliče volilno konferenco in izvoli vodstvo. To bo potem odbor, torej mariborski odbor demokratov, peljalo na državnozborske volitve in kasneje na lokalne volitve.
Kaj pa o poslanski skupini in imenu Demokrati?
“Ja, jaz sem vesel, da je gospod Novak prepoznal in prepoznal prava programska izhodišča in pa tudi vizijo v Demokratih in da je sprejel ta to pogumno odločitev, da se je priključil Demokratom. Jaz verjamem, da bo nastala Poslanska skupina Demokratov, nenazadnje volja je jasno izražena, trije člani poslanske skupine smo člani stranke Demokrati in v vsakem primeru bomo od dne, ko bo ustanovljena ta poslanska skupina, lahko ta stališča zagovarjali in predstavljali v Državnem zboru – in še enkrat, verjamem, da se bomo poimenovali tako kot ostale stranke, skratka z imenom stranke, Poslanske skupine Demokrati.
Povprašali smo ga tudi s čim se je seznanil na terenu v Mariboru? “Prostora za napredek je še kar veliko, z veseljem smo spoznali, da danes poteka svetovno prvenstvo na Pohorju, in upam na športni duh in velike uspehe, pa tudi, da se nekaj tega glasa razširi onkraj meja Slovenije. Drugače pa je nekaj razvojnih problemov, od gospodarskih težav tudi z ugasnitvijo MLM-ja, do težav, ki jih Mestna občina Maribor ima z nivojem financiranja iz prestolnice oziroma iz Ministrstva za finance in tu so neke skupne točke, ki jih mislim, da naslednja Vlada RS mora nagovoriti. Mislim, da praktično vsi sogovorniki pogrešajo ta stik, ki je bil v času prejšnje vlade, ko vlada pride v Maribor in se z občinsko oblastjo pogovori in na licu mesta rešuje odprta vprašanja, kar nekaj teh je bilo danes izpostavljenih in mislim, da je to praksa, ki se jo mora nazaj vzpostaviti tudi v naslednjem mandatu.”
Danes je bil v Mariboru shod v podporo srbskim študentom. Ljudje so se začeli zbirati ob 11.30, ob 11.52 pa so začeli 15-minutno tišino v spomin na 15 ljudi, ki so lanskega 1. novembra umrli ob zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu.
Udeleženci današnjega shoda v Mariboru so se mirno zbrali in se postavili h kužnemu znamenju na Glavnem trgu v Mariboru. Bilo jih nekaj sto. Veliko je bilo tudi transparentov, s katerimi so izrazili podporo študentom v Srbiji. Največji transparent je imel zapis “Maribor je z vami!”.
Zahtevajo odgovornost odgovornih in nujno izpolnitev svojih zahtev
“Ta shod organiziramo kot izraz solidarnosti s študenti v Srbiji, ki se borijo za svoje pravice, akademske svoboščine in dostojne pogoje izobraževanja. Poseben povod za njihov boj je tragični dogodek 1. novembra 2024, ko je prišlo do zrušenja nadstreška na železniški postaji, pri čemer je umrlo 15 ljudi, 2 pa sta bila huje ranjena. Ta nesreča je razkrila resne pomanjkljivosti pri vzdrževanju javne infrastrukture in neodgovornost pristojnih institucij,” so zapisali organizatorji shoda že v samem vabilo na shod in dodali: “Študenti zahtevajo odgovornost odgovornih in nujno izpolnitev svojih zahtev, da bi izboljšali varnost na javnih mestih ter preprečili podobne tragedije v prihodnosti.”
Miren shod, brez izgredov in s 15-minutno tišino
Lena Bašić, predsednica Organizacije srbskih študentov v Sloveniji, je še pred 15-minutno tišino povedala, da so se danes zbrali, ker želijo iz Slovenije poslati dobro podobo, da vsi srbski študenti v Sloveniji in srbska diaspora v Sloveniji podpirajo študente v Srbiji. In da jih je veliko, ker tudi v Sloveniji živi veliko Srbov. “Mislim, da je pomembno, da v vseh mestih, v katerih smo bili do zdaj – dvakrat v Ljubljani, enkrat v Kopru, zdaj pa enkrat v Mariboru -, pošljemo sporočilo, kar piše na tem (transparentu, op. p.), da je Maribor za vse študente.” je dejala Bašićeva. S 15-minutno tišino pa da izražajo podporo vsem tistim, ki so umrli v Novem Sadu 1. novembra lani.
Ne politika, ampak zahteve, da institucije opravljajo svoje delo
Bašićeva še upa, da se bodo zbrali tudi po drugih mestih, ne samo v teh, v katerih so bili do zdaj. Glede na situacijo v Ljubljani, kjer so imeli shod, na katerem so izrazili protest proti dejanju ljubljanskega župana Zorana Jankoviča – ta je namreč poslal srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću pismo podpore, pa je dejala, da hočejo izraziti podporo študentom, politika pa jih ne zanima.
“Naši študenti so večkrat povedali, da jih politika ne zanima, da Vučić ni oseba, s katero se želimo mi pogovarjati, ampak institucije, ki morajo začeti delati.”
Nedavna celovita prenova linij mestnega potniškega prometa v Mariboru je bila zasnovana s ciljem ureditve enostavnejšega in dostopnejšega avtobusnega omrežja za čim večji delež uporabnikov. Mestni avtobusni promet je živ in dinamičen sistem, ki ga ves čas budno spremljamo in sproti prilagajamo dejanskim potrebam potnikov, kjer je le mogoče.
Tako je v dneh po objavi voznih redov novih mestnih avtobusnih linij in njihovi uveljavitvi 31. januarja 2025 podjetje Marprom skupaj z Mestno občino Maribor že sprejelo več naknadnih sprememb in izboljšav na podlagi odzivov uporabnikov. Z njimi je želelo zaobjeti realne potrebe in želje kar se da velikega števila potnikov.
Spremembe na posameznih linijah, izvedene po 31. januarju, so navede v nadaljevanju:
• Linija P7: dodana odhoda iz Rošpoha ob 5:20 in 14:15 proti avtobusni postaji; dodan odhod ob 13:50 z avtobusne postaje proti Rošpohu; podaljšan odhod z avtobusne postaje do Morskega jarka ob 6:30 in odhod iz Morskega jarka ob 7:00 proti avtobusni postaji; dodan zadnji odhod ob 22:15 z avtobusne postaje proti Morskemu jarku.
• Linija P8: dodan odhod ob 4:25 iz Peker proti avtobusni postaji.
• Linija P9: prilagojena odhoda glede na začetek pouka v OŠ Toneta Čufarja (odhod 7:25 z avtobusne postaje in 8:00 iz Dogoš); dodan odhod 7:00 s postajališča Zrkovci – Na gorci 65 proti avtobusni postaji; dodan odhod 13:25 z avtobusne postaje proti Dogošam in odhod 12:45 z Zrkovci – Na gorci 65 proti avtobusni postaji; prilagojen odhod iz Dogoš 13:55 proti avtobusni postaji.
• Linija P10: dodani odhodi do Trčove – Griček 14:15, 21:15 (z avtobusne postaje proti Grušovi), 4:50, 6:50 in 14:50 (iz Grušove proti avtobusni postaji); v pripravi nadaljnja dopolnitev voznega reda.
• Linija P11: dodani odhodi iz Botaničnega vrta ob 6:45, 7:45, 16:45 in 18:45 proti avtobusni postaji; posledično podaljšani tudi odhodi z avtobusne postaje proti Botaničnemu vrtu ob 6:15, 7:15, 16:15 in 18:15.
• Linija P13: odhod 12:25 z avtobusne postaje podaljšan do Poštnega centra in 12:55 iz Poštnega centra do avtobusne postaje; v pripravi podaljšanje dveh odhodov (7:25 z avtobusne postaje in 7:55 iz Poštnega centra ter 14:25 z avtobusne postaje in 15:05 iz Poštnega centra).
• Linija P15: na pobudo občanov KS Košaki vozni red ostal enak kot pred prenovo mestnega prometa.
• Linija P16: v prometnih konicah podaljšani odhodi iz Brezja do Zg. Dupleka in obratno.
Ob zavedanju, da mora biti mestni avtobusni promet čim bolj skladen s potrebami uporabnikov, bodo pri Marpromu v prihodnje še naprej sprejemali objektivne predloge in pobude potnikov; te je mogoče poslati na e-naslov info@marprom.si, po njihovi preučitvi pa se bomo odločili za morebitne nadaljnje prilagoditve v mestnem potniškem prometu.
Pri tem bodo še naprej sledili enemu ključnih ciljev prenove – povečanju dostopnosti: “S prenovo omrežja je oddaljenost do najbližjega avtobusnega postajališča do 300 metrov zagotovljena 91 % prebivalcev MO Maribor (prej 85 %), dostopnost do linij z visoko frekvenco pa se je dvignila na 69 % prebivalcev (prej 39 %).”
V izteku Snežnega stadiona je sinoči potekala slovesna otvoritev Svetovnega prvenstva v alpskem smučanju za invalide, ki se prvič v zgodovini odvija na Mariborskem Pohorju. Na odprtju tekmovanja so bili ob športnikih in ostalih sodelujočih prisotni še drugi ugledni gostje, med njimi tudi visoki predstavnik Mednarodne smučarske zveze FIS.
Večerna otvoritvena slovesnost se je pričela s himnama FIS in Republike Slovenije ter mimohodom udeležencev. Zatem so zbrane pozdravili župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Ranko Šmigoc in generalni sekretar FIS Michel Vion, ki je uradno odprl svetovno prvenstvo v Mariboru. Slovesnega dogodka sta se udeležila tudi vodja tekmovanja Marko Rataj in generalni sekretar Srečko Vilar, oba z bogatimi izkušnjami iz organizacije Zlate lisice, ki v zadnjih dneh bdita nad izvedbo odmevnega tekmovanja na Mariborskem Pohorju.
Sledilo je še prijetno druženje v VIP prostoru, kjer so se športniki, organizatorji in gostje sproščeno povezali v športnem duhu. Izvedbo dogodka v sklopu svetovnega prvenstva v smučanju invalidov, ki ga organizirata podjetji Marprom in Šport Maribor iz Skupine JHMB, je podprl tudi Javni holding Maribor.
Športno dogajanje, ki združuje najboljše alpske smučarje invalide z vsega sveta
Z odprtjem se je uradno začelo športno dogajanje, ki združuje najboljše alpske smučarje invalide z vsega sveta – tekmovalke in tekmovalci prihajajo iz kar 33 držav. Prvenstvo bo v naslednjih dneh postreglo z zanimivim tekmovalnim programom v veleslalomu in slalomu ter nepozabnimi trenutki na belih strminah Mariborskega Pohorja, kjer nastopajo največja imena tega športa.
Med njimi so številni paraolimpijski in svetovni prvaki, ki bodo poskrbeli za vrhunske smučarske predstave, med katerimi pri moških izstopajo Arthur Bauchet (Francija) – štirikratni paraolimpijski prvak iz Pekinga 2022 in večkratni svetovni prvak v kategoriji stoječih smučarjev, Jesper Pedersen (Norveška) – dominira v sedeči kategoriji, saj se ponaša z več zlatimi medaljami iz Pekinga 2022 in Pjongčanga 2018 ter naslovi svetovnega prvaka, Giacomo Bertagnolli (Italija) – eden najboljših smučarjev z motnjami vida, ki je v Pekingu osvojil dve zlati medalji ter večkrat slavil tudi na svetovnih prvenstvih.
Med največje šampionke med ženskami pa prav gotovo spadajo Anna-Lena Forster (Nemčija) – izjemna smučarka v sedeči kategoriji, ki je prejemnica več zlatih medalj na paraolimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, Ebba Årsjö (Švedska) – dvakratna paraolimpijska prvakinja in večkratna svetovna prvakinja v kategoriji stoječih smučark, Momoka Muraoka (Japonska) – vodilna smučarka v kategoriji sedečih smučark, večkratna paraolimpijska in svetovna prvakinja in seveda mnogi drugi zvezdniki tega športa.
Posebno zgodbo tokratnega dogajanja piše družina Aigner iz Avstrije, saj na prvenstvu nastopajo trije sorojenci – Johannes, njegova sestra dvojčica Barbara in njuna starejša sestra Veronika; njihova ekipa že leta dominira v kategoriji smučarjev z motnjami vida. Kitajka Daqing Zhu, ki se bo prav tako pomerila s konkurenti v svetovnem prvenstvu, pa je vsestranska športnica, ki poleg smučanja tekmuje tudi v atletiki in je osvajala medalje v obeh športnih panogah.
Mariborsko prvenstvo je tako odlična priložnost za ogled vrhunskega alpskega smučanja invalidov in spremljanje športnikov, ki s svojo izjemno predanostjo in talentom navdihujejo ves svet.
Danes je na Snežnem stadionu na Mariborskem Pohorju potekala uradna otvoritev svetovnega prvenstva v alpskem smučanju za invalide, ki bo trajalo do 11. februarja.
Dogodka se udeležuje kar 33 držav, med njimi tudi tekmovalci iz različnih kontinentov. Pred začetkom tekmovanja so prisotni pozdravili tekmovalce, organizatorje in vse zbrane. Med njimi so bili predstavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki so tekmovalcem ob tej priložnosti izrekli pozdrave in spodbudo ter jim zaželeli veliko uspeha na tem pomembnem tekmovanju.
Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, je v svojem nagovoru dodal, da je to izjemna priložnost za mesto Maribor, saj gostimo enega največjih in najpomembnejših dogodkov v alpskem smučanju za invalide. Ponosno je izrazil zadovoljstvo z organizacijo tekmovanja ter kakovostjo priprav, še posebej pa je izrazil zahvalo Marpromu in Športu Maribor za njihovo pomoč pri izvedbi dogodka. Kot pravi župan, je ta dogodek pomemben tudi za širšo promocijo Maribora kot športnega središča.
Dimitrije Lazarovski, direktor za Para SnowSports FIS, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z mestno občino Maribor. Poudaril je, da so pripravili odlične pogoje za tekmovalce in da so se uspeli spopasti z izzivi, ki jih prinaša organizacija tovrstnih dogodkov. Posebaj je izpostavil, da so uspeli ohraniti dovolj snega, zlasti v višje ležečem delu proge, kar je ključno za izvedbo tekmovanja. Lazarovski je prepričan, da bo tekmovanje pestro in polno izzivov ter da bodo tekmovalci uživali v vrhunskih pogojih, ki jih ponuja Pohorje.
Tekmovalci navdušeni nad Pohorjem
Pogovarjali smo se tudi s tekmovalci, ki že nestrpno pričakujejo začetek tekmovanja. Povedali so, da so navdušeni nad Pohorjem, mestom Maribor in seveda pogoji, ki jih ponuja smučarska proga. Sneg je odličen, prav tako pa tudi ostali pogoji, ki zagotavljajo izjemno izkušnjo za vse udeležence.
Srečko Viler, eden izmed vodilnih organizatorjev tega pomembnega dogodka in bivši generalni sekretar Zlate lisice, pravi, da je zelo ponosen, da se to tekmovanje odvija prav na Pohorju. Kot je povedal, smo po uspehu Zlate lisice lahko videli, kako Pohorje postaja dom zimskih športov svetovne razsežnosti.
Vse oči bodo zdaj uprte v tekmovalce, ki bodo v naslednjih dneh na Pohorju tekmovali v različnih disciplinah alpskega smučanja. Sreča in moč, ki jo bodo prinesli, bodo zagotovo navdih za vse nas, saj gre za izjemno priložnost, da se pokaže kako šport povezuje ljudi.
Na sinočnjem zboru krajanov v Kamnici so krajani po burni razpravi zahtevali ukinitev prometne cone 30, razen na štirih odsekih, prav tako pa tudi vse aktivnosti za umestitev daljnovoda ĆHE Kozjak. Ob koncu zbora je mariborski župan Saša Arsenovič spregovoril o prometni varnosti, ki ji je treba slediti.
Izglasovali preklic prometne cone 30
Na zboru krajanov, ki je bil sinoči v Domu kulture v Kamnici, so krajani Kamnice razpravljali o več perečih temah, ki jih zadnje čase tarejo. V sami dvorani se je zbralo okoli 300 krajanov, veliko pa jih je bilo še pred samo dvorano. Na prvem mestu so govorili o prometni coni 30, za katero menijo, da je predolga in neživljenjska. Po predstavitvi predloga za ukinitev prometne cone 30, razen na nekaterih odsekih, je sledila razprava, v kateri je Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica, izpostavil, da se zaradi cone 30 varnost ni povečala. Med samo razpravo pa še, da se gre za inkasantstvo. Mariborski župan Saša Arsenovič pa, da je za varnost v prometu. Krajani so v burni razpravi povedali marsikatero pikro in gorko besedo.
Ob koncu razprave so sprejeli sklep, da mora občina do konca februarja preklicati prometno cono 30 v Kamnici, razen na štirih odsekih, za katere tudi sami menijo, da naj tam ostane cona 30.
Odločni tudi ob glasovanju proti gradnji ČHE Kozjak
Krajani Kamnice so poslušali še predstavitev Katje Beck Kos iz Civilne iniciative za Kozjak o tem, da je treba takoj ustaviti vse aktivnosti pri gradnji ČHE Kozjak. Predstavila je razloge proti umestitvi daljnovoda čez Kozjak in zakaj bi bilo boljše vkopati kablovod, ne pa postavljati daljnovode. Na samem zboru občanov in občank so bili tudi predstavniki DEM, HSE in Elesa, ki so predstavili svoje razloge za umestitev daljnovoda na Kozjaku, a so jih krajani večkrat prekinili. Katja Beck Kos je med drugim izpostavila, da gre za projekt, ki ogroža zdravje ljudi in uničuje naravo. Investitorjem je še očitala, da se ne menijo za mnenje prebivalcev, prav tako da jih ignorirajo. Krajani so bili v razpravi proti umestitvi daljnovoda na Kozjaku, med drugim so očitali, da je škodljiv zdravju, da povzroča stalno brnenje in da ima še druge škodljive vplive na ljudi in naravo. Sandi Ritlop iz DEM je odgovoril na očitke Beck Kosove in zavrnil večino pritožb, češ da bi daljnovod imel manj škodljivih posledic kot kablovod in da ne ignorirajo krajanov. Krajani so hoteli, da mariborski župan pove svoje mnenje. Dejal je, da podpira proizvodnjo elektrike v Sloveniji, a ne na škodo nikogar v Mariboru. Prav tako tudi, da bo naredil vse, da ne bo negativnih vplivov na ljudi.
Po burni razpravi je sledilo glasovanje. Krajani so izglasovali, da so proti umestitvi daljnovoda oziroma, da se morajo takoj, nemudoma ustaviti vse aktivnosti za umestitev daljnovoda na Kozjaku.
Za urejanje cest in ureditev parkiranja
Krajani so razpravljali tudi o ureditvi več cest in drugačni ureditvi plačljivega parkiranja v Kamnici. Izglasovali so zahtevo, da naj bodo parkirišča med Vrbansko cesto in Osnovno šolo Kamnica brezplačna, prav tako tudi nočejo, da bi kjer koli drugje v Kamnici imeli plačljivo cono parkiranja.
Celoten zbor krajanov si lahko ogledate na spodnjem posnetku predvajanja v živo:
Na koncu zbora pa Arsenovič izpostavil drugačno stališče o prometni coni 30
Dejal je, da bodo preučili zahteve o prometni coni 30, a je varnost na prvem mestu. Zato bodo sledili cilju povečati varnost v prometu.
Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica, je za tem povedal, da pričakuje, da bodo vsi sklepi, ki so jih sprejeli, upoštevani in realizirani, sicer pa da obstajajo razne oblike nepokorščine in tudi nov zbor krajanov, če do realizacije ne bo prišlo.
Izpostavil pa je še mnenje o tem, da je župan na koncu izpostavil drugačno stališče od sprejetega sklepa
Poročali smo, da je v nočnih urah ponovno zagorelo v Surovini. Na PU Maribor so za lokalec zapisali: “Zgodaj zjutraj smo bili obveščeni o požaru v okolici Tezna v Mariboru, do katerega je prišlo v kovinskem objektu, v katerem naj bi bili odpadki in stroj za njihovo obdelavo.”
Na kraju je bilo 25 gasilskih vozil in 84 gasilcev, ki so pogasili požar
“Po prvih informacijah bi lahko škoda znašala med 100.000 in 500.000 eur. Danes bo opravljen ogled kraja, z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem okoliščin, ki so privedle do tega dogodka, nadaljujemo,” so še sporočili iz PU Maribor.
Direktor podjetja GH Holding, Blaž Miklavčič, je danes v UKC Maribor podal izjavo o poteku del pri širitvi mariborske onkologije. Kot je poudaril, dela tečejo s polno paro, odkar so pridobili dokončno gradbeno dovoljenje.
“Na gradbišču je jasno vidno, da so dela v polnem teku. Resda smo izgubili trinajst mesecev, a o razlogih ne bi ponavljal. Že večkrat sem poudaril, da želimo zgolj povračilo materialnih stroškov, ki so nastali v tem obdobju – od energetskih in komunalnih stroškov do zavarovanja ter najema dvigala za teh 13 mesecev. Odpovedali smo se vsem drugim stroškom, čeprav bi nam po pogodbi pripadali,” je povedal Miklavčič.
Delo poteka brez težav
Glede samega projekta je izpostavil, da delo poteka tehnološko brez večjih težav. Ker je GH Holding odgovoren tudi za projektiranje, sproti usklajujejo vse potrebne postopke. Pri tem tesno sodelujejo z onkološko oddelkom UKC Maribor, ki po njegovih besedah izkazuje izjemno požrtvovalnost.
Miklavčič je še poudaril, da je v zadnjem obdobju tudi sodelovanje z naročnikom zgledno. Zaključek gradnje je predviden za september 2026, pri čemer si želi, da bi do takrat bolnišnica ne le stala, ampak bila tudi opremljena in pripravljena na delovanje.
Mariborska onkologija je ključni projekt za izboljšanje zdravstvene oskrbe v regiji, zato bodo vse strani storile vse, da bo projekt uspešno zaključen v predvidenem roku.
Kot je že naročnik danes pojasnil, so bile naročene nove novelacije teh cenitev, ki upoštevajo transakcije v preteklem letu, pa je uvodoma povedal Topolko.
“Tisti stanovalci, ki do danes še niso podpisali pogodbe, bodo dobili nove ponudbe za odkup teh stanovanj, uradne ponudbe in z novimi cenami, tako da se bodo odločali potem, kako naprej. Če bo potreben še kakšen razgovor, ga bodo stanovalci opravili v nadaljevanju,” je še pojasnil Damir Topolko iz DRI.
“Uporabniki si preprosto želimo, da bodo stavbe zaključene, ko pa govorimo o onkologiji, ki bo tudi po državnem načrtu pokrivala celotno severovzhodno Slovenijo, si želimo in seveda tudi konstruktivno sodelujemo, da se zadeve, ko govorimo o gradbenih, seveda čim prej zaključijo,” pa je povedal Vojko Flis, direktor UKC Maribor.
V zadnjih dneh so se na nas obrnili številni bralci, ki izražajo nezadovoljstvo zaradi sprememb v mariborskem avtobusnem prometu.
Monika nam je zapisala: “Linija na pokopališče Pobrežje in Dobrava, resnično IZUM brez meja. Do sedaj je na pokopališče vozilo šest avtobusov (tri linije 3 in tri linije 12), po novem pa zgolj dva avtobusa. Predviden čas vožnje je ena ura, vendar je zaradi konic realno pričakovati še večje zamude.”
“Linija v soboto obratuje le do 15:00, ob nedeljah in praznikih pa sploh ne vozi”
Tudi prebivalci Zrkovc izražajo svoje nezadovoljstvo. Yllnora nam je povedala: “Linija 9 je edina avtobusna povezava za Zrkovce, zato za nas ni nikakršne alternative. Že zdaj smo bili v neenakopravnem položaju, z novim voznim redom pa se je stanje drastično poslabšalo. Število dnevnih odhodov se je zmanjšalo s 17 na zgolj 12, interval voženj pa se je podaljšal s 60 na kar 90 minut in več. To pomeni daljše čakanje in oteženo prilagajanje službenim in drugim obveznostim. Zadnji avtobus iz mesta zdaj vozi ob 19:40, prej pa je obratoval do 22:25. Tako prebivalci nimajo več možnosti vrnitve domov po večernih službah, opravkih, prireditvah ali druženjih. Dodatno težavo predstavlja tudi jutranji prevoz – tisti, ki začnejo delo že ob 6:00, zdaj nimajo več možnosti prevoza na delo. Linija v soboto obratuje le do 15:00, ob nedeljah in praznikih pa sploh ne vozi. Tako smo prebivalci Zrkovc ob vikendih popolnoma odrezani od storitev javnega prevoza.”
Zvezi z omenjeno linijo, smo se obrnili tudi na Marprom, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
“Sigurno ni bilo mogoče na teoretični ravni čisto vsega upoštevati”
Na današnji kavi z novinarji, ki je bila organizirana pred prihajajočo sejo Mestne občine Maribor, smo župana soočili z navedenim in ga prosili za odziv. “Projekt je živ. Do sedaj je bil mrtev. Naredili smo veliko spremembo, zavedajoč, da bo to živo. Sigurno ni bilo mogoče na teoretični ravni čisto vsega upoštevati. Skušali bomo zelo hitro odreagirati. Vsekakor pa ne bo javni potniški promet, 18-metrski avtobus, igral taksi službe in nekoga nekje pobiral. Treba bo priti tistih 300 metrov, ki so v zakonskem okviru, peš do nekod. Kar nič ne škodi, tudi če dežuje. Bomo pa skušali seveda prisluhniti, pogledati, kje je narobe. Ne želim pa si, da se prazni avtobusi vozijo, delajo kilometre in trošijo proračunski denar.”
Dodal je še: “Vemo, da subvencioniramo javni potniški promet z 10 milijoni. Cilj je biti nove linije tako, da bo več ljudi na avtobusih iz vseh razlogov in finančnega, in okoljskega. Zato vsi naporni, eko sklada, nakupa električnih avtobusov, tišjih, tako za stanovalce, kot tiste, ki se v njih vozijo. Sprememba je takšna, da vedno nekdo malo izgubi, a mislimo, da je večina nekaj dobila.”
V petek, 31. januarja 2025, ob uveljavitvi prenovljenih linij javnega potniškega prometa, bodo vsi prevozi z avtobusi na vseh linijah za vse potnike brezplačni. “Na ta način želimo občanom in obiskovalcem omogočiti lažje spoznavanje z novimi linijami ter jih spodbuditi k uporabi javnega prevoza,” pa so sporočili iz občine.
Ilka Štuhec ostaja optimistična pred svetovnim prvenstvom, kljub temu da sezona še ni prinesla želenih rezultatov.
Dvakratna svetovna prvakinja v smuku se zaveda, da je pot do uspeha pogosto posuta z izzivi, a prav ti jo dodatno motivirajo. Poudarja, da vsaka tekma prinese novo priložnost za napredek in da je pomembno ostati osredotočen ter verjeti vase.
Letošnja sezona še ni stekla po željah Mariborčanke, a ostaja osredotočena in verjame, da lahko prav na največji sceni znova pokaže svojo najboljšo smukaško predstavo.
Ob tem ne skriva hvaležnosti do svoje ekipe, ki jo spodbuja in podpira v vseh trenutkih, pa tudi do prijateljev in tekmic, ki ji vlivajo dodatno samozavest. Svetovno prvenstvo vidi kot priložnost, da pokaže ves trud in predanost, ki ju vlaga v svojo športno pot, ter da z dobrimi nastopi razveseli tudi slovenske navijače.
Njeno zdravstveno stanje je trenutno dobro, kar ji omogoča maksimalno osredotočenost na treninge. Pomembna je tudi dobra psihološka priprava. Zaveda se, da ne bo lahko, a kot pravi, se bo borila do konca. “Še vedno delam to, kar imam najraje. In verjamem, da se bo vse poklopilo.”
Danes zjutraj je Slovenijo pretreslo izredno stanje, saj so bile številne šole in vrtci evakuirani zaradi domnevne grožnje z bombo.
Med drugim so evakuacije potekale tudi na območju Maribora, Ptuja, Brežic in drugih slovenskih mest. Na družbenih omrežjih starši množično poročajo o dogajanju in skrbno spremljajo razmere.
Na Ptuju so bili evakuirani vsi vrtci, kot je na Facebooku zapisala uporabnica Maja Klasinc: “Ptuj tudi, vsi vrtci evakuirani, šole tudi nekatere.” Podobno poročajo tudi iz Brežic, kjer je Andreja zapisala: “Pri nas pa spraznili šolo in policija pred šolo.”
Učenci v primeru nevarnosti že na varnem
Po besedah ravnateljice OŠ Jurija Dalmatina Krško so učenci v primeru nevarnosti že na varnem. V obvestilu staršem so zapisali: “Zaradi grožnje, da je na šoli nameščena eksplozivna naprava, danes pouka ne bo. Otroci naj ostanejo doma, vsi tisti, ki pa so že na šoli, so že na varnem, na šolskem igrišču, kjer vas čakajo.”
Policija trenutno izvaja preglede več ustanov po državi, da bi preverila verodostojnost groženj in zagotovila varnost vseh vpletenih. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za anonimne prijave o nameščenih eksplozivnih napravah, vendar še ni potrjeno, ali je grožnja resnična.
Stopnja ogroženosti je majhna
STA poroča, da so šole o tem takoj obvestile policijo, ki je ugotovila, da gre za generična sporočila, stopnja ogroženosti pa je majhna, so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi. Ker ni nobene nevarnosti, lahko otroci pridejo v vrtce in šole, so dodali. O dogajanju in ukrepanju se policija v skladu s protokolom usklajuje z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in bodo v kratkem pripravili obvestilo za javnost.
Obvestilo o uporabi eksplozivnih sredstev v Osnovni šoli Destrnik – Trnovska vas
Na straneh občine Destrnik so zapisali: “Občina Destrnik obvešča javnost, da je bila Osnovna šola Destrnik – Trnovska vas danes obveščena o možni uporabi eksplozivnih sredstev na območju šole. Nemudoma smo izvedli evakuacijo učencev in zaposlenih, ki so zdaj na varnem. Pristojne službe so že na terenu in izvajajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti ter pregled območja. Prosimo javnost za razumevanje in vas pozivamo, da spremljate nadaljnja obvestila ter se izogibate bližini šole, dokler nevarnost ni odpravljena. Hvala za vaše sodelovanje in podporo v teh zahtevnih trenutkih.”
Obrnili smo se tudi na PU Maribor, njihove odgovore še čakamo.
Maribor je ena redkih občin v Sloveniji brez občinskega prostorskega načrta (OPN), ki predstavlja ključni dokument za prostorsko načrtovanje in izdajo gradbenih dovoljenj.
Po prvem branju junija 2022 se drugo branje pričakuje prihodnji teden, ob pogoju, da Mestna občina Maribor prejme končno odločbo okoljskega ministrstva. Rok za sprejem OPN za občine, ki tega še nimajo, je oktober 2026.
V prvotnem predlogu OPN, ki je sprožil veliko javnih in političnih razprav, so bile najbolj sporne pozidave pri krožišču na Gosposvetski cesti in pri veslaškem centru v Bresternici. V dopolnjenem dokumentu so območje v Bresternici namenili izključno oddihu, športu in rekreaciji, medtem ko je pri krožišču na Gosposvetski cesti predvidena gradnja nižjih objektov, prilagojenih višinam okoliških stavb.
Ključni projekti
Med ključnimi projekti, predvidenimi v OPN, so izgradnja sežigalnice odpadkov na Teznu, možnost cestnega predora pod mestnim jedrom ter izgradnja nove osnovne šole na Studencih, kjer se obeta širitev stanovanjskih naselij. Območje Melja, doslej industrijsko, bo namenjeno centralnim dejavnostim, pri čemer bodo pogoji omogočali nadaljevanje obstoječe proizvodnje.
Usklajevanja z ministrstvi so trajala dolgo, saj vseh predlogov za spremembo namenske rabe prostora ni bilo mogoče uresničiti. Nekatere pobude so bile zaradi poplavnih in plazovitih območij umaknjene. Pomembna pridobitev je sprememba rabe zemljišča pri Domu pod gorco, kjer se bodo kmetijska zemljišča spremenila v stavbna.
Za OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, zdaj pa občina čaka še dokončno odločbo okoljskega ministrstva. Če bo ta prejeta pravočasno, bo mestni svet na četrtkovi seji obravnaval drugo branje OPN, sicer bo točka prestavljena na februarsko sejo.
Povzetek ključnih sprememb OPN:
Bresternica: območje za oddih, šport in rekreacijo.
Gosposvetska cesta: nižji objekti, prilagojeni okolici.
Melje: prehod iz industrijske v centralne dejavnosti.
Studenci: nova šola zaradi širitve stanovanjskih sosesk.
Ohranjanje industrije z določenimi omejitvami.
Občina poudarja, da je dokument rezultat usklajevanj z ministrstvi in prilagoditev zahtevam javnosti ter okoljskih predpisov. Sprejetje OPN bo omogočilo nadaljnji razvoj mesta ob upoštevanju trajnostnih usmeritev.
V Mariboru bo čez teden dni stopil v veljavo nov sistem linij mestnega potniškega prometa, ki vključuje spremembo voznih redov in dodatna postajališča.
Spremembe utečenih poti
Župan Saša Arsenovič poziva k strpnosti, saj to za nekatere pomeni spremembo utečenih poti. A za celotno skupnost naj bi bilo bolje. “Avtobus smo približali večjemu številu ljudi,” pravi. Župan je na današnji predstavitvi sprememb povedal, da so s celovito prenovo racionalizirali delovanje mestnega potniškega prometa, izboljšali njegovo dostopnost in povečali pogostost voženj, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu in privlačnejšemu javnem prevozu v Mestni občini Maribor. “Želimo vzpostaviti bolj pregleden sistem, da bi postali še bolj trajnostno mesto, da bi se čim več ljudi v tehtanju med avtomobilom in javnim potniškim prometom odločilo za slednje,” je dejal.
Nove avtobusne linije povezane s souporabo koles Mbajk in P&R parkirišči za avtomobile
Poudaril je, da so nove avtobusne linije le del nove prometne ureditve, ki med drugim vključuje še souporabo koles Mbajk, nove kolesarske poti, stojala na postajališčih in P&R parkirišča za avtomobile. Ljudi poziva, da uporabljajo tudi te. “Spremembe so vedno težke, verjetno bodo tudi negativni odzivi, a verjamem, da bomo kot skupnost dobili bistveno boljšo rešitev kot smo jo imeli do zdaj. Seveda pa bomo vse spremljali in merili ter po potrebi tudi spreminjali,” je dodal.
Shema linij javnega potniškega prometa v Mariboru. Vir: Mestna občina Maribor
Na avtobusih možno plačevati tudi s kreditno kartico
Po besedah direktorja javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca je prenova zelo velik zalogaj, saj terja številne spremembe in prilagoditve njihovega delovanja. Po novem bo na avtobusih možno tudi plačevanje s kreditno kartico, zato verjame, da bo uporabniška izkušnja še boljša.
Šest novih linij s pogostejšimi vožnjami
Po novem bo šest glavnih linij, na katerih bodo vožnje pogostejše, ostale pa bodo povezovalne ali integrirane linije z manjšo frekvenco. Konec avgusta lani so že zagnali novo linijo G5, ki vozi med študentskim naseljem in fakultetami na Gosposvetski cesti skozi center mesta do nakupovalnega središča Europark, in je pri uporabnikih naletela na zelo dober odziv.
V JP Marprom bodo z dokončnim opremljanjem postajališč in nameščanjem novih voznih redov ter linijskih kart pričeli v ponedeljek, 27. 1. 2025. V tem času bodo imeli uporabniki dostop do aktualnih voznih redov na spletni strani podjetja Marprom ali na informacijah za uporabnike. Zaradi velikega obsega del prosijo vse uporabnike za razumevanje. Za več informacij o prenovi linij: Elektronski naslov: info@marprom.si, 00386 059 18 04 82.
Upoštevali tudi predloge, zbrane v javni razpravi
Ostalo prenovo so večkrat preložili, zdaj pa velja, da bo stopila v veljavo 31. januarja. Kot je pojasnil Mitja Klemenčič iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, so pri snovanju sprememb upoštevali tudi predloge, zbrane v javni razpravi; prispelo je 674 pobud, upoštevali so jih 77 odstotkov. Osnovno omrežje se z 290 kilometrov zmanjšuje na 220 kilometrov, kar po njegovih besedah pomeni, da se racionalizira in poenostavi, hkrati pa poveča dostopnost. Po novem bo takih prebivalcev občine, ki do najbližjega postajališča javnega potniškega prometa ne bodo imeli več kot 300 metrov, 91 odstotkov, doslej je to veljalo za 85 odstotkov.
Glavne linije za povezovanje najgosteje naseljene dele mesta
Glavne linije (G1-G6) bodo povezovale najgosteje naseljene dele Maribora z najpogostejšimi cilji potovanj in bodo vozile na od 10 do 20 minut. Povezovalne linije (P7-P19) iz ostalih predelov bodo vozile na vsaj 25 minut. Integrirane linije (I101-I112) pa bodo vozile vsaj dvakrat na dan v redko poseljena območja, kot so Hrastje, Gaj, Počehova in Kamniška graba, in bodo z ostalimi linijami omogočale vožnjo predvsem šolarjem do osnovnih šol.
Vozni časi se skrajšajo na desetih povezavah
Vozni časi se bodo po Klemenčičevih besedah skrajšali na desetih povezavah, na primer na poti s Tezna ali novih stanovanjskih sosesk na Studencih in Pobrežju v središče mesta. Ponekod bo pot hitrejša tudi za 14 minut, dostopnost do linij z visoko frekvenco pa se z 39 dviguje na 69 odstotkov.
Novi liniji vozita iz Košakov ali Limbuša do trgovskih centrov na Tržaški cesti
Med povsem novimi linijami sta P17 in P14, ki vozita iz Košakov ali Limbuša do trgovskih centrov na Tržaški na južni vpadnici v mesto. Tam je po novem tudi P&R parkirišče. Vzpostavljenih je 16 povezovalnih točk, kjer je možen dostop na primer do medkrajevnih avtobusov ali železnice. Posodobili so imena postajališč in dodali 33 novih.
Avtobus javnega mestnega prometa
Razbremenitev prometa v središču mesta in pri UKC Maribor
Eden od ciljev prenove sistema mestnega potniškega prometa je razbremenitev prometa v središču mesta, med drugim pri UKC Maribor. Prav zaradi tega linija 1 ne bo več vozila po Ljubljanski cesti, ampak po Titovem mostu.
Elektrifikacija javnega prevoza
Vzporedno teče elektrifikacija javnega prevoza, na tem področju pa je Maribor po Klemenčičevih besedah v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji že zdaj v vrhu. Trenutno po Mariboru vozi devet električnih mestnih avtobusov in štiri mini vozila Maister. V celoti sta že elektrificirani nova linija G5 in sedanja linija 6 (po novem G6). Do leta 2030 nameravajo elektrificirati polovico voznega parka.
Vir: STA
Javno podjetje Marprom in Šport Maribor, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor, med 2. in 11. februarjem 2025 organizirata Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za invalide FIS Para Alpine World Ski Championships Maribor 2025).
Slovenija bo tovrstno prvenstvo gostila prvič.
Organizacija in sodelujoči
Pogodbo o organizaciji prvenstva so podpisali Mednarodna smučarska organizacija (FIS), Smučarska zveza Slovenije ter Javno podjetje Marprom in Šport Maribor, s podporo MO Maribor. Na prvenstvu bo sodelovalo 33 držav, s skupno 135 tekmovalkami in tekmovalci ter 200 spremljevalnimi osebami. Pri čemer bodo najštevilčnejši ekipi iz Kitajske in ZDA, vsaka s 27 udeleženci. Udeleženci bodo nastanjeni v Mariboru in na Pohorju. Njihov prihod pa je predviden 2. februarja 2025.
Prenosi in promocija
Prvenstvo bo prenašano v živo prek sistema live TV in družbenih omrežij Mednarodne smučarske organizacije FIS, kar bo omogočilo globalno spremljanje dogodka in dodatno promocijo Maribora ter Slovenije kot prizorišča vrhunskih športnih dogodkov.
Tekmovanja in razpored
Prvenstvo vključuje tri dni uradnih treningov in pet dni tekmovanj v vseh alpskih smučarskih disciplinah. Tekmovanja bodo potekala na progah od Habakuka preko Snežnega stadiona do doline.
3. februar: ogled proge
4.–5. februar: treninga smuka in otvoritvena slovesnost ob 19.30 na Snežnem stadionu
6. februar: tekmovanje v smuku
7. februar: tekmovanje v superveleslalomu
8. februar: prost dan
9. februar: tekmovanje v slalomu
10. februar: tekmovanje v alpski kombinaciji
11. februar: tekmovanje v veleslalomu in odhodi ekip
Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine glede na stopnjo invalidnosti: slabovidni in slušno prizadeti smučarji, smučarji brez spodnjih okončin ter smučarji z drugimi invalidnimi stanji.
Organizacija in trajnostni razvoj
Dogodek koordinira organizacijski odbor pod vodstvom Ranka Šmigoca, direktorja Marproma in Športa Maribor, ki sodeluje s 50 člani. Med prvenstvom pa se bo število sodelujočih povečalo na 250–300 ljudi dnevno. Organizacija temelji tudi na trajnostnem razvoju Mariborskega Pohorja kot turistične destinacije, ki poleg smučanja ponuja raznolike aktivnosti v naravi skozi vse leto.
Ranko Šmigoc je poudaril, da je dogodek priložnost za potrditev Maribora kot dobrega organizatorja in za krepitev ugleda v svetu smučanja. “Prizadevali si bomo, da izpeljemo tekmovanje na najvišji kakovostni ravni. Smučarjem priporočamo smuko na Arehu, obenem pa vse vabimo, da si tekme ogledajo brezplačno in glasno navijajo za tekmovalce.”
Župan Aleksander Saša Arsenovičje dodal: “Maribor je znan kot mesto športa in vrhunskih dogodkov. Organizacija tega prvenstva je nova priložnost za promocijo našega mesta in Pohorja, ki znova dokazuje svojo pomembnost kot športna destinacija.”
Dogodek bo Maribor za devet dni povezal v duhu športa, dostopnosti in gostoljubja, obenem pa bo pokazal zavezanost trajnostnemu razvoju turizma in športa.
Izkušnja mamice, ki je z bolnim otrokom obiskala novi zdravstveni dom Magdalena, je razkrila nekaj pomanjkljivosti, ki so v hladnih zimskih dneh toliko bolj opazne.
Čeprav je stavba na prvi pogled moderna in čudovita, se pri uporabi hitro pokažejo nekatere resne nepraktičnosti, zaradi katerih so starši in otroci izpostavljeni neugodnim razmeram.
Neprimerna zasnova čakalnice
„Bolni otroci, danes jih je bilo ogromno, sedijo v čakalnici, kjer se vrata odprejo skoraj vsako minuto. To povzroča vdor hladnega zraka,“ je opisala mamica, ki je svoje razmišljanje delila z drugimi starši v čakalnici.
Starši so se spraševali, kako je mogoče, da je čakalnica zasnovana tako, da bolni otroci nimajo nikakršne zaščite pred mrazom. Predlagala je, da bi lahko bila postavljena pregrada ali pano, ki bi vsaj delno ublažila vdor hladnega zraka.
Odgovor Zdravstvenega doma Maribor
Zdravstveni dom Maribor je na opozorila odgovoril, da se zavedajo težav in jih že poskušajo rešiti. „Tudi sami smo ugotovili, da ob odprtju vrat prihaja do vdora hladnega zraka, kar je v teh dneh toliko bolj moteče. Zato smo problematiko sprožili pri arhitektih, da podajo potencialne dodatne rešitve, v kolikor trenutne nastavitve ne bi zadoščale,“ so sporočili.
„Se res ne da ničesar narediti? Upamo, da bodo odgovorni našli boljšo rešitev, saj gre za zdravje bolnih otrok, ki v teh razmerah čakata na zdravljenje v hladnem in neugodnem prostoru,“ je zaključila mamica.
Trenutno so izvedli dodatne nastavitve programa odpiranja vrat, kar naj bi situacijo bistveno izboljšalo
Na glavnih vhodnih vratih je zdaj vzpostavljen tako imenovan »interlock predih«. Ta sistem omogoča, da se zunanja in notranja vrata odpirajo z zamikom. Ko se druga vrata začnejo odpirati, se prva vrata že začnejo zapirati. “Arhitekti so nam namreč pojasnili, da so ubrali takšno tehnično rešitev namesto toplotne zavese, saj je v primeru toplotne zaveze bistveno večja izguba toplotne energije in je posledično tak sistem energijsko izjemno potraten,” so dodali.
Zdravstveni dom je arhitekte že zaprosil za dodatne rešitve, vendar bo potreben čas, da se ti predlogi preučijo in implementirajo.
Študentski domovi Univerze v Mariboru vabijo na informativne dneve, na katerih bodo študenti izvedeli več o bivanju v študentskih domovih.
Študentski domovi Univerze v Mariboru se že pripravljajo na informativne dneve, saj bodo odprli vrata študentskih domov za tiste, ki bi radi med študijem bivali v njih. Za stanovalce imajo poleg bivanja na voljo več dejavnosti. Še zdaleč ne samo sob ali apartmajev.
Študentski domovi Univerze v Mariboru bodo imeli informativne dneve za bodoče stanovalce 14. In 15. februarja.
Študentski dom Univerze v Mariboru
Borut Gaber, direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru, je naštel, kaj vse jim bodo na informativnih dnevih nudili. Letos se še posebej povezujejo z visoko letnico delovanja Univerze v Mariboru, zato bodo imeli tudi posebne dogodke. Skupaj s Študentskim svetom UM bodo uredili vodene oglede. Tako da jim čim bolj pristno pokažejo življenje v študentskem domu. V domu imajo namreč stanovalci poleg bivanja na voljo še veliko več, med drugim posebne tematske sobe, fitnes in fitnes na prostem, športna igrišča, restavracijo, v kateri lahko študenti dobijo kosilo na študentske bone.
Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru
Več naselij študentskih domov, med njimi podobnosti in razlike
Študenti v Študentskih domovih Univerze v Mariboru lahko bivajo v raznih naseljih, ki se med seboj razlikujejo. Študentski svet stanovalcev pa sodeluje tako s študenti kot tudi z vodstvom Študentskih domov Univerze v Mariboru ter predstavlja vezni člen.
Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru
Kako bodo potekali informativni dnevi, lahko izveste tudi v spodnjem pogovoru z direktorjem Študentskih domov Univerze v Mariboru.
Iz športne dvorane Vrbanska so v preteklem tednu odstranili več deset ton odpadnega materiala in uničena nosilna stebra. 2. oktobra 2024 se je namreč tam udrl strop. Pred kratkim so objekt odpečatili, Zdaj pa se na Zavodu Antona Martina Slomška Maribor odločajo, kako se bodo lotili sanacije in obnove. Preiskava pa še ni zaključena.
Pravi čudež je bil, da ni bilo nikogar v dvorani
Lani, 2. oktobra 2024, se je okrog pol štirih popoldan na športni dvorani Vrbanska v Mariboru udrl strop. Šlo je za približno 300 kvadratnih metrov stropa, se spominja Andrej Flogie, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Maribor. “Zdaj že lahko vemo, koliko materiala – približno 70 do 80 ton materiala, ki je v hipu padel v športno dvorano. Tako da to je bila res velika katastrofa. Mi vsem povemo, da je bilo takšno naključje, da težko rečemo, da se je kaj drugega kot pa en velik čudež zgodil. Namreč v tistem hipu, res v tistem hipu ni bilo v dvorani nikogar!”
“Nihče ni bil poškodovan, nihče ni bil mrtev,” pojasnjuje Flogie in dodaja: “Še deset minut prej so bili otroci pri športni vzgoji, čez naslednjih 10 ali 15 minut pa bi prišlo približno 40 popoldanskih, zunanjih otrok, ki so imeli tudi športno vzgojo. Tako da je bil res pravi čudež!”
Ob tem pa, da prej niso opazili nobene razpoke ali kar koli drugega, kar bi napovedalo udor stropa: “Mi smo že vsa leta delali normalno vzdrževalna dela na strehah, kot se pač do dela,” pravi direktor ZAMS Maribor in dodaja, da so taka dela opravili konec lanskega poletja. Nato pa se je oktobra v hipu vse zgodilo. Tisti, ki so bili v bližini, so po njegovih besedah najprej ocenili, da gre za potres.
Objekt so pred kratkim odpečatili, vzrok zakaj se je udrl strop, še ni znan
Objekt je bil vse od takrat pa do prejšnjega tedna zapečaten. Potekala je oziroma še poteka kriminalistična preiskava. “Vzeli so materiale, vzeli so določene dela, tako da kriminalisti raziskujejo vzrok, zakaj se je zgodilo. Vzporedno s tem smo tudi mi naročili svojo študijo pri Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo, ker res želimo priti do odgovora, kaj je bil vzrok za takšno katastrofo, kot se je tu zgodila. In v kolikor je napaka – ne vem, grajena je bila – v gradnji, materialu, karkoli že – namreč v Sloveniji je še polno takih objektov pa tudi podobnih, ki stojijo, polno, nekaj deset – seveda želimo tudi njih opozoriti, da se ne bi še kje zgodila kakšna takšna katastrofa,” izpostavlja Flogie.
Pa bi se lahko zgodilo zaradi človeške napake ali zaradi kakega dejanja? “Težko rečemo v tem hipu. Ne bi želel špekulirati. Nekako pa imamo občutek, da je več dejavnikov, več manjših stvari, ki so se nakopičile na enem mestu,” razlaga direktor zavoda: “Kaj je bil pa ključni razlog, pa – ali je bil to čas gradnje ali so bili slabi materiali ali je bila slaba izvedba ali karkoli drugega. To nam bo pa pokazala kriminalistična preiskava kot tudi študija. Zato pa smo naročili to študijo.”
Nosilni stebri odstranjeni, prav tako okrog 70 ton materiala
V ponedeljek, 20. januarja 2025, torej pred dvema dnevoma, so zaključili odstranjevanje nosilnih stebrov, pravi Flogie. Prav tako z velikim delom materiala, ki je popadal v dvorano. Gre za več kot 70 vreč materiala. Vsaka vreča naj bi, imela približno eno tono. Direktor pravi, da je popustil eden od dveh 30-metrskih nosilcev. Nosilca so dvignili ven, ju razrezali in odpeljali na odpad. “Vzporedno so kriminalisti in naši izvedenci vzeli materiale, od spojev do različnih kosov. Zunaj še vidimo izolacijski material in vse ostalo. Dvorana je zdaj bolj ali manj prazna,” razlaga Flogie.
“Zdaj smo prišli do faze, da smo to izpraznili. V naslednjem koraku bomo zdaj to zaščitili, ker je to pač luknja. Moramo to zaščititi, da se ne bo delala dodatna škoda. Ko bo deževalo, da ne bo padalo noter. Ali bomo zaprli od zgoraj ali od spodaj. To zdaj v tem tednu počnemo.” Vzporedno pa že razmišljajo kako naprej.
Od tega, kaj vse bodo delali, je odvisno, kdaj se bo odprla dvorana
“Pripravljamo dva, tri scenarije. Odvisno od preiskave. Kaj bomo s preostankom strehe, ki je še tukaj gor,” pojasnjuje Flogie: “Ali bomo dali komplet dol ali bomo samo del dali dol ali bomo kak del nosilcev uporabili – to je pač odvisno od preiskave.” In od tega, kako se bodo lotili, je odvisen obseg del. Pa tudi čas, ki ga bodo porabili za to. In nato posledično, kdaj bo dvorana spet odprta in kdaj bo služila svojemu namenu.
Flogie pravi: “Mi delamo vse na tem, da bi že jeseni, torej septembra, dvorano odprli in pričeli z aktivnostmi v tej dvorani. To je naš načrt in jaz verjamem, da nam bo uspelo. Dela bo veliko. Nimamo še vseh odgovorov, kako to bo, kakšna bo oblika strehe, kako bo z viri financiranja. Namreč škoda je tudi ogromna.” Meni, da bo škoda stala več kot milijon evrov.
Pouk je do nadaljnjega reorganiziran
Sicer pa so od lanskega oktobra pa vse do danes in naprej morali organizirati športno vzgojo za učence na drugih lokacijah. Več šol jim je ponudilo svoje proste kapacitete, prav tako tudi Javni zavod Šport Maribor. Tako so med drugim tudi v bazenu Pristan, v Ledni dvorani. Pouk je zaradi tega reorganiziran, zaradi tega pa po besedah direktorja Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, otroci niso prikrajšani.
Pred dnevi smo razkrili, da je Smučarska zveza Slovenije na Mestno občino Maribor in Marprom naslovila pobudo za postavitev dvoranskega smučišča na Mariborskem Pohorju.
Mestni občini Maribor poslali pobudo, da v Mariboru naredijo prvo pokrito smučišče v Sloveniji
Direktor Smučarske zveze Slovenije je izpostavil, da so Mestni občini Maribor pred dvema mesecema poslali pobudo za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji. Na Snežnem stadionu in Mariborskem Pohorju, kjer se v zadnjih letih borijo s tem, da bi imeli dovolj snega za žensko smučarsko tekmovanje in tudi za vse druge aktivnosti, tudi za treninge in rekreativno smučanje, bi po njihovem lahko razmislili o izgradnji pokritega smučišča. Zupan meni, daj je konfugiracija za to idealna. S pokritim smučiščem bi se lahko zagotovilo smučanje celo leto, kar bi po njegovem bil velik turistični potencial. Zupan meni, da bi bilo to izvedljivo, če bi šlo skozi vse prostorske načrte in ostalo dokumentacijo.
Obrnili smo tako na Mestno občino (MO) Maribor, kot tudi na Marprom, da nam povedo, kaj mislijo o ideji. Na MO Maribor menijo, da pobuda Smučarske zveze Slovenije za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji na Snežnem stadionu predstavlja ambiciozen projekt z velikim turističnim in športnim potencialom: “Pobuda, ki jo je Smučarska zveza Slovenije predstavila 11. novembra 2024, vključuje uporabo novih tehnologij za razvoj smučarske infrastrukture, kar bi omogočilo celoletno smučanje.”
“MOM podpira idejo razvoja trajnostne športne infrastrukture, vendar poudarja potrebo po temeljiti analizi izvedljivosti, preveritvi prostorskih aktov in vključitvi dialoga z vsemi deležniki, vključno z državnimi institucijami in zasebnimi vlagatelji. Zaradi prostorskih, okoljskih in estetskih izzivov občina predlaga iskanje variantnih rešitev in morebitnih alternativnih lokacij za projekt,” še pojasnjujejo na mariborski občini.
Kakšni pa so načrti mariborske občine?
Trenutno še niso bile izvedene študije izvedljivosti, zato MOM podpira pripravo analiz, ki bi ocenile ekonomske, okoljske in družbene učinke projekta. Prav tako se občina zavzema za iskanje trajnostnih rešitev, ki bi prispevale k razvoju turizma in športne infrastrukture v regiji.
“Načrti občine za dolgoročni razvoj smučarske infrastrukture vključujejo vlaganja v novo tekmovalno smučarsko progo Habakuk, izboljšanje pogojev za zasneževanje ter vzpostavitev dodatnih zajetij za vodo. Ti ukrepi so del strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti zimskih športov na Pohorju,” še pojasnijo na MO Maribor.
Kaj menijo o tem, smo pred kratkim vprašali tudi mestne svetnike, ki so bili v gosteh v oddaji Vzhodna.