V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec skupaj s predsednico Kulturnega društva Studenci Maribor Rozalijo Ogorevc predstavila to društvo, ki ima veliko članic in članov, hkrati pa tudi veliko izzivov pri ustvarjanju. Več kot sto članic in članov »Večina je žensk, drugače pa nas je 100, 102, 110, odvisno. Saj veste, eni prekinejo […]
Na posnetku si lahko ogledate prireditev ob kulturnem prazniku na OŠ Muta, ki je bila 7. 2. 2026.
The post Prireditev ob kulturnem prazniku na OŠ Muta (7. 2. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 5. 2. 2026.
The post 20. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (5. 2. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi so na novinarski konferenci predstavili letošnje, že 11. Dneve Arnolda Tovornika, ki bodo potekali od 12. do 18. marca 2026. Program bo obsegal predstavitev knjige, premiero dokumentarnega filma o življenju Arnolda Tovornika, ki bo prav na njegov 110. rojstni dan, ter številne gledališke in komične predstave.
Otvoritev z knjigo o Petru Ternovšku
V četrtek, 12. marca ob 18.00 uri se bo odvijala predstavitev knjige o Petru Ternovšku, ki bo hkrati tudi uradna otvoritev 11. Dnevov Arnolda Tovornika. Na novinarski konferenci je Marko Košir, avtor knjige, predstavil življenje Ternovška, ki je bil pomembna osebnost slovenskega gledališča.
Premiera dokumentarnega filma o Arnoldu Tovorniku
Naslednji večer, 13. marca ob 19.00 uri, bo potekala premiera dokumentarnega filma Arnold, posvečenega življenju in delu Arnolda Tovornika. Film je režiral in scenarist je Roman Končar.
Arnold Tovornik, dolgoletni prvak drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, je preminil leta 1976. Za svoje igralske dosežke je prejel številne nagrade, med drugim Borštnikov prstan leta 1972. Širok krog občinstva je osvojil z likom Štefa v oddaji Mariborski feljton na Radiu Maribor.
Celoten program 11. Dnevov Arnolda Tovornika
Četrtek, 12. 3., 18.00 – Predstavitev knjige o Petru Ternovšku
Petek, 13. 3., 19.00 – Premiera dokumentarnega filma o Arnoldu Tovorniku
Torek, 17. 3., 19.00 – Rebeka Dremelj in Gorka Berden v komediji Šminka in sekirca
Sreda, 18. 3., 19.00 – SiTi Teater: glasbena komedija Veličastna
Direktor Hrama kulture Selnica ob Dravi, Mihael Krajnčević, je ob tem poudaril, da želijo dogodek vsako leto približati kulturnemu in gledališkemu udejstvovanju lokalne skupnosti ter obiskovalce vabijo, da se udeležijo različnih predstav in dogodkov, ki povezujejo gledališko umetnost in lokalno skupnost.
Poročali smo, da je sinoči večja skupina domnevno navijačev razgrajala v centru Maribora. Policija je sporočila več podrobnosti, tudi o škodi, ki je nastala.
Da je večja skupina ljudi po centru Maribora v večernih urah razgrajala, so nam sporočili bralci. Podrobnosti o tem, kaj so povedali, so TUKAJ,
Policija: Dve večji skupini oseb
“Sinoči, 7. 3. 2026 ob približno 21.45 smo bili obveščeni o dveh večjih skupinah oseb v centru Maribora, ki bi se lahko pripravljale na kršitve javnega reda in miru. Na kraj je bilo napotenih več policijskih patrulj iz policijskih enot z območja Maribora in okolice, ki so s pravočasno intervencijo in izvajanjem ustreznih ukrepov preprečili neposredni stik in morebitne množične kršitve med obema skupinama oseb, domnevno pripadnikov navijaških skupin,” so zapisali na PU Maribor.
Ugotavljajo identiteto, nastala je škoda
“Policisti so ob tem izvedli tudi več postopkov ugotavljanja identitete. V okviru intervencije obravnavamo dve poškodovanji tuje stvari, policisti pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil glede morebitnih posamičnih kršitev javnega reda in miru in bodo po vseh pridobljenih informacijah ter podatkih izvedli ustrezne ukrepe. Zaenkrat nimamo informacij o morebiti poškodovanih osebah,”
Znana sta športnica in športnik Maribora za leto 2025, prav tako pa tudi ostali športniki in športnice ter športne ekipe.
Tyra Barada in Gregor Rakovič sta najboljša športnica in športnik Maribora za leto 2025. Na drugem mestu med športniki je Žiga Zagoranski, na tretjem mestu pa Ian Hotko. Trener leta je Aleš Zemljič. Med športnicami pa je na drugem mestu Metka Lobnik, na tretjem mestu pa Ilka Štuhec.
V Mariboxu so na svečani podelitvi naslovov podelili tudi naziv moška ekipa leta – to je Akademski vaterpolo klub Branik. Ženska ekipa leta pa je postal Odbojkarski klub OTP Banka Branik. Priznanje za posebne dosežke je dobila Martina Klančnik Potrč, ekipa leta v individualnih športnih panogah pa je postal Teniški klub Branik – člani.
Tudi športniki invalidi so prejeli priznanja. Športnik leta je postal David Slaček, športnica leta pa Dragica Šernek. Zaslužni športnik je Marino Kegl, ekipa leta pa Moška ekipa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor v govorečem pikadu. Zaslužna organizacija je Medobčinsko društvo delovnih invalidov Maribor.
Mladi športnik leta je Jaka Debevec, njegova sestra Kaja Debevec pa je mlada športnica leta.
Cizljevo plaketo je dobila Darja Škrilec, prav tako tudi Drago Završnik in Vesna Novak.
Perspektivni športnik leta je Niko Štajmec, perspektivna športnica leta pa Anja Bezlaj.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so danes ob obisku predstavnikov vlade ter predstavništva Evropske komisije v Sloveniji odkrili temeljno tablo za posodobitev prostorov centralne lekarne, ki bo med drugim omogočila robotizacijo shranjevanja in priprave zdravil. Novi prostori naj bi bili nared do konca leta 2027.
V UKC Maribor so veseli tudi nabave novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki se prav tako financira z evropskimi sredstvi. “Danes smo lahko videli sinergijo dveh evropskih skladov, ki pomagata tukaj v Mariboru,” je v izjavi za medije po ogledu novih pridobitev povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bo za posodobitev centralne lekarne namenjenih 5,1 milijona evrov, iz načrta za okrevanje in odpornost pa 34 milijonov evrov za nabavo štirih linearnih pospeševalnikov, CT simulatorja in pripadajoče opreme. “Ti obsevalniki bodo namenjeni zdravljenju kroničnih bolezni, ki predstavljajo najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji. Pomembno je, da je denar, ki je bil sicer originalno namenjen za infekcijsko kliniko v Mariboru, ostal v regiji,” je izpostavila Jug Jerše.
vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše
Ob obisku predstavili investicije
Po besedah generalnega direktorja UKC Maribor Vojka Flisa gre za naložbe, pomembne za celotno državo. “Imamo samo dva klinična centra in ta dva skrbita za vrhunsko medicino za celotno prebivalstvo,” je dejal. “Maribor je bil dolga leta investicijsko prikrajšan. Potencial, ki ga Maribor ima tako v strokovnem, raziskovalnem kot razvojnem smislu, je ogromen in vlada je tista, ki to mora podpreti. V mandatu te vlade smo se začeli z investicijami v Mariboru intenzivno ukvarjati,” je povedal podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič, ki je danes prišel v Maribor namesto predsednika vlade Roberta Goloba. Še posebej ga je navdušil sprejem pri v. d. predstojnice oddelka za onkologijo Tamari Petrun, ki jim je predstavila prve tri prispele obsevalnike, na katerih naj bi prve bolnike začeli obsevati predvidoma aprila. “Takšna energija, takšna strast do svojega dela, do pomoči pacientov, ki sem jo videl na onkologiji, je redko videna. Ta ekipa je dokaz, da se v javnem zdravstvu da, da se zmore in da se mora,” je dodal minister.
podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič
Stavba na Masarykovi prazna, pripravljena na rušenje
Z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel sta si ogledala tudi stavbo v Masarykovi ulici, ki jo bodo zaradi širitve oddelka za onkologijo porušili. Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki je pojasnil, da so vsi stanovalci izseljeni, danes so odklopili še električno napeljavo. “Računamo, da bomo v roku 14 dni pričeli najprej rušiti ostrešje, potem sledi previdno rušenje zidov, ki so neposredno poleg onkologije, da ne bomo povzročili kakršnekoli škode,” je dejal.
Ni še znano, kdaj bodo začeli graditi novo infekcijsko kliniko
Začetka gradnje nove infekcijske klinike v UKC Maribor pa Osrečki še vedno ni mogel napovedati. Do torka pričakuje končno ponudbo gradbenega podjetja GH Holding, ki je edino izpolnjevalo pogoje na ponovljenem razpisu za izvajalca gradnje, a je imelo tako kot ostala dva prijavitelja previsoko ceno. “Jutri je rok za oddajo ponudbe in v kolikor je skladna s pričakovanji, računam, da bomo v čim krajšem času podpisali pogodbo,” je povedal Osrečki. “Držimo pesti, da bo ponudba taka, da bomo lahko čim prej začeli dela,” je dodala ministrica Prevolnik Rupel.
Centralna lekarna začasno na oddelku za psihiatrijo
Centralno lekarno so za čas prenove prostorov preselili na oddelek za psihiatrijo. V okviru omenjenega projekta bodo po besedah predstojnice Maje Petre obnovili obstoječe prostore in zgradili prizidek, da bodo lahko dejavnost posodobili v skladu z najnovejšimi standardi. “Opremili jo bomo z novo sodobno opremo, ki bo tudi robotizirana, hkrati bomo lahko začeli tudi z novimi dejavnostmi, kot je na primer centralna priprava citostatikov,” je pojasnila.
Kdo bo v naslednjih štirih letih sedel v parlamentu in zagovarjal interese Koroške? Prvo veliko soočenje v studiu BK TV je razkrilo globoke razkole med kandidati, ko je beseda nanesla na most v Dravogradu, 3. razvojno os in pomanjkanje pediatrov.
V studiu BK TV se je 26. februarja 2026 odvilo prvo ključno soočenje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za 5. volilno enoto. Osem kandidatov je v napetem vzdušju merilo moči na temah, ki Korošce najbolj bolijo: od počasne sanacije po poplavah 2023 do večnih obljub o hitri cesti. Medtem ko so vladni kandidati branili stabilnost, je opozicija s prstom kazala na sistemsko korupcijo in razpadajoče zdravstvo.
Na soočenju so sodelovali: Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda), Alenka Helbl (SDS), Mojca Erjavec (skupna lista NSi, SLS in Fokus), Jure Strah (skupna lista Levica in Vesna), Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), Janko Kopušar (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča), Nejc Gašper (Pirati) in Jože Lenart (Zeleni Slovenije in Stranka generacij).
Integriteta: Odstopi, golf na Mavriciju in “kurji tatovi”
Soočenje se je začelo neposredno – z vprašanjem integritete. Voditelj Jan Rajh je kandidate izzval, ali bi odstopili, če bi bili v postopku KPK.
Jože Lenart (Zeleni in Stranka generacij) je postregel s konkretno zgodbo iz leta 2024: “Sam sem odstopil kot občinski svetnik Slovenj Gradca, ker je občina potrebovala projektante po poplavah, moj brat pa je bil projektant. Umaknil sem se, da je zadeva lahko tekla naprej.” Po preverbi uredništva ta trditev drži; Lenart je aprila 2024 dejansko odstopil zaradi izogibanja konfliktu interesov. Lenart je bil oster tudi do same Komisije za preprečevanje korupcije: “KPK preganja kurje tatove, velikih problemov pa se umaknejo. Mene so obravnavali zaradi priporočila IT strokovnjaka, nikoli pa niso preverili predsednika vlade, ki je z dobavitelji igral golf na Mavriciju.”
Povsem drugačen odgovor je podal Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), ki je zatrdil: “Nisem v nobenem postopku. Že 16 let sem podžupan Radelj in zoper mene še do danes ni bil uveden noben postopek.” Vendar pa podatki kažejo drugače. Trditev Roberta Potnika ne drži v celoti, saj je po podatkih trenutno v dveh postopkih pred KPK, kjer odločitev še ni bila sprejeta. “Jaz mislim, da danes sem soočen z parlamentarnimi volitvami, jaz verjamem, da bo čas še za lokalne volitve, je pa to ena mantra, ki se pelje že na, če vseskozi sam osebno sem bil tarča že vseh inšpekcijskih pregledov, kar je v Sloveniji možno, večinoma prijav, samo ena je bila izreden pregled, to je to, da tudi pregledujejo tisto moje gospodarsko podjetje, ki nima veze s politiko, moram pa povedati, da je bil KPK, računsko sodišče in policija in do danes še niso ugotovili nobenih nepravilnosti, razen če je gospa, ki me je izzvala, mogoče ve kaj več, da sem v kakem postopku, jaz tega ne vem,” je dejal Potnik.
Alenka Helbl (SDS) je integriteto definirala kot “delati to, kar govoriš”, hkrati pa je okrcala koalicijo: “Z moralno-etičnega vidika je sporno, da politik s svojimi besedami zavaja in manipulira z ljudmi za politične točke.”
Zdravstvo: 15.000 otrok brez pediatra in “birokratski limiti”
Druga tema, ki je močno razgrela studio, je bilo zdravstvo. Podatki NIJZ so neizprosni: število nedopustno čakajočih strmo narašča.
Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) je postregla s pretresljivim podatkom: “Število otrok brez pediatra je trenutno 15.000. To je približno toliko, kolikor se jih rodi v enem letu. Ena celotna generacija otrok je brez pediatra!” Ta trditev drži. Podatki ZZZS za začetek leta 2026 potrjujejo, da je približno 16.500 otrok brez izbranega pediatra, kar dejansko ustreza številu rojstev v preteklem letu. Erjavčeva je bila kritična tudi do vlade: “Imamo 30-odstotno povečanje vseh čakajočih v zadnjih štirih letih. To je rezultat mandata obstoječe vlade.” Faktografski pregled kaže, da je ta trditev pogojno resnična, saj je rast čakalnih dob deloma posledica metodoloških sprememb in staranja prebivalstva, a trend ostaja negativen.
Alenka Helbl (SDS) je opozorila na več kot 500.000 čakajočih v sistemu in izpostavila absurd: “Slovenec gre lahko v tujino in mu ZZZS povrne stroške, če pa gre v Sloveniji k zasebniku, pa povrnitve ni. Dokler zdravstvena zavarovalnica določa, koliko smemo biti bolni, bodo čakalne vrste instrument za prikrivanje birokracije.”
Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda) je branil vladne ukrepe in poudaril pomen digitalizacije: “Podedovali smo 1,7 milijona napotnic iz časa covida. Digitalizacija bo rešila velik problem pri vodenju evidenc. V tem mandatu smo uspeli v regijo pripeljati ogromno zdravstvenih investicij.”
Poplave 2023: Ali so obljube odnesle vode?
Korošci poplav avgusta 2023 ne bodo pozabili. Čeprav je minilo že dve leti in pol, se številni še vedno soočajo s posledicami.
Dušan Stojanovič (Svoboda) je poudaril, da je vlada reagirala hitro: “Zakonodaja je omogočila takojšnja izplačila občinam. Samo za sanacijo in intervencije je bilo izplačanih skoraj 140 milijonov evrov. Koroška je dobila ustrezno pozornost države.” Po podatkih ministrstva za finance te številke držijo, saj je država dejansko sprostila obsežna sredstva za nujno sanacijo.
Vendar pa je Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) opozoril na administrativni krč: “Vlada je hitro odreagirala, a nastale so težave pri umeščanju v prostor. Sistem Ajda je zastarel in ga moramo posodobiti. Lokalni projektanti in geologi so preobremenjeni.” Potnik je izpostavil tudi problematičen most: “Most na strateški cesti Dravograd–Slovenj Gradec bo po trenutnih načrtih zaživel šele leta 2027. To je predolgo!”
Alenka Helbl (SDS) je opozorila na osebne usode: “Gospa iz Zgornje Savinjske doline še vedno živi v kontejnerju, ker ne dobi dokumentov za hišo. Obljube so bile velike, a se na terenu niso zgodile.”
Tretja razvojna os: Leto 2029 kot “zadnji rok”
Ko pride beseda na 3. razvojno os, so Korošci upravičeno skeptični. Gradnja se vleče desetletja, roki pa se nenehno zamikajo.
Dušan Stojanovič (Svoboda) je bil jasen: “Zdaj so jasni roki. Leto 2029 je zadnji rok, ko bi se od Slovenj Gradca do Šentruperta pripeljali po avtocesti. Denar, 1,2 milijarde evrov, je zagotovljen.”
Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) mu je ostro replicirala: “V treh letih vaše vlade se ni zgradilo praktično nič, razen rondoja v Konovem. Tunel bodo odprli par dni pred volitvami, da bodo lahko rekli, kaj so naredili. To preprosto ni prioriteta te vlade.”
Jure Strah (Levica in Vesna) je cesto označil za “žilo, ki ti približa center države in omogoča študij”, medtem ko je Janko Kopušar (Prerod) opozoril na ljubljanski centralizem: “Tretja razvojna os je preveč oddaljena od Ljubljane, zato se vedno poriva na stran. DPN je bil sprejet pred desetimi leti, projektov pa še vedno nismo videli.”
Korupcija: Tri milijarde evrov v zraku?
Janko Kopušar (Prerod) je v studiu vrgel bombo: “Po podatkih na vseh nivojih korupcije pri nas letno izgine tri milijarde evrov. To je denar za hitro cesto do Koroške in vse ostale investicije!” Ta ocena je pogojno resnična. Čeprav gre za oceno na podlagi študij Transparency International o korupcijskem tveganju v odstotkih BDP, ne gre za neposredno izmerjen odliv iz proračuna, vendar številka odraža resnost problema v državi.
Razprava se je dotaknila tudi lokalne ravni. Alenka Helbl je izzvala Roberta Potnika glede najema prostorov v Radljah: “Leta 2018 je Računsko sodišče ugotovilo, da je bila stavbna pravica podžupanu podeljena za 150 evrov.” Potnik je odgovoril, da gre za “pošten najem po standardih občinskega sveta”. Dokumenti potrjujejo, da pogodba iz leta 2018 obstaja, vendar se interpretacija o “poštenosti” cene med kandidatoma močno razlikuje.
Rezultati glasovanja: Kdo je najbolj prepričal?
Gledalci so med oddajo glasovali preko QR kode. Skupno je bilo oddanih več kot 900 glasov.
Nejc Gašper (Pirati) – prepričal je s svojo neposrednostjo in digitalno agendo, ki jo vidi kot rešitev za birokracijo.
Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) – kljub izzivom o KPK so gledalci očitno cenili njegovo poznavanje lokalne infrastrukture in operativne izkušnje.
Alenka Helbl (SDS) – močna podpora v Radljah in ostri nastopi zoper vlado so ji prinesli visoko uvrstitev.
Dušan Stojanovič in Jure Strah sta se odrezala solidno, a sta očitno plačala davek nezadovoljstva z delovanjem trenutne koalicije na terenu.
Koroška pred volitvami 22. marca 2026 ne potrebuje novih obljub, ampak bagerje na trasi hitre ceste in pediatre v zdravstvenih domovih. Soočenje je pokazalo, da se vsi zavedajo problemov, a poti do rešitev ostajajo diametralno nasprotne.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.
Dopoldan smo poročali lepo novico iz Kamnice, žal pa nas je dosegla tudi vest, ki šokira. Predsednik KS Kamnica, Simon Hauptman, se je o tem izpostavil na družbenih omrežjih in hkrati razkril razlog, da so nekateri ostali brez elektrike.
Zapisal je:
“Z veliko žalostjo pa smo izvedeli, da je bil praktično celoten kraj talec ene družine, ki delavcem ni dovolila dostopa do svojega zemljišča, kjer bi lahko že včeraj odpravili okvaro na omrežju in bi praktično cela KS Kamnica že včeraj imela elektriko. Zaradi egoističnega ravnanja smo bili vsi krajani po nepotrebnem dlje časa brez električne energije.”
Žal se takšna situacija ni zgodila prvič. Ista družina že lani ni podala soglasja za sanacijo plazu, zaradi česar so izgubili kar 480.000 evrov zagotovljenih proračunskih sredstev.
Dogodek je med krajani sprožil številne odzive in razprave o pomenu sodelovanja ter solidarnosti v kriznih razmerah, ko je hitro ukrepanje ključnega pomena za varnost in normalno življenje skupnosti.
Primer odpira vprašanje odgovornosti posameznikov do širše skupnosti ter poudarja, kako lahko odločitve posameznika vplivajo na vsakdanje življenje celotnega kraja. Krajani si ob tem želijo predvsem, da bi se podobne situacije v prihodnje reševale z več razumevanja, dialoga in skupnega iskanja rešitev.
Organizatorji zimskega humanitarnega pohoda “Na noge! Za boljše življenje” sporočajo, da je prireditev zaradi izrednih razmer prestavljena. Dogodek, ki bi moral potekati 22. februarja, bo zdaj izveden v nedeljo, 8. marca.
Kot pojasnjujejo, so še do zadnjega upali na izboljšanje razmer, vendar je bil velik del Kamnice in okoliških hribov še včeraj zvečer brez električne energije. Brez elektrike in vode sta ostala tudi Panorama ter vinotoč pri Joštu, kar je organizatorjem onemogočilo varno in nemoteno izvedbo dogodka.
Dobrodelni pohod ima izrazito humanitarno noto. Tokrat zbirajo sredstva za bolno samohranilko iz Maribora, ki se je znašla v težki življenjski situaciji. Organizatorji poudarjajo, da lahko ljudje pomagajo že zdaj z donacijo 5 ali 10 evrov prek SMS-sporočila s ključno besedo NOGE5 ali NOGE10 na številko 1919.
Ob tem vabijo vse, da se jim pridružijo na nov datum, simbolično prav na dan žena, ko bodo z vsakim korakom znova dokazali, da solidarnost in dobrodelnost ne poznata slabega vremena, temveč le dobre namene.
Izredne vremenske razmere z obilnim sneženjem in močnim vetrom so v zadnjih dneh povzročile obsežne poškodbe elektroenergetske infrastrukture na širšem območju severovzhodne Slovenije. Snegolom in vetrolom sta privedla do številnih prekinitev daljnovodov ter poškodb drogov in druge opreme, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije.V Elektro Maribor je bila sklicana krizna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki podjetja, Civilne zaščite, Ministrstva za obrambo ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na današnji novinarski konferenci so predstavili najnovejše informacije o trenutnih razmerah in poteku sanacije.
Predsednica uprave Elektra Maribor, Tatjana Vogrinec Burgar, je poudarila, da je za podjetje najpomembneje, da so uporabniki natančno obveščeni. Izpostavila je obsežno delo na terenu, kjer trenutno deluje približno 500 operativnih delavcev Elektra Maribor, drugih distribucijskih podjetij, ELES-a in pogodbenih izvajalcev. Število odjemalcev brez električne energije se je od včerajšnjih več kot 70.000 zmanjšalo na približno 17.000.
Opozorila je, da je delo zaradi neprehodnega terena nevarno in zahtevno, a ekipe kljub temu intenzivno nadaljujejo sanacijo, da bi čim prej ponovno zagotovile napajanje. Dodala je, da bo zaradi obsega poškodb na posameznih območjih sanacija trajala še več dni.
Poveljnik Civilne zaščite RS, Srečko Šestan, je pojasnil, da Civilna zaščita pomaga z nameščanjem agregatov na kritične točke, zagotavljanjem oskrbe z vodo ter podporo prebivalcem, predvsem ranljivim skupinam. Trenutno je v uporabi več kot 50 agregatov, ki se nameščajo glede na nujnost. Poudaril je, da agregatov ni mogoče zagotoviti za vsako gospodinjstvo, zato je pozval prebivalce, naj ne obremenjujejo dežurnih služb, če niso ogroženi. Ob tem je pozval k strpnosti, saj sanacije ni mogoče zaključiti v dveh dneh.
Predsednik vlade, dr. Robert Golob, je izpostavil, da se je na izredne razmere odzvala celotna država, agregati in tehnična pomoč pa prihajajo iz vseh delov Slovenije. Poudaril je, da so takšne vremenske ujme vse pogostejše in da bo država nadaljevala z vlaganji v odpornost infrastrukture. Prebivalcem je zagotovil, da ne bodo prezrti, ter dodal, da je v primerih dolgotrajnih izpadov smiselno razmisliti tudi o začasni namestitvi drugje.
Uporabnike prosimo za razumevanje in strpnost. Zaradi varnosti ponovno opozarjamo, da naj individualne agregate priklapljajo izključno usposobljene osebe in da se agregati ne priklapljajo neposredno na omrežje. Dežurne službe naj se kliče le v nujnih primerih.
Izredne vremenske razmere z obilnim sneženjem in močnim vetrom so v zadnjih dneh povzročile obsežne poškodbe elektroenergetske infrastrukture na širšem območju severovzhodne Slovenije. Snegolom in vetrolom sta privedla do številnih prekinitev daljnovodov ter poškodb drogov in druge opreme, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije.V Elektro Maribor je bila sklicana krizna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki podjetja, Civilne zaščite, Ministrstva za obrambo ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na današnji novinarski konferenci so predstavili najnovejše informacije o trenutnih razmerah in poteku sanacije.
Predsednica uprave Elektra Maribor, Tatjana Vogrinec Burgar, je poudarila, da je za podjetje najpomembneje, da so uporabniki natančno obveščeni. Izpostavila je obsežno delo na terenu, kjer trenutno deluje približno 500 operativnih delavcev Elektra Maribor, drugih distribucijskih podjetij, ELES-a in pogodbenih izvajalcev. Število odjemalcev brez električne energije se je od včerajšnjih več kot 70.000 zmanjšalo na približno 17.000.
Opozorila je, da je delo zaradi neprehodnega terena nevarno in zahtevno, a ekipe kljub temu intenzivno nadaljujejo sanacijo, da bi čim prej ponovno zagotovile napajanje. Dodala je, da bo zaradi obsega poškodb na posameznih območjih sanacija trajala še več dni.
Poveljnik Civilne zaščite RS, Srečko Šestan, je pojasnil, da Civilna zaščita pomaga z nameščanjem agregatov na kritične točke, zagotavljanjem oskrbe z vodo ter podporo prebivalcem, predvsem ranljivim skupinam. Trenutno je v uporabi več kot 50 agregatov, ki se nameščajo glede na nujnost. Poudaril je, da agregatov ni mogoče zagotoviti za vsako gospodinjstvo, zato je pozval prebivalce, naj ne obremenjujejo dežurnih služb, če niso ogroženi. Ob tem je pozval k strpnosti, saj sanacije ni mogoče zaključiti v dveh dneh.
Predsednik vlade, dr. Robert Golob, je izpostavil, da se je na izredne razmere odzvala celotna država, agregati in tehnična pomoč pa prihajajo iz vseh delov Slovenije. Poudaril je, da so takšne vremenske ujme vse pogostejše in da bo država nadaljevala z vlaganji v odpornost infrastrukture. Prebivalcem je zagotovil, da ne bodo prezrti, ter dodal, da je v primerih dolgotrajnih izpadov smiselno razmisliti tudi o začasni namestitvi drugje.
Uporabnike prosimo za razumevanje in strpnost. Zaradi varnosti ponovno opozarjamo, da naj individualne agregate priklapljajo izključno usposobljene osebe in da se agregati ne priklapljajo neposredno na omrežje. Dežurne službe naj se kliče le v nujnih primerih.
V Rušah je naprodaj priljubljen gostinski lokal Green Caffe, ki slovi po prijetnem ambientu, veliki terasi in raznovrstni ponudbi za obiskovalce vseh starosti.
Veliko prostora za različne dejavnosti
Nepremičninska agencija Nep24 je objavila oglas, kjer navajajo, da se prodaja Green Caffe: “Ekskluzivno vam predstavljamo izredno prijeten in vpeljan gostinski lokal Green Caffe, z veliko teraso, igrali za otroke, piknik prostorom GreenHof ter možnostjo izkoristka reke Drave, za čolnarjenje, po 10 km poligonu in številne prostočasne aktivnosti.”
Piknik prostor z nadstreškom, krušno pečjo in žarom omogoča organizacijo dogodkov za do 70 ljudi, kot so rojstni dnevi, obletnice ali praznovanja. Rečni poligon dolžine 10 km do Čolnarne in Drava centra ponuja dodatno turistično in rekreativno vrednost.
Lastnosti nepremičnine
letnik gradnje 1994
letnik obnove strehe (pločevina) 2012
letnik obnove fasade (10 cm izolacija) 2019
letnik adaptacije notranjosti 2019
dve terasi za goste
centralni gostinski prostor, pisarna, skladišče, sanitarije za moške in ženske
moderno pohištvo z vsemi aparati, ova svetila in ozvočenje, novi opleski
kamin, klima inverterska
talne površine v keramiki
elektro, vodovodne in telekomunikacijske inštalacije, čistilna naprava
parkiranje na velikem javnem parkirišču
Green Caffe predstavlja priložnost za investitorje in podjetnike, ki želijo prevzeti že vzpostavljen lokal z dodano vrednostjo in raznoliko ponudbo.
Na Oddelek za onkologijo UKC Maribor je danes prispel tretji nov obsevalnik, s čimer se nadaljuje modernizacija oddelka. Nova oprema omogoča sodobnejše in natančnejše zdravljenje onkoloških pacientov, kar bo izboljšalo kakovost oskrbe in pripomoglo k hitrejšemu okrevanju.
V. d. predstojnice Oddelka za onkologijo, Tamara Petrun, dr. med., sporoča, da vse poteka po načrtu: prvi obsevalnik je že v fazi meritev, drugi je skoraj sestavljen, tretji pa je pravkar dostavljen.
Celotna investicija vključuje nakup obsevalnikov, CT simulatorja in pripadajoče opreme. Projekt financirajo evropska sredstva, vodita pa ga Ministrstvo za zdravje in Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Po besedah vodstva oddelka je cilj, da posodobitev poteka brez motenj za paciente, ki že prejemajo terapijo.
Zaradi izrednih vremenskih razmer z obilnim sneženjem in močnim vetrom je na širšem območju severovzhodne Slovenije prišlo do večjih poškodb elektroenergetskega omrežja. Snegolom in vetrolom sta povzročila prekinitve daljnovodov ter poškodbe drogov in druge infrastrukture.
V družbi Elektro Maribor so takoj po nastanku razmer sklicali krizno skupino s predstavniki podjetja, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Civilne zaščite. Na usklajevalnem sestanku so določili nadaljnje aktivnosti za čim hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo.
“Na terenu so ves čas aktivirane vse razpoložljive ekipe Elektra Maribor, ki skupaj s Civilno zaščito in prostovoljnimi gasilskimi društvi odpravljajo posledice poškodb. Del okvar je bil že saniran, intervencije pa potekajo neprekinjeno v izjemno zahtevnih razmerah,” so povedali.
Ekipe bodo tudi v prihodnje v koordinaciji s pristojnimi službami usmerjene v čim hitrejšo ponovno vzpostavitev napajanja z električno energijo na prizadetih območjih. Prebivalce prosijo za razumevanje in strpnost, uporabnike brez lastnih nadomestnih virov elektrike pa pozivajo, naj se za začasno oskrbo obrnejo na lokalne enote Civilne zaščite.
Razmere smo spremljali tudi v dopoldanskem času. Več si lahko ogledate v videu:
Mariborski mestni svet bo danes odločal o prenovi Slomškovega trga, a pred obravnavo se stopnjujejo očitki o pomanjkanju dialoga in izključevanju lokalne skupnosti.Svet Mestne četrti Center namreč odločno zahteva umik gradiva z dnevnega reda, saj, kot poudarjajo, z njimi o tako pomembnem posegu v središče mesta ni bilo nobenega usklajevanja.
Gre za Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva celovito prenovo skoraj 18.000 kvadratnih metrov območja okoli mariborske stolnice, popolno preoblikovanje trga v peš cono ter ukinitev vseh parkirnih mest.
V Mestni četrti Center so izpostavili, da pred pripravo in uvrstitvijo projekta na dnevni red mestnega sveta ni bilo usklajevalnih sestankov z lokalno skupnostjo in ključnimi deležniki območja. Med tistimi, ki so podali svoja stališča, so med drugim Pošta Slovenije, Stolna župnija Maribor, Slovensko narodno gledališče Maribor ter številni poslovni subjekti in drugi uporabniki prostora.
Pošta Slovenije opozarja na zakonitost in vpliv na poslovanje
Simona Tomažič Planinšec iz Pošta Slovenije je v dopisu, naslovljenem na Mestna občina Maribor, izrazila resne pomisleke glede zakonitosti in sorazmernosti predlaganih rešitev pri prenovi Slomškov trg.
Pošta Slovenije ima na Slomškovem trgu približno 50 parkirnih mest znotraj svojega objekta, zato menijo, da bi bilo treba pri prostorskem načrtovanju nujno upoštevati javni interes, povezan z neprekinjenim delovanjem sistema poštnih storitev. Opozarjajo, da iz DIIP in javno dostopnih predstavitev ni razvidno, da bi bila opravljena poglobljena analiza vpliva načrtovane prometne ureditve na poslovne subjekte na tem območju. Na občino so zato naslovili uradni dopis s pozivom, naj ponovno preuči predvideno prometno ureditev in njene posledice za delovanje pomembnih javnih in gospodarskih institucij v središču mesta.
Župnija opozarja na dostop starejših vernikov
Svoje pomisleke glede zaprtja prometa na Slomškov trg je izrazil tudi Danijel Lasbaher, župnik Stolna župnija Maribor. Poudarja, da je župnija zelo dejavna – poleg rednih maš potekajo srečanja mladih, pevskih skupin, zakonskih skupin in starejših. Parkiranje je že zdaj oteženo, delno si pomagajo z dvoriščem nadškofije.
Po njegovih besedah je med župljani veliko starejših, ki so pri prihodu k bogoslužju odvisni od prevoza sorodnikov ali znancev. V primeru popolnega zaprtja trga za promet bi bil dostop do cerkve za številne bistveno otežen, zato župnija brez ustrezne alternativne rešitve za parkiranje zaprtju nasprotuje.
SNG Maribor: Dostopnost mora ostati zagotovljena
Slovensko narodno gledališče Mariborob načrtovani prenovi Slomškov trg opozarja, da predvidena peš cona, ukinitev parkirnih mest in zaprtje ceste pred gledališčem resno odpirajo vprašanja dostopnosti za okoli 200.000 obiskovalcev letno. Skrbi jih predvsem dostop za gibalno ovirane in starejše, nadomestna parkirna mesta, ureditev taksi postajališč ter večerni javni prevoz. Ker DIIP po njihovih navedbah ne ponuja jasnih in konkretnih rešitev, prenove v predlagani obliki ne morejo podpreti ter pričakujejo odprt dialog z Mestna občina Maribor.
Skrb pa so izrazili tudi gostinci Poštne ulice
“Lastniki in najemniki gostinskih lokalov na Poštni ulici v tej fazi kolektivno nasprotujemo projektu zaprtja Slomškovega trga. Sprejetje in izvedba projekta bo smiselna zgolj takrat, ko bo predhodno izdelan in izpeljan, jasen načrt za adekvantno ter predvsem preverjeno alternativo za parkiranje, kot tudi dostavo,” so zapisali v pismu, ki so ga posredovali občini.
Dejstvo je, da je pri tako velikem posegu dialog nujen , videli bomo ali bo občina znala prisluhniti vsem, ki jih sprememba neposredno zadeva in ali bodo umaknili točko z dnevnega reda.
Na naše poročanje, da je župan Saša Arsenovič kupil zemljišča od Mestne občine Maribor brez dražbe, se je včeraj odzval s svojimi pojasnili. Pravi, da je bil postopek izveden zakonito – opravljena naj bi bila cenitev, sledile pa naj bi dražbe in objave na ustreznih portalih. Iz dokumenta, ki ga prilagamo, pa je razvidno, da Mestna občina Maribor za prodajo zemljišč ni izvedla dražbe, temveč je objavila namero o sklenitvi neposredne pogodbe.
Ali župan Saša Arsenovič zavaja javnost in medije ali pa po skoraj osmih letih županovanja ne loči med dražbo in neposredno pogodbo?
Kot je zgoraj razvidno, je zemljišča, ki jih je Mestna občina Maribor prodala Arsenovičevemu podjetju, prodala z neposredno pogodbo in ne z dražbo. Namero o sklenitvi neposredne pogodbe je Občina objavila na svoji spletni strani, od tam smo jo pred mesecem dni tudi kopirali. Zanimivo je, da dokumenta danes na spletni strani Občine ni več mogoče najti. In na ta način je bilo medijem onemogočeno, da pridejo do dokumenta, ki županove navedbe ovrže, da je bil nakup zemljišč izveden z dražbo. Ali ga je kdo namenoma skril ali pa gre zgolj za naključje, prepuščamo domišljiji.
Za lažje razumevanje poteka takšnega posla pojasnjujemo, da mora nekdo najprej izraziti interes za zemljišče, nato pa Občina izpelje postopek. To pomeni, da je županovo podjetje županu poslalo namero za nakup teh zemljišč, župan ali podžupan pa sta podpisala sklep o prodaji z neposredno pogodbo. Ponovno poudarjamo, da dokument, ki ga objavljamo, dokazuje, da ni šlo za dražbo, temveč za neposredno pogodbo. Župan tako bodisi namerno zavaja bodisi po skoraj osmih letih županovanja ne razlikuje pojma dražbe od neposredne pogodbe.
Občinski svet ni potrdil prodaje
Vse skupaj je še toliko bolj nenavadno, ker Občina vsako leto ob sprejemanju proračuna, ki ga pripravlja župan Arsenovič, obravnava tudi načrt prodaje občinskih zemljišč. Nenavadno je, da teh zemljišč v tem načrtu preprosto ni bilo. Župan Arsenovič kot dober poslovnež torej mesece pred nakupom teh zemljišč še ni vedel, da jih želi kupiti. Ali pa je na ta način drugim investitorjem, ki pregledajo potrjen seznam nepremičnin, ki jih občina namerava prodati v tekočem letu, namerno prikril to informacijo.
Arsenovič kupil hišo od javnega sklada na dražbi za polovico ocenjene vrednosti GURS
Še bolj zanimiv je celoten posel z javnim skladom, od katerega je Arsenovič kupil hišo na javni dražbi. Kot je dejal sam Arsenovič, je bila pri tem poslu opravljena cenitev, nato pa izvedena dražba. Zanimivo je, da je hišo na dražbi kupil za 155.000 evrov, medtem ko javno dostopna GURS-ova ocena vrednosti hiše znaša 291.000 evrov. Cenitev Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je bila objavljena 1. 1. 2025 in je javno dostopna vsem.
Vir: GURS
Vsi vemo, da cene nepremičnin praviloma rastejo, očitno pa vrednost izgublja le nepremičnina, ki jo je kupil Arsenovič. Na tem mestu se moramo vprašati, ali je bila cenitev javnega sklada izvedena pravilno in transparentno, saj je skoraj za 150.000 evrov nižja, torej približno dvakrat nižja od ocene GURS-a pred več kot letom dni. Arsenovič ima res srečo, da zna kupovati nepremičnine za »drobiž«.
Na tem mestu si lahko pogledate celotno izjavo Arsenoviča in se sami prepričate o njegovih besedah.
Medtem ko so danes mediji poročali, kako je podjetje župana Saše Arsenoviča na dražbi kupilo hišo od Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, pa vam zdaj razkrivamo, da je Arsenovičevo podjetje zemljišča, ki so okrog hiše, kupilo neposredno od Mestne občine Maribor – brez dražbe in razpisa.
Kot je časopis Večer danes poročal, da je županovo podjetje od Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada kupilo hišo na naslovu Ob Dravi 1, je vse skupaj delovalo skoraj idilično: stara hiša z razgledom na reko, zasebna investicija v obnovo območja ob Dravi, morda celo signal, da se bo kaj premaknilo tudi na desnem bregu Drave in ne samo na županovem dvorišču v centru mesta.
V našem uredništvu pa smo pogledali širše. In izkazalo se je, da hiša ni bila zgolj naključen prednovoletni nakup.
Župan na obeh straneh mize
Pred koncem leta si je župan privoščil še eno darilo – njegovo podjetje je kupilo sosednja zemljišča ob tej hiši. In to ne od kogarkoli – zemljišča je podjetje kupilo neposredno od Mestne občine Maribor, katere prvi mož je župan sam.
Za slabih 14.000 evrov je podjetje pridobilo štiri parcele: 162/3, 158/4, 165/6 in 164/3, vse k.o. 681 Pobrežje. Prodaja je potekala z neposredno pogodbo med občino in podjetjem, brez dražbe, tekmovanja ali dodatnih vprašanj.
Vir: E-prostor
Občinski svet ni dal soglasja k prodaji
Ob sprejemanju proračuna vsako leto Občinski svet Mestne občine Maribor sprejme Načrt prodaje občinskih zemljišč, s čimer imajo investitorji vpogled, katera zemljišča bo Občina prodajala v prihodnjem letu. Ob sprejemanju načrta prodaje za leto 2025 zemljišč, ki jih je kupilo podjetje župana, ni bilo. Občinski svet zato nikoli ni podal soglasja k prodaji.
Tako se postavlja vprašanje, kako je prišlo do neposredne prodaje zemljišč podjetju v lasti župana. V prihodnje, če kdo potrebuje občinsko zemljišče, se zdi, da bi lahko poklical kar “Acota”, ki bi ga prodal brez nadaljnjih postopkov. Zakaj sploh potrebujemo mestni svet?
Vse zakonito? Morda.
Ko podjetje župana sklepa neposredno pogodbo z občino, ki jo vodi isti župan, se postavi preprosto vprašanje: kdo je varuh javnega interesa? Hiša ob Dravi torej ni bila le simpatičen nakup. Bila je začetek sestavljanke. Vsaka nova parcela dopolnjuje sliko, ki postaja vse manj naključna. Pri takšnih zgodbah ne gre le za zakonitost. Gre za videz integritete in standarde, ki si jih kot skupnost postavljamo.
Hiša ob Dravi je bila očitno le prvi del zgodbe. Zemljišča okoli nje kažejo širšo sliko – takšno, ki terja jasna pojasnila, saj se briše meja med javnim in zasebnim interesom.
Maribor si zasluži odgovore. Ne le razlage, da župan ne dela nezakonito.
Pogledali smo, kako pečejo pustne krofe na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor za Restavracijo in kavarno Sedem in jih vprašali, na kaj je treba paziti pri tem.
V učni kuhinji te dni namreč dnevno spečejo od 1.500 do 2.000 krofov z raznimi nadevi, posipi in prelivi, na ulico pa so postavili tudi ličen tovornjak s krofi. Poglejte, kako delajo in kaj so svetovali. In še zanimivost, tudi letos imajo različne krofe – novost je jurka – z različnimi nadevi, prelivi in posipi.
Na današnji dan bodo tudi v Mariboru mnoge kulturne ustanove odprle vrata obiskovalcem. Ti si bodo lahko med drugim ogledali tudi nekaj razstav, npr. v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer bodo tudi brali poezijo, v Galeriji DLUM in v Vetrinjskem dvoru, kjer bo danes odprtje razstave Šole umetnosti in galerije Atilem.
V Vetrinjskem dvoru danes ob 11. uri odprtje razstave Ko čopič bere knjigo
Danes ob 11. uri bo odprtje razstave Ko čopič bere knjigo, ki ni zgolj razstave ni zgolj priložnost za ogled likovnih del, temveč predvsem dejanje podpore mladim ustvarjalcem. Z obiskom jim pošiljamo jasno sporočilo, da je njihov trud opažen, njihova ustvarjalnost pomembna in da ima umetniški glas mladih svoje mesto v kulturnem prostoru. Takšna podpora jih opolnomoči in jim pogosto pomeni tudi ključen zagon za nadaljnje ustvarjanje. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar predstavlja izbor ilustriranih naslovnic knjig po lastnem izboru mladih avtorjev, ki so nastajale skozi raziskovanje odnosa med literaturo, domišljijo in barvno atmosfero modrine. Izhodišče so bili literarni motivi, ki so jih mladi interpretirali na oseben način ter jih prelili v likovni izraz – od risbe do akrila in mešanih tehnik. Vsako delo nosi svoj ritem, razpoloženje in zgodbo ter vzpostavlja samosvoj dialog med besedo in podobo.
Razstava Ko čopič bere knjigo v Vetrinjskem dvoru. Vir: Šola umetnosti in galerija Atilem
“Vabljeni na otvoritev razstave, saj s svojo prisotnostjo neposredno podpirate razvoj in ustvarjalnost mladih umetnikov v našem mestu. Pomembno je, da mladi začutijo, da je njihovo delo vidno, slišano in cenjeno,” poudarja mentorica razstave Melita Ragolič. V Šoli umetnosti in galeriji Atilem mladi ustvarjalci v ustvarjalnem procesu dobijo prostor, kjer se ideje lahko razvijajo premišljeno in samozavestno. Ob strokovnem mentorstvu nastajajo dela, ki niso zgolj vaja v tehniki, temveč tudi raziskovanje lastnega izraza, pozornosti do vsebine ter poguma za interpretacijo. Tako se postopoma »dvigujejo krila« umetniški domišljiji – na način, ki spodbuja ustvarjalnost, hkrati pa ohranja spoštovanje do avtorskega glasu vsakega posameznika. Atilem deluje v središču Maribora že od leta 2009 in sistematično spremlja ter podpira mlade na njihovi ustvarjalni poti. Skozi učno in mentorsko okolje spodbuja razvoj likovnega jezika, samostojnost pri ustvarjanju ter povezovanje z javnostjo prek razstav in projektov. Razstava Ko čopič bere knjigo, modri februar je zato tudi povabilo k srečanju z mladimi talenti, ki šele stopajo na svojo umetniško pot, a jo že oblikujejo z odločnostjo, občutljivostjo in svežino. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2026.
Na slovenski kulturni praznik v Pokrajinskem muzeju Maribor odprtje razstave stekla in branje poezije
Pokrajinski muzej Maribor, ki je letošnje praznovanje Prešernovega dne razširil na celoten konec tedna, bo v čast slovenskega kulturnega praznika odprl novo razstavo stekla v Grajski kavarni in organiziral branje poezije. Omogočil bo brezplačen ogled stalnih razstav in vodene oglede, tudi prilagojene za družine.
Včeraj so v Grajski kavarni odprli novo razstavo z naslovom Odprti depo stekla – nove pridobitve. Pohorsko steklo iz steklarn, ki so na Pohorju in njegovi okolici delovale več kot dve stoletji, je med lokalnim prebivalstvom še vedno zelo priljubljeno. V steklarnah so izdelovali velike količine namiznega stekla za vsakdanjo uporabo, od enostavnega do graviranega in brušenega, na evropski trg pa so pošiljale tudi luksuzne, umetniško dodelane dekorirane steklene izdelke. Na novi razstavi bo na ogled postavljeno pohorsko in štajersko steklo iz zbirk muzeja, dopolnjeno z najnovejšimi pridobitvami.
Obiskovalci na stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor. Foto: POMUM
Osrednji slovenski kulturni in državni praznik bo v Pokrajinskem muzeju Maribor v znamenju poezije. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 17.00 v Grajski kavarni Prešernovanje, javno branje poezije. Z avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, možnost javnega branja poezije pa bodo imeli tudi ljubiteljski ustvarjalci in oboževalci pisanih verzov.
V prazničnem koncu tedna izvajajo v tem tednu več javnih vodstev po stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor, na katerih je kronološko predstavljen razvoj širšega mariborskega območja od prvih naselitev v pradavnini do gospodarskega razcveta Maribora v 19. stoletju. Po sobotnih vodenih ogledih razstav sledijo danes, v nedeljo, ob 12. uri, družinam z otroki prilagojena vodstva pa bodo ob 10.00.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, praznujejo tudi v Galeriji DLUM
V Galeriji DLUM si lahko danes ogledate aktualno razstavo med 10. in 18. uro, voden ogled razstave pa bo ob 12. uri. Gre za vodstvo po razstavi “Majhni premiki – izmenjalna razstava s HDLU Rijeka” s kuratorko razstave Saro Nušo Golob Grabner. Na večmedijski razstavi se predstavlja 17 avtoric in avtorjev. Izmenjalna razstava s Hrvaškim društvom likovnih umetnikov iz Reke je nastala prek odprtega poziva in kuriranega izbora razstavljenih del.
Razstavljajo: Ivna Bruck, Lea Čeč, Ana Grubić, Carry-Lee Hent, Jadranka Hodanić, Silvana Konjevoda, Nina Lekić, Tatjana Masterl, Ivo Matošić, Tea Paškov Vukojević, Dajana Radoš, Silvija Sikavica, Damir Šegota, Miljenka Šepić, Celestina Vičević, Nevena Živić, Istog Duško Žorž.
Stanovalci Ulice Pohorskega odreda v Mariboru so čez noč ostali brez več kot 150 parkirnih mest. Garažno hišo so zaprle Mestne nepremičnine, saj sta inšpektorat za naravne vire in prostor ter geodetska inšpekcija ocenila, da objekt ni več varen za uporabo.
Uporabniki so se šele v začetku tega tedna izvedeli, da bodo ostali brez garažne hiše
Zgornja ploščad je zaprta že več kot desetletje, zdaj pa so zaprli še spodnjo etažo. Stanovalci opozarjajo, da je objekt v slabem stanju že dolgo, sanacija pa kljub številnim opozorilom ni bila izvedena.
Na občini, ki je lastnica garaže, so že pred leti priznali, da se zavedajo težav, a konkretnih ukrepov do danes ni bilo. Še pred zaprtjem so stanovalci imeli težave s parkiranjem, zdaj pa je ta problem le še večji.
Stanovalci opozarjajo, da so parkirna mesta nujno potrebna, a vrsto let čakajo na rešitve, ki jih ni bilo. Mnogi so razočarani, ker se po njihovem mnenju veliko vlaga v center Maribora, premalo pa v druge mestne četrti in krajevne skupnosti. Skrbi jih, da se bodo na njih zdaj spravili redarji, saj so primorani parkirati na zelenicah.
Tudi Mestna četrt Nova vas je seznanjena s problematiko
Predsednik MČ Nova vas, Vinko Virtnik, je pojasnil, da naj bi občina na tem mestu že imela druge načrte, vendar o zaprtju garaže ni bil obveščen niti s strani občine niti s strani Mestnih nepremičnin. Po njegovih besedah stanovalcem nadomestne rešitve niso bile ponujene, kar je povzročilo ogorčenje in šok.
Na Holdingu Maribor, kamor spadajo Mestne nepremičnine, so nam odgovorili: “Družba Mestne nepremičnine je kot upravljavec 28. januarja 2026 preko Mestne občine Maribor prejela poziv Gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, izdan na podlagi izvedenega inšpekcijskega pregleda, pri katerem je bilo ugotovljeno, da garažna hiša ne zagotavlja bistvenih zahtev objekta. V skladu z inšpekcijskim pozivom morajo Mestne nepremičnine ustrezno zavarovati garažno hišo v Ulici Pohorskega odreda (južni objekt), tako da preprečijo njeno uporabo ter ogrožanje premoženja, zdravja in življenja ljudi, prometa oz. njegove okolice. Omenjena garažna hiša ni bila uradno odprta za uporabo, parkiranje se ni zaračunavalo in z uporabniki niso bile sklenjene nobene najemne ali abonentske pogodbe. O nadaljnjih korakih v smeri dolgoročne rešitve bo javnost pravočasno obveščena.”
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, zadevo spremljamo še naprej.
V preteklosti smo že poročali o slabem stanju garažne hiše med Klinetovo ulico in Ulico Pohorskega odreda.
Zgornja ploščad je zaprta že več kot desetletje, sanacija pa se kljub številnim opozorilom ni zgodila. Na občini so že pred leti priznali, da se zavedajo težav, vendar konkretnih ukrepov do danes ni bilo. Lastnik garaže je namreč občina.
Zaprtje garažne hiše je zahteval inšpektorat za naravne vire in prostor ter geodetska inšpekcija, saj objekt po njihovih ocenah ni več varen za uporabo.
Dostop do zgornje etaže je bil že pred leti zaprt s cvetličnimi koriti, ker je garaža statično ogrožala uporabnike, spodnji prostori pa so bili edina možnost parkiranja.
Z današnjim dnem je več kot 100 ljudi ostalo brez možnosti parkiranja
Stanovalce je zato včeraj še toliko bolj presenetilo obvestilo, da se garaža danes zapira. Po več letih opozarjanja in čakanja na rešitve so ostali brez več kot 100 parkirnih mest, nadomestne rešitve pa jim niso bile ponujene. Kje bodo parkirali, ne vedo. Razočarani so nam dejali, da je čas, da se vlaga tudi v druge MČ in KS. Parkirna mesta so nujno potrebna in žalostno je, da vrsto let čakajo na rešitve, a zaman.
Odzive Mestne občine Maribor, Mestnih nepremičnin in MČ Nova vas, objavimo v nadaljevanju.
V UKC Maribor so danes dopoldne dostavili prvega od skupno štirih linearnih pospeševalnikov, ki jih nujno potrebujejo za obsevanje na kliniki za onkologijo. Ti štirje bodo nadomestili sedanja dva, ki sta že stara, povrh vsega pa se tudi ves čas kvarita. Da bo zdaj zdravljenje onkoloških bolnikov bolj prijazno, ob tem pa tudi kvalitetno, je poudarila v. d. predstojnice oddelka Tamara Petrun.
Danes je v jutranjih urah najprej do Klinike za onkologijo pripeljala ekipa z dvigalom. Iz kletnih prostorov so po delih odstranili stari linearni pospeševalnik. Nato pa z dvigalom dvignili dele novega linearnega pospeševalnika in vse dali v klet. Napravo bodo v prihodnjih dneh zmontirali skupaj. Potem pa jo bo treba še umeriti. Postopek traja običajno pol leta. Še dva nova linearna pospeševalnika bodo na onkologijo dostavili čez nekaj tednov. V. d. predstojnice oddelka Tamara Petrun je dejala, da se bodo potrudili, da bodo lahko vse tri naprave začeli uporabljati aprila. Pravi, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, tudi če bo treba delati še več ur. Napoved je optimistična, a Petrun meni, da bodo zmogli.
Ko bodo zagnali prve tri nove linearne pospeševalnike, bodo odstranili še enega starega. In naredili prostor za četrti linearni pospeševalnik. Tega pa naj bi začeli uporabljati konec julija ali pa v začetku avgusta.
Več težav s starima dvema linearnima pospeševalnikoma
Stara pospeševalnika sta se zadnje čase zaradi starosti večkrat kvarila. Ob tem so imeli tudi težave zaradi zagotavljanja rezervnih delov. Petrun je ob razlagi tega nazorno povedala, da je bilo najbolj grozno, kadar so med obsevanjem bolnika ugotovili napako in morali ustaviti. Da so v takem primeru ljudje stali zunaj in čakali, oni pa odpravljali napako. “Zdaj tega ne bo več!” je optimistična Petrun.
Bolnike so morali pošiljati na obsevanje v Ljubljano
S štirimi novimi linearnimi pospeševalniki bodo lahko opravili več obsevanj. Več bolnikov so do zdaj morali pošiljati na obsevanje v Ljubljano na Onkološki inštitut. Zdaj postopoma tega ne bo več, saj jih bodo lahko obsevali na Kliniki za onkologijo v Mariboru. Bolnike z nekaterimi vrstami raka bodo sicer še pošiljali v Ljubljano, večina pa, po besedah Petrun, bo imela možnost obsevanja v Mariboru. Poleg novih linearnih pospeševalnikov pa se že lahko pohvalijo tudi novim CT-simulatorjem, na kateremu začnejo delati v ponedeljek.
Do zdaj letno okrog 1000 bolnikov, naslednje leto bi lahko obravnavali okoli 2000
Da zdaj obsevajo približno tisoč bolnikov na leto, je še dejala Petrun in napovedala, da bi jih lahko naslednje leto lahko okoli dva tisoč. Z novimi napravami bodo namreč lahko imeli hitrejše obravnave. Hkrati pa tudi bolj kakovostne.
Zadovoljna tudi oba direktorja
Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je danes ob prihodu novega linearnega pospeševalnika povedal, da je nabava štirih linearnih pospeševalnikov, CT-simulatorja in opreme stala 34 milijonov evrov. Gre za financiranje iz sklada EU sredstev. Strokovna direktorica Nataša Marčun Varda pa je poudarila, da bo zdravstveno osebje zdaj lahko normalno delalo. In da jih ne bo vsak dan skrbelo, ali se bodo naprave kvarile, ali jih bodo morali ustaviti in spreminjati urnike. Sploh pa, da bodo lahko obravnavali bolnike v Mariboru in jih ne bo treba pošiljati drugam, kot so bili prisljeni do zdaj.
Včeraj so na območju Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Murska Sobota opravili 17 hišnih preiskav. Preiskovali so poslovne in stanovanjske prostore ter avtomobile. V preiskavah so našli in zasegli več poslovne dokumentacije in več elektronskih naprav, ki jih bodo tudi pregledali. Našli in zasegli so tudi denar in večjo količino zlata, v skupni vrednosti več kot pol milijona evrov.
Zaradi tega bodo izvedli ustrezne ukrepe za zavarovanje protipravne promoženjske koristi oziroma za ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora. Včeraj so tudi pridržali eno osebo. Po prenehanju razlogov za pridržanje pa so to odpravili, je med drugim v današnji izjavi povedal vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor Stanko Vidovič.
Predvidene kazni za kazniva dejanja prejemanja in dajanja daril ter pranja denarja
Za kazniva dejanja prejemanja in dajanja daril je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do šestih let in denarna kazen. Za kaznivo dejanje pranja denarja pa je predpisana zaporna kazen do petih let.
Danes so pojasnili še, da so zoper eno osebo ugotovili protipravno premoženjsko korist, saj naj bi na račun druge osebe polagal denar, za ta račun pa je bil pooblaščen. S tem naj bi skušal prekriti nezakoniti izvor denarnih sredstev.
Do zdaj so ugotovili, da je usluužbenec finančne ustanove osumljen, da je v okviru svojega dela pri tej finančni instituciji 15 osumljenim podjetnikom urejal posojila za financiranje njihove gospodarske dejavnosti. Zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi in s kršitvami internih predpisov je komitentom, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev kredita svetoval, kako naj lažno prikažejo finančne podatke, da bodo pogoje za odobritev kredita izpolnjevali.
Že lani preiskovali in izvedli predkazenski postopek
V povezavi z včerajšnjimi aktivnostmi s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete so danes na PU Maribor še dodatno pojasnili predhodne aktivnosti. Kriminalisti sektorja Kriminalistične policije PU Maribor so včeraj skupaj s kriminalisti z Murske Sobote izvedli aktivnosti v zvezi preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije. Pri tem je sodelovalo 52 kriminalistov. Danes je Vidovič povedal, da so lani poleti pridobili informacijo v zvezi suma nepravilnosti pri urejanju posojil pri finančni ustanovi na območju Policijske uprave Maribor. O teh nepravilnostih so obvestili navedeno finančno institucijo, ki je v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla svojo interno preiskavo. Pri tej preiskavi so na ustanovi zaznali razloge za sum storitve kaznivih dejanj.
Nato so na Policiji začeli predkazenski postopek in začeli zbirati obvestila. Predkazenski postopek je usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Poteka pa proti skupno 16 fizičnih oseb v smeri ustemeljitve sumov več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, dajanja daril in pranja denarja.
Vmesna postaja krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju že dobro leto deluje, a kljub temu se med obiskovalci in v javnosti še vedno pojavljajo vprašanja, kakšen je njen dejanski namen, kako uspešna je in ali bo v prihodnje dobila več vsebin. Zato smo se z vprašanji obrnili na Javni holding Maribor, ki upravlja Pohorsko vzpenjačo.
Kot pojasnjujejo, vmesna postaja sicer ni nova ideja. Načrtovana je bila že ob izgradnji obstoječe kabinske žičnice leta 2009, a je bila zaradi pomanjkanja časa in sredstev uresničena šele leta 2023, in sicer v okviru projekta Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh.
“Gre za pridobitev, ki ima določen potencial za razvoj Pohorja 365,” poudarjajo v Javnem holdingu Maribor. V začetni fazi je vmesna postaja največ dodane vrednosti prinesla predvsem kolesarskemu parku v spodnjem delu Mariborskega Pohorja, ki je lahko odprt tudi v zimskem času, kadar ni snega.
Najpogostejši uporabniki: kolesarji in pohodniki
Po njihovih navedbah vmesno postajo trenutno največ uporabljajo gorski kolesarji, zlasti tisti, ki se vozijo po kolesarski progi med vmesno in spodnjo postajo kabinske žičnice. Ob tem jo vse pogosteje uporabljajo tudi pohodniki, ki se odpravljajo proti Trikotni jasi in si želijo skrajšati pot.
V ta namen je bila na novo označena pohodniška pot med vmesno postajo in Trikotno jaso, na sami lokaciji pa so urejena tudi otroška igrala, kar dodatno širi krog potencialnih obiskovalcev.
Statistike ne vodijo, vstopov je malo
Na vprašanje o obiskanosti navajajo, da natančnih statistik o številu vstopov in izstopov na vmesni postaji ne vodijo. “V večini primerov gre za izstope, vstopov je malo,” pojasnjujejo in dodajajo, da trenutni cenik ne vključuje posebne vozovnice, ki bi bila namenjena zgolj vožnji do ali od vmesne postaje.
Tudi to je eden od razlogov, zakaj del javnosti še vedno dvomi o njeni dejanski vlogi v sistemu kabinske žičnice.
Načrti za prihodnost: zipline, sankališče, nove povezave
V Javnem holdingu Maribor poudarjajo, da vmesna postaja predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj dodatne ponudbe na Pohorju. V prihodnje razmišljajo o novih vsebinah, s katerimi bi lokacijo bolj osmislili.
Med idejami, ki jih omenjajo, so dodatne kolesarske vsebine, zipline, proga za sankanje v dolino ter povezovalna proga med območjem Habakuka in vmesno postajo KKŽ.
Čeprav vmesna postaja trenutno še ne izkorišča vsega potenciala, upravljavec verjame, da lahko v prihodnjih letih postane pomemben del celoletne ponudbe Mariborskega Pohorja. Ali se bodo načrti tudi uresničili, pa bo pokazal čas – in interes obiskovalcev.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je skupaj z županom Mestne občine Maribor Sašem Arsenovičem simbolično odprl prenovljeno avlo postajnega poslopja in zunanji plato pred železniško postajo Maribor. Prenova pomembno izboljšuje uporabniško izkušnjo potnikov ter prispeva k bolj urejenemu javnemu prostoru v središču mesta.
Prenova avle in zunanjega platoja ne železniški postaji Maribor, ki se je začela meseca avgusta 2025 in zaključila v začetku letošnjega leta, je zajemala vhodni del postajnega poslopja z novimi drsnimi vrati in urejenimi prehodi v avli ter restavracijo spomeniško zaščitenega stopnišča.
V osrednji avli so bili restavrirani spomeniško zaščiteni kamniti tlak, okna ter ura, nameščena pa sta bila tudi dva kartomata, eden v avli in eden pred vhodom. Urejena je bila nova čakalnica za potnike ter sanitarije za zaposlene v neposredni bližini javnih sanitarij ter servisni prostori za zaposlene. V avli, čakalnici, prostoru za prodajo kart in sanitarijah so bili nameščeni novi radiatorji, v kotlovnici pa so bile narejene potrebne prilagoditve. Prav tako se je na novo uredilo prezračevanje in klimatizacija v avli, prostoru za prodajo kart in čakalnici.
Obnova je zajemala tudi plato pred železniško postajo. Južni zunanji prostor ob glavnem poslopju je bil celovito prenovljen z novim odvodnjavanjem in ponikovalnim sistemom za meteorne vode, novim tlakovanjem, postavitvijo sodobne urbane opreme in osvetlitve ter zasaditvijo novih dreves. Izvedeno je bilo tudi čiščenje fasadnega kamna na čelni strani objekta ter prenova stopnic na delu glavnega vhoda v železniško postajno poslopje.
Vsi posegi so bili izvedeni v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar prispeva k skladnemu videzu objekta in ohranjanju njegove prepoznavne arhitekturne podobe.
Vrednost izvedenih del je znašala 1,3 milijona evrov z DDV.
V Dražencih je družino Marčič prizadel neizmeren udarec – v tragičnem požaru je umrl njihov 5-letni sin, otrok lokalnega vrtca in del skupnosti.
Ostali člani družine so ostali brez doma, osebnih stvari in spominov, družina pa se zdaj sooča z neizmerno bolečino.
Po poročanju Večera so triletnika uspeli rešiti, a se še vedno bori za življenje. Po neuradnih informacijah Večera je otrok priklopljen na respirator, saj je življenje še vedno ogroženo. Poleg poškodb dihal naj bi imel otrok tudi opekline po obrazu in rokah. Čeprav se lahko stanje še marsikaj zaplete, so zdravniki po poročanju optimistični glede njegovega okrevanja, navajajo.
Osnovna šola in vrtec Hajdina ter Območno združenje Rdečega križa Ptuj pozivata vse, ki lahko, da pomagajo družini. Vsak prispevek, ne glede na višino, bo družini olajšal težke trenutke in prispeval k obnovi njihovega življenja.
Prispevke je mogoče nakazati na naslednji račun:
Prejemnik: Območno združenje Rdečega križa Ptuj
TRR: SI56 0420 2000 0348 846
Namen: POMOČ družini MARČIČ PO POŽARU IN SMRTI OTROKA
Sklic: SI00 245134
SMS-donacije bodo omogočene od srede, 21. januarja 2026, podrobnosti bodo objavljene naknadno. Organizatorji prosijo za spoštovanje zasebnosti družine in se zahvaljujejo vsem, ki bodo pomagali ali delili poziv.
Vrsto let se že govori o gradnji doma za starejše v Dupleku, zdaj pa so že velik korak naprej k uresničitvi gradnje tega doma. Dom Danice Vogrinec bo namreč v naslednjem tednu objavil razpis za izvajalca gradnje. Pokazali pa so tudi, kakšen objekt bo nastal.
Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič in župan občine Duplek Mitja Horvat pa sta povedala več o načrtih, o dejavnostih, ki jih bodo izvajali v domu in kako bodo povezali z vsem tudi medgeneracijski center.
V fotogaleriji si lahko ogledate tudi vizualizacijo bodočega doma za starejše.
V Listi kolesarjev in pešcev opozarjajo, da so površine za pešce in kolesarje v Mariboru tudi teden dni po sneženju na številnih mestih še vedno poledenele in nevarne.
“Ledeni pločniki, peš cona in kolesarske poti predstavljajo resno tveganje za varnost, kar potrjujejo tudi podatki o povečanem številu poškodb zaradi padcev. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje ažurnosti zimske službe, temveč za širši problem načina, kako mesto sistemsko obravnava pešce in kolesarje v zimskem času,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Opozarjamo na neustrezne prioritete in ukrepe, ki so še vedno močno usmerjeni predvsem v prevoz z avtomobilom”
“Del ustaljenega protokola zimske službe je, da se pločniki in kolesarske steze uporabljajo kot prostor za odlaganje snega pri pluženju cest, s čimer se ti prostori dodatno zožijo ali spremenijo v nevarne ledene površine. Takšna praksa jasno kaže, da pešci in kolesarji v hierarhiji rabe javnega prostora še vedno niso obravnavani kot enakovredni udeleženci v prometu,” zapišejo.
Že leta se soočamo z miselnostjo odločevalcev in izvajalcev, da pozimi pešci in kolesarji nismo pomembni, pogosto povzeto v vprašanju »Kdo pa sploh kolesari pozimi?«. Naše stališče je jasno: trajnostna mobilnost ni sezonski projekt, temveč celoletna zaveza. Mesto uporabljamo vse leto – peš, s kolesom, z vozički itn. Če želimo “Pohorje 365”, še bolj potrebujemo “Maribor 365” – dostopen, varen in uporaben v vseh letnih časih.
Pričakujejo sistemske izboljšave pri načrtovanju in izvajanju zimske službe, ki bodo pešce in kolesarje obravnavale kot prioritetne uporabnike javnega prostora. To ni le vprašanje varnosti, temveč pomemben del razvoja mesta, kakovosti bivanja in verodostojnosti zavez k trajnostni mobilnosti.
Zima in zgodnja pomlad pomenita začetek sezone rezi v vinogradih in sadovnjakih, časa, ko je vsak vrtnar ali vinogradnik soočen z napornim ročnim delom – rezanjem trt, dreves in grmovnic. Tradicionalne ročne škarje so sicer preizkušena metoda, a delo je lahko počasno, roke hitro utrujene, rezi pa niso vedno enakomerni.
Prav pri tem se marsikdo obrne na Hojnik Slovenija, kjer dobijo praktične informacije o modernih pripomočkih za rez, kot so baterijske škarje, in lahko preverijo, kako delujejo v praksi, prav tako pa zaposleni svetujejo in nudijo pomoč pri izbiri orodja.
Vir: Hojnik Slovenija
Baterijske škarje – hitrejše in lažje delo
V zadnjih letih vse več vrtnarjev in vinogradnikov prehaja na baterijske škarje. Te naprave omogočajo natančen in hiter rez, obenem pa zmanjšujejo napor in utrujenost rok. Idealne so tako za vinograde kot za sadovnjake in manjše vrtove.
Zakaj se ljudje odločajo za baterijske škarje?
Ljudje se odločajo za baterijske škarje, ker omogočajo učinkovitejše delo, saj je rezanje hitrejše in natančnejše. Poleg tega bistveno zmanjšajo obremenitev rok, kar pomeni manj utrujenosti in prijetnejše delo tudi pri daljši uporabi. Njihova dodatna prednost je vzdržljivost in prilagodljivost, saj so primerne za obrezovanje različnih vrst rastlin ter za nasade različnih velikosti.
Kje dobiti strokovni nasvet?
Izbira prave baterijske škarje je lahko težka – pomembni so moč naprave, vrsta rezila in kapaciteta baterije. Za praktične nasvete in pregled različnih modelov je Hojnik Slovenija pravi naslov. Tukaj lahko obiskovalci spoznajo delovanje baterijskih škarij, preverijo različne modele in dobijo strokovne informacije, kako delo v vinogradih in sadovnjakih narediti hitreje in prijetneje. Kot so nam pojasnili pri Hojniku lahko izbirate med priznanimi znamkami kot so PELLENC Francija, CAMPAGNOLA in BLUEBIRD.
Sezona rezi je lahko naporna, a z nekoliko bolj “pametno” opremo lahko postane delo prijetnejše in učinkovitejše. Baterijske škarje so danes nepogrešljiv pripomoček za vinograde in sadovnjake, še posebej za tiste, ki želijo delo opraviti natančno, hitro in brez nepotrebne utrujenosti.
V petek so odprli na Mariborskem Pohorju smučišča vse do doline, hkrati pa so začele delovati tudi sedežnice Sleme, Poštela in Radvanje. Zanimanje za smuko ta vikend je res izjemno, kar se vidi tako na polnih parkiriščih kot tudi pred blagajno za nakup smučarskih kart in prevoza s sedežnicami. Gneča je velika.
Gneča je res velika. Dolge vrste se vijejo pred blagajno, tako da morajo biti smučarji in smučarke kar potrpežljivi, saj je treba dolgo čakati. Če bi bilo več prodajnih mest oziroma blagajn, bi se vrste nedvomno skrajšale, prav tako pa tudi čas, ki ga morajo zdaj smučarji preživeti v vrsti, ne pa na belih strminah.
Parkirišča ob vznožju Mariborskega Pohorja so polna, marsikdo kroži po njih ali od enega do drugega, da bi našel prazno parkirno mesto. Dolge kolone pa nastajajo tudi na cesti, ki vodi do tja.
Na Mariborskem Pohorju so v petek znova vzpostavili smuko vse do doline. Smučarje pričakujejo urejene bele strmine in ugodne razmere za smuko. Obratujejo sedežnice Sleme, Poštela in Radvanje, tako da je omogočen dostop do več smučarskih prog. Smuča se lahko čez dan, nočna smuka pa je na voljo vsak četrtek, petek in soboto med 18. in 21. uro.
V zadnjih dneh so pi Javnem holdingu Maribor zaznali neobičajno velike prevzeme soli na določenih lokacijah s strani posameznikov, tudi po več kot 100 kg soli na osebo, kar lahko vpliva na ustrezno in pravočasno dostopnost soli za vse občane Maribora, opozarjajo.
“Z namenom zagotavljanja enakomerne razpoložljivosti za gospodinjstva zato količino brezplačnega prevzema soli začasno omejujemo na največ 10 kg na gospodinjstvo,” sporočajo in prosijo za razumevanje in odgovorno ravnanje – l”e tako lahko namreč zagotovimo, da bo sol na voljo vsem, ki jo v zimskih razmerah potrebujejo,” so dodali.
Kje in kako lahko občani prevzamejo sol?
Občani lahko sol za posipavanje zasebnih površin prevzamejo:
na sedežih mestnih četrti (MČ),
na sedežih krajevnih skupnosti (KS),
največ 10 kg na gospodinjstvo.
Obvezna je lastna posoda ali ustrezna embalaža.
Dobave na MČ in KS se izvajajo sprotno in skladno z razmerami na terenu.
V izjemnih primerih je prevzem možen tudi neposredno na lokaciji podjetja Nigrad, Zagrebška cesta 30, Maribor.
