V oddaji Vzhodna o težko pričakovani nadgradnji mariborske onkologije in drugih ključnih investicijah v UKC Maribor- V tokratni oddaji Vzhodna smo se posvetili eni izmed najpomembnejših zdravstvenih tem za severovzhodno Slovenijo – nadgradnji mariborske onkologije in drugim investicijam v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. V studiu so se nam pridružili Ivan Osrečki, v. d. direktor […]
Na posnetku si lahko ogledate Zbor krajanov Selnice ob Dravi, ki je bil 19. 5. 2025.
The post Zbor krajanov Selnice ob Dravi (19. 5. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate slavnostno prireditev ob občinskem prazniku Selnice ob Dravi, ki je bila 22. 5. 2025.
The post Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku Selnice ob Dravi (22. 5. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Danes, v ponedeljek, 19. maja 2025, bo ob 18. uri na televiziji BK TV oddaja Kulturni izziv, v kateri je gostja izjemna ženska Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Predstavila bo razvoj konservatorija in sedanje izzive, ki jih imajo ob 80-letnici delovanja. Predstavila bo: 🔹 kako je konservatorij nastal in rasel 🔹 […]
Po uspešno izvedeni čistilni akciji Mestna občina Maribor (MOM) nadaljuje z uresničevanjem pomembnih okoljskih in zdravstvenih ciljev.
Tokrat s subvencioniranjem stroškov odstranitve in varnega odlaganja azbestnih plošč
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju stroška odlaganja azbestnih plošč je MOM objavila razpis, ki občanom omogoča, da odgovorno odstranijo in odložijo ostanke nevarnih gradbenih materialov preteklosti.
Z omenjenim razpisom občina spodbuja trajnostno ravnanje z nevarnimi odpadki ter zmanjšuje tveganje za zdravje ljudi in okolje. Ukrep ima tudi simbolno vrednost, saj kaže na skrb lokalne skupnosti za prihodnje generacije in kakovost bivanja. Mestna občina s tem utrjuje vizijo Maribora kot varnega, čistega in zdravju prijaznega mesta.
Za ta namen je MOM v proračunu za leto 2025 namenila 20.000 evrov.
Kdo je upravičen in kakšni so pogoji?
Subvencija je namenjena pokritju stroškov odlaganja azbestnih plošč, ki nastanejo pri rekonstrukciji, menjavi strehe ali rušenju objektov. Do subvencije so upravičeni občani MOM, ki so lastniki ali solastniki objektov z odstranjeno strešno kritino iz azbestcementa.
Pogoji:
Azbestne plošče morajo biti oddane na zbirnem centru Snaga d.o.o. (Lahova ulica, Tezno), skladno z varnostnimi navodili iz razpisne dokumentacije.
Možen je tudi plačljiv prevoz v organizaciji podjetja Snaga (kontakt: narocila@snaga-mb.si ali 02 620 58 68).
Odpadke je dovoljeno oddati šele po prejemu pravnomočne upravne odločbe občine.
Višina subvencije in način prijave
Višina subvencije znaša do 100 % upravičenih stroškov, vključno z DDV in okoljsko dajatvijo, vendar največ do 1.000 evrov. Sredstva bodo nakazana neposredno podjetju Snaga d.o.o., po potrditvi končnega poročila s strani občinske službe.
Razpis je odprt do 30. junija 2025 oziroma do porabe sredstev.
Načini oddaje prijave:
Elektronsko (skeniran podpisan obrazec) na: mestna.obcina@maribor.si, z zadevo: “Prijava na subvencioniran odvoz azbestne kritine, št. zadeve 4102-208/2025”,
Po pošti na naslov: Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor,
Osebno v vložišču MOM, soba 14, v času uradnih ur.
Vloga mora vsebovati:
Izpolnjen prijavni obrazec (na voljo v razpisni dokumentaciji),
Fotografijo objekta pred odstranitvijo kritine,
Fotografijo objekta po odstranitvi,
Soglasje lastnika, če vlagatelj ni lastnik objekta.
Obravnava vlog
Prispele vloge bo pregledala pristojna komisija. Če bo vloga nepopolna, bo vlagatelj pozvan k dopolnitvi. Nepopolne in nepravočasno dopolnjene vloge bodo zavržene. O izidu bodo vlagatelji obveščeni v roku 30 delovnih dni od prejema popolne vloge.
Skupaj za čistejše in varnejše okolje
Občane vabimo, da izkoristijo možnost finančne podpore in se vključijo v proces trajnostne prenove svojih domov. Z odgovornim ravnanjem lahko skupaj ustvarjamo varnejše in bolj zdravo bivalno okolje za vse generacije.
V Mariboru se je pod organizacijo MKC Maribor odvila četrta Parada ponosa, ki pa je bila pod poostrenim budnim očesom policije. Ne nazadnje se je na spodnjem delu Trga svobode zbrala manjša množica nasprotnikov parade – ti so udeležencem parade tudi sledili po ulicah.
Stopnja sovražnega govora v skupnosti se ne umirja
Mladinski kulturni center (MKC) Maribor je četrto Parado ponosa pospremil z osrednjim geslom “Preglasimo sovraštvo”. Marja Guček, direktorica MKC Maribor, je med zbiranjem udeležencev povedala: “Sodelujemo s policijo, verjamemo, da je za našo varnost dobro poskrbljeno. Do gesla pa smo prišli zaradi preteklih izkušenj s parad. Kljub temu, da izvajamo parado – ta je četrta -, se stopnja sovražnega govora v skupnosti ne umirja. Ampak se v današnjem času še povečuje. Radikalizacija, predvsem med mladimi, je vedno večja. Na vsaki paradi se soočimo z grožnjami. Zato je zadnji čas, da rečemo da je sovraštva v vseh njegovih oblikah dovolj.”
Obsojanje nasilja
“Vsi, vsak posameznik, javne osebe, javne inštitucije moramo obsoditi vsako obliko nasilja,” je še poudarila Guček in dodala, da je treba razviti oblike podpornih programov za vse, ki so žrtve nasilja.
Parada po ulicah, nasprotniki pa hodili za udeleženci
Manj številčna množica nasprotnikov parade se je zbrala na spodnjem delu Trga svobode. nekoliko več njihovih pripadnikov je prišlo malo pred začetkom parade. V njihovi bližini pa so bili zbrani tudi policisti. Ko se je Parada ponosa začela in krenila mimo njih na Ulico škofa Maksimilijana Držečnika, je bila policija še bolj pozorna. Udeleženci parade so nadaljevali pot do Trga Leona Štuklja in naprej po mestu. Njihovi nasprotniki pa so jim sledili. Tako se je slišalo vzklikanje udeležencev parade in njihova glasba, ki so jo predvajali preko zvočnika, za njimi pa se je slišalo skandiranje njihovih nasprotnikov. Ko so se udeleženci parade vrnili na Trg svobode, so se nasprotniki postavili na začetno pozicijo. Na trgu so sledili govori in nastopi. Na koncu pa so se udeleženci razšli. Policija pa je zaradi poostrene varnosti še ostala in spremljala dogajanje na trgu in bližnjih ulicah.
Nasprotniki Parade ponosa so se zbirali na robu Trga svobode, nato pa udeležencem sledili po ulicah
Komentarje s sovražno vsebino so prijavili
Dejala je še, da so pri vsaki objavi o Paradi ponosa, ki so jo objavili na družbenih omrežjih, dobili več sto komentarjev s sovražno vsebino in nagovarjanjem k nasilnim dejanjem. In te komentarje so prijavili, nato pa jih tudi izbrisali.
Na paradi tudi minister Maljevac
Na današnji paradi je bil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je v svojem govoru izpostavil boj za za pravice LGBTQIA+ oseb, ki ga je treba razumeti kot del širšega razrednega boja. Sam je med govorom povedal, da je tudi sam član te skupnosti in da ve, kaj pomeni, skrivati se in čutiti sram, ko bi pravzaprav moral čutiti ljubezen. Izpostavil je še: “Ljubezen ni privilegij, ampak je pravica!” Izpostavil je tudi, da je vsak tretji član skupnosti deležen besednega ali fizičnega nasilja in dodal, da se to vidi tudi v Mariboru.
Parado ponosa smo spremljali v živo, posnetek si lahko ogledate TUKAJ.
Mariborski župan Saša Arsenovič je kljub izgubljeni tožbi zoper mestni svet zaradi odvzema ustanoviteljskih pravic v javnem holdingu prepričan v svoj prav. V današnjem prvem odzivu na odločitev upravnega sodišča je napovedal, da bo vložil predlog za revizijo na vrhovnem sodišču.
A kaj ko očitno to ni bilo bolj … Neuspešen je bil tudi s predlogom za odpoklic dveh nadzornikov.
Spomnimo …
Arsenovič je poskušal z upravnim sporom razveljaviti odločitev mestnega sveta, ki mu je decembra 2023 odvzel ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu Maribor ter jih prenesel nase. A upravno sodišče je v pred dnevi izdani sodbi presodilo, da njegova tožba ni utemeljena, odločitev oa je že pravnomočna, zato nanjo ni mogoča pritožba.
Odločitev pravnomočna, a obrnil se bo na vrhovno sodišče
“Glede na to, da v tem sporu še vedno mislim, da to ni prav, torej da dolgoročno ni prav ločevanje pristojnosti in odgovornosti, sem se v dogovoru s pravnimi svetovalci odločil, da bomo sprožili revizijo, ki pa bo brezplačna,” je Arsenovič povedal v današnji izjavi za medije. “Ne gre samo za stvar Maribora, gre za odgovornost vseh županov,” je prepričan.
Izgubil tudi v drugi zadevi – na okrožnem sodišču
Arsenovič se je v zvezi z odločanjem v holdingu sicer obrnil tudi na okrožno sodišče. Tja je občina vložila predlog za odpoklic dveh delavskih predstavnikov v nadzornem svetu holdinga, ki jih je imenoval skupni svet delavcev holdinga. Župan namreč meni, da bi moral svoje predstavnike v nadzorni svet holdinga imenovati svet delavcev holdinga kot d.o.o., ne pa skupni svet delavcev vseh podjetij, vključenih v holding.
Danes so na občini prejeli sodno odločitev tudi v tem primeru. Okrožno sodišče je zahtevek občine zavrglo, ker ta ni izkazala pravnega interesa za odpoklic nadzornikov. V tem primeru je še možna pritožba, na občini pa se po besedah župana še niso odločili, kako bodo ravnali naprej.
Po enajstih letih delovanja v mariborskem mestnem svetu se Josip Rotar poslavlja kot mestni svetnik.
V petek sem zaključil zgodbo mestnega svetnika pri Mestni občini Maribor, je zapisal Rotar na družbenem omrežju. S tem bo odprl prostor za druge zgodbe v življenju: “Obenem pa dal priložnost tudi izkušenim in zagnanim posameznikom, ki bodo namesto mene odigrali zadnjo četrtino tekme v tem mandatu.”
Takole je zapisal v odstopni izjavi:” Po temeljitem premisleku sporočam, da z današnjim dnem (30.5.2025) odstopam z mesta mestnega svetnika Mestne občine Maribor.V zadnjih mesecih sem začutil, da lahko največ prispevam na druge načine – bolj fleksibilno, manj vezan na formalne funkcije. Politik sem postal, da bi premikal meje mogočega, odpiral prostor za sodelovanje in vztrajno gradil mesto, ki ljudem vrača dostojanstvo.”
Ta odhod ni konec, ampak nadaljevanje po drugačni poti
Dodal je še: “S ponosom se oziram na zadnje desetletje dela v mestnem svetu. Skupaj smo se zavzemali za dostopnejše, pravičnejše in pogumnejše mesto: za kolesarje, pešce, skupnost. Verjamem, da smo veliko dosegli in da je še veliko pred nami. Zato ta odhod ni konec, ampak nadaljevanje po drugačni poti. Še naprej ostajam aktiven član Liste kolesarjev in pešcev ter del gibanja, ki ga poganjajo pogum, vztrajnost in solidarnost. In kar je zame najpomembnejše: vem, da sem obdan s somišljenicami in somišljeniki, ki bodo to pot pogumno nadaljevali. Hvala vsem, ki ste me podpirali, sodelovali in verjeli v drugačno politiko.”
Na upravnem sodišču v Mariboru je bila sredi aprila glavna obravnava v tožbi župana Saše Arsenoviča zoper mestni svet zaradi odvzema ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Maribor.
Župan je vztrajal, da je bila poteza mestnih svetnikov nezakonita. Po navedbah njihovega zagovornika pa ni šlo za poseg v izključno pravico župana, smo poročali takrat. jasno je bilo, da bodo sodbo sporočili pisno. Zdaj je jasno, da je upravno sodišče tožbo župana Arsenoviča zavrnilo. Sodba je tudi že pravnomočna.
Upravno sodišče in predsednica senata Mojca Medved Ladinek sta tako presodila, da se tožba zavrne. V sklepnem delu sodbe je sicer pojasnjeno, da sodišče meni, da mestni svet z odločitvijo ni posegel v izvršilno funkcijo župana, ki zastopa in predstavlja občino.
Spomnimo …
Arsenovič je poskušal z upravnim sporom razveljaviti odločitev mestnega sveta, ki mu je decembra 2023 odvzel ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu Maribor ter jih prenesel nase. Potem ko je sodišče lani zavrnilo županov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se do odločitve sodišča v tožbi zadrži izvajanje sporne spremembe, je zdaj zadeva končana tudi vsebinsko.
Ob dnevu urgentne medicine so zaposleni v urgentnem centru UKC Maribor znova javno opozorili na kritične razmere, v katerih že dalj časa delujejo.
Zaradi sistemskih pomanjkljivosti, pomanjkanja kadra in prenatrpanosti centra, po njihovih besedah trpijo tako bolniki kot zaposleni.
»Urgentna medicina na nivoju urgentnih centrov v Sloveniji je na žalost klinično mrtva,« je bil neposreden Andrej Hohnec, namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra. Po njegovih besedah se stroka že več let bori za preživetje, a ostaja preslišana.
V Sloveniji naj bi po trenutnih podatkih delovalo okoli 200 specialistov in specializantov urgentne medicine, vendar jih je v samih urgentnih centrih zaposlenih manj kot četrtina.
»Polno zaposlenih specialistov v urgentnih centrih je okoli 30 – polovica jih dela tukaj, v Mariboru. Niti za en avtobus nas ni dovolj,« je ponazoril Hohnec.
Razmere za delo so naporne, kadrovske luknje pa se širijo – ne le med zdravniki, tudi med medicinskimi sestrami in drugimi sodelavci
Zaradi neurejenega sistema in počasnega pretoka bolnikov pogosto prihaja do zastojev. Mnogi bolniki ostajajo na urgenci več ur, včasih tudi dan in več, ker jih ni mogoče premestiti na oddelke.
Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen poudarja, da se zaposleni kljub vsemu vsak dan znova trudijo pomagati po najboljših močeh. »Upamo, da pacienti razumejo, da najboljše žal ne pomeni tudi najhitreje,« je povedal. Ob tem je izpostavil, da so zaradi stisk in dolgotrajnega čakanja še vedno pogosto tarča nasilja. »Fizičnih napadov je sicer nekoliko manj, a verbalno nasilje ostaja stalnica,« je dodal.
Kljub težkim razmeram zdravniki vztrajajo
»Delo je izjemno zahtevno, a tudi zelo izpolnjujoče – pomagamo ljudem, ko so v največji stiski,« pravi Metin Omerović, specialist urgentne medicine. A za ohranitev tega sistema bo po mnenju zaposlenih potreben jasen politični odgovor – ali si država res želi imeti nujno medicinsko pomoč ali ne.
Iz OK i-Vent Maribor z veseljem sporočajo, da bosta v novi sezoni prvoligaške ekipe ostala dva nadarjena mladinska reprezentanta, ki igrata na igralni poziciji sprejemalca – Jakob Špes Podbregar (letnik 2005) in Liam Klinger (letnik 2009).
Jakob Špes Podbregar se je klubu pridružil decembra lani iz vrst Panvite Pomgrad
V mladinski karieri je dosegel izjemne uspehe, med drugim je bil član zlate slovenske reprezentance U17, ki je leta 2023 na evropskem prvenstvu v Albaniji osvojila naslov evropskih prvakov. Iz kluba poudarjajo, da je Jakob s svojo energijo, borbenostjo in tehnično dovršenostjo hitro našel svoje mesto v ekipi OK i-Vent Maribor.
OK i-Vent Maribor
Liam Klinger je domač izdelek kluba, saj je z njimi že od svojih prvih korakov v odbojki
V sezoni 2024/25 je bil član reprezentanc U17 in U19, obenem pa je bil najkoristnejši igralec mladinskega državnega prvenstva, kjer so osvojili naslov državnih prvakov. Klub izpostavlja njegov izjemen potencial ter odličen odnos do treningov in tekem.
OK i-Vent Maribor
Trener Sebastijan Škorc o nadaljevanju sodelovanja z igralcema: »Jakob se nam je pridružil v zimskem prestopnem roku in ostaja z nami. Gre za igralca z velikim potencialom, na katerega računamo dolgoročno in ga vidimo kot enega nosilcev igre generacije, ki prihaja.«
»Liam je igralec naše šole, reprezentant U17 in U19 ter MVP mladinskega državnega prvenstva. Verjamemo, da bo z delom in pravim odnosom vsak dan napredoval.«
Igralca sta tudi izrazila svoje zadovoljstvo:
Liam Klinger: »Vesel sem, da bom tudi v prihajajoči sezoni del ekipe OK i-Vent Maribor. Klub mi pomeni veliko, verjamem v ekipo in komaj čakam, da skupaj znova stopimo na igrišče.« Jakob Špes Podbregar: »Vesel sem, da ostajam del ekipe OK i-Vent Maribor še vsaj eno sezono. Imamo visoke cilje in verjamem, da lahko skupaj naredimo korak naprej. Ekipa ima odličen potencial in komaj čakam, da znova stopimo na igrišče in damo vse od sebe!«
Iz OK i-Vent Maribor so ponosni, da imajo v svojih vrstah takšna talenta, katerih prisotnost pomeni veliko vrednost za prihodnost kluba. S tem sporočilom jasno kažejo, da v Mariboru gradijo na mladih, delovnih in perspektivnih igralcih.
Gibanju Svoboda in Arsenoviču je uspelo oblikovati zavezništvo, katerega rezultat sta tudi nova podžupana: Davorka Pregl in Srečko Vilar, oba iz vrst Svobode
Dogajanje, ki smo mu priča danes, ni nepričakovano.
Kar smo lahko že opazovali na zadnjih sejah mestnega sveta – ko so svetniki Gibanja Svoboda večkrat glasovali za predloge župana Saše Arsenoviča, tudi v nasprotju s svojimi predvolilnimi načeli – se je zdaj tudi formalno udejanjilo.
Maribor tako vstopa v novo fazo političnega sodelovanja med lokalno oblastjo in vladajočo stranko na državni ravni. Premier Robert Golob je ob podpisu sporazuma, kot poroča STA, izpostavil pomen regije in zlasti Maribora:
“V Svobodi in v vladi verjamemo v Maribor. Maribor je že bil branik slovenstva in dolžni smo, da mu omogočimo prihodnost.”
Med skupnimi projekti sta tako premier kot mariborski župan izpostavila področje umetne inteligence in mariborski superračunalnik, investicije v znanje in kader. “Podpis sporazuma bo gotovo dvignil regijo. Ta podpis ni samo podpis za Maribor, ampak je podpis za Podravje, za Štajersko, za Pohorje,” je po poročanju STA pristavil Arsenovič.
Ali se s tem povezovanjem strinjajo vsi svetniki Gibanja Svoboda, pa ostaja odprto vprašanje – odgovor na to bo pokazal čas.
Včasih potrebujemo le en večer, da se spomnimo, kako lepo je živeti – in prav tak večer se je zgodil včeraj zvečer na posestvu Štajerska sivka, ki se nahaja le pet minut iz centra Maribora – z vrhunsko kulinariko chefa Filipa Matjaža, koncertom Nine Pušlar in večernim druženjem ob ritmih izbranega DJ-ja.
Po sprejemu gostov pod tisočerimi lučkami je sledilo razvajanje okusov pod taktirko Filipa Matjaža, chefa restavracije COB.
Chef Filip Matjaž je za kulinarični del poskrbel s podporo študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Sebastjan Plavčak iz Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, nam je zaupal, kaj so pripravili za glavno jed.
S svojo toplino, karizmo in glasbeno energijo je Nina Pušlar skrbela za edinstveno glasbeno vzdušje, ki je spremljalo doživetje, gostje so prepevali ob njenih hitih, Nina je celo izpolnila nekaj glasbenih želja, ob koncu pa si vzela čas in poklepetala z obiskovalci in se z njimi fotografirala.
Za tiste, ki niso želeli, da se dogodek prehitro konča, pa jih je v skednju čakal tudi after party z enim najbolj poznanih DJ-jev na Štajerskem – za izbrano družbo je glasbo vrtel DJ Lexy Dee. To je bil prvi izmed treh takšnih dogodkov, ki se bodo letos odvili na Štajerski sivki.
Na novinarski konferenci SDS so spregovorili o coni 30 znotraj Mestne občine Maribor, posebej o še veljavni coni 30 v Kamnici, ki bi na podlagi sprejetega sklepa na mestnem svetu, že zdavnaj morala biti ukinjena.
Župana so pozvali k upoštevanju peticije, ki odraža voljo prebivalcev Tezna glede avtobusne linije do Univerzitetno kliničnega centra v Mariboru.
Na novinarski konferenci so bili prisotni: Franc Kangler, predsednik MO SDS Maribor, Milan Mikl, vodja Svetniške skupine SDS v Mariboru in Simon Hauptman, predsednik Krajevne skupnosti Kamnica.
Franc Kangler: “Prvi razlog za novinarsko konferenco je ta, sami ste se prepričali, da je Mestni svet MOM velikokrat sprejel sklep in obvezal občinsko upravo in župana, da morajo nekaj storiti, pa niso. Drugi razlog je ta, da smo pregledali dokumentacijo in ugotovili, da so po letu 2022, po 1. novembru, vse cone 30 v Mariboru nezakonite.”
Milan Mikl je dejal, da je na predzadnji seji na pobudo SMS bil predlagan umik na pobudo krajanov in ukinitev cone 30, ki poteka na veliki razdalji med Kamnico in Ropohom. “30. april je bil datum, ko bi moral župan slediti sklepom. Kot je v njegovi navadi, temu ne sledi. To ni edini sklep, ki mu ne sledi in s tem ignorira mestne svetnike. Še manj pa sledi željam in prošnjam krajanov KS Kamnica ter vsem tistim, ki so plačevali izredno velike kazni.” Povedal je, da niso bili seznanjeni s spremembo zakona o cestah, ki je bil v Državnem zboru sprejet oktobra 2022 in je kasneje začel veljati. “Odredba, ki je podpisana s strani takratnega vodje sektorja Aleša Klinca, je bila sprejeta 3. 11., po sprejetju zakona, ki navaja, da je potrebno tovrstne ureditve sprejemati s splošnim aktom občine.” O tem bi torej moral odločati mestni svet, a se to ni zgodilo.
Napovedal je tudi, da bodo zahtevali, da se vsem, ki so bili kaznovani zaradi cone 30, ta denar vrne. “V kolikor je res tako, kot mi domnevamo, je prav, da se to tudi naredi.”
Simon Hauptman je dejal, da so zgroženi, ker se MOM požvižga na sklepe KS, zbora krajanov in mestnega sveta. »Vsi termini, ki so bili določeni, so zapadli, spremenilo se ni nič. Glede informacije, ki sem jo dobil včeraj, moram reči, da nisem presenečen. Dokumentov dolgo časa nismo dobili. Sem pa zgrožen.«
Klara Šmigoc, finalistka lanskega šova Masterchef Slovenija, je uresničila svoje dolgoletne sanje in odprla svojo prvo butično slaščičarno Sladklarije.
Njena sladka zgodba je tako dobila novo poglavje – v Miklavžu na Dravskem polju je odprla ‘cake shop’ na način ‘to-go’, kjer obiskovalci sladke dobrote prevzamejo in odidejo.
Sladklarije se nahajajo na Babičevi ulici 16 v Miklavžu. Ker gre za butični koncept, Klara svetuje, da pred obiskom preverite, ali je slaščičarna odprta – kontaktna številka je na voljo na družbenih omrežjih, ter na vhodu v Sladklarije.
Nova točka za sladokusce
S svojim projektom Klara tako združuje ljubezen do slaščic in strast do estetike ter ustvarja prostor, kjer sladke sanje postanejo resničnost.
Miklavž in širša okolica pa so z odprtjem Sladklarij zagotovo bogatejši za novo, okusno in vizualno dovršeno točko.
V LPR – Listi za pravičen razvoj MČ in KS so se odzvali na odstop Sama Petra Medveda s funkcije podžupana.
Zapisali so: “V LPR pozdravljamo odstop Sama Petra Medveda iz funkcije podžupana MOM. Hkrati pa menimo, da glede na vso breme težkih pravnomočnih obtožb kršitve integritete in zavajanja javnosti, takšna oseba ne more več opravljati funkcije mestnega svetnika MOM in posledično člana nekaterih pomembnih delovnih teles (npr. KVIAZ-a)”
Zato ga javno pozivajo, da kot odgovoren politik odstopi iz vseh funkcij: “Navedba župana MOM, Saša Arsenoviča, da bo še naprej “konstruktivno deloval” in s tem “pomembno prispeval k razvoju mesta Maribor” že kaže na to, da se ugotovljena praksa KPK, na ta način ne bo ustavila.”
V oddaji Kulturni izziv je bil gost Primož Premzl, galerist, založnik in zbiratelj, ki je pred dvema letoma dobil veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. V 30 letih delovanja je izdal več kot 60 del, pri njih pa je bil založnik, urednik, avtor ali soavtor.
Pritegnilo ga je založniško delo, zato se ga je lotil
Pravi, da naključij ni. Pred skoraj 40 leti je v mariborski Galeriji Ars začel prve korake. Kasneje se je osamosvojil. Izdal je svojo prvo knjigo na povabilo Pomurske založbe. »To me je tako pritegnilo. Sam proces dela, ki sem se ga takrat v tej založbi priučil, da sem enostavno rekel: ‘To je to, kar me zanima.’ Od takrat dalje izdajam knjige,« je dejal Primož Premzl in dejal, da je prapočelo vsega njegova zbirateljska pot.
Zbiral je razglednice, znamke, nato še veliko drugega
Zbirati je začel že v otroštvu, nekoliko kasneje stare fotografije, razglednice. Zdaj je sicer kar težko najti razglednice. Pa se je spomnil, kdaj je bila zlata doba razglednic. V zadnjih letih pa izgublja poslanstvo. Pravi, da množičnega pošiljanja razglednic več ne bo, da gre za pot, s katere ni povratka.
Sodobni izzivi digitalizacije in popisa celotne zbirke
Med drugim je izdal knjigo, v kateri je popis njegove zbirke. Sam je bil uspešen na razpisu, tako da je lahko delal na digitalizaciji svoje zbirke. Premzl pojasnjuje: »Kot pika na i je nastala ta knjiga, v kateri predstavljam svojo zbirko. Seveda, površinsko, po tematikah. To je neka osnova za naprej. Želim si, da bi z digitalizacijo in popisom zbirke nadaljeval. Čakam na pravi razpis. Verjetno pa bo v nekem trenutku tudi napočil čas, da bo ta zbirka morala dobiti novega lastnika. V smislu tega, da bo ta zbirka nekoč pristala v eni od javnih institucij, da bo na voljo vsem uporabnikom.« Zbirka je na voljo tudi raziskovalcem.
Enajstletno zbiranje slikovnega materiala Maribora pred nastankom razglednic
»Po prvi knjigi razglednic sem se odločil, da bi Maribor rad prikazal tudi po slikovni plati pred nastankom razglednic. To pomeni od prvega slikovnega gradiva, ki obstaja za mesto, to se pravi od prve polovice 17. stoletja do konca 19. stoletja, začetka 20. stoletja. In ta projekt, ki je na koncu doživel izdajo v knjigi Mariborske vedut, je trajal celil enajst let.” Največ slikovnega gradiva je našel v Gradcu.
»Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena.«
Več let pa že odkriva tudi zanimive osebnosti, ki so povezane z Mariborom, s Štajersko, s Slovenijo. Ne samo, da zapiše ali pove, za koga gre, ampak razišče čim več o življenju te osebe in podrobnosti, kako je povezana s Štajersko, z Mariborom. Tako si je vzel čas za Wilhelma von Tegetthoffa, Mariborčana, ki je razbil italijansko mornarico. »Pri Tegetthoffu je bila enostavna zgodba, da je bil pač nemškega rodu. Maribor je bil pač nekoč nemški,« izpostavlja Premzl, ki še vedno opaža, čeprav smo že nekaj let v Evropski uniji, odklonilen odnos do vsega nemškega: »Kljub temu, da je to del naše zgodovine. Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena. Najdete ga v vseh pomembnejših enciklopedijah.« Tudi tam, kjer opisujejo najpomembnejše pomorske bitke. Ne nazadnje je naveden med 19 najpomembnejšimi admirali.
Na nivoju mesta ne najde sogovornika, ki bi mu prisluhnil in pomagal pri realizaciji muzeja o Tegetthoffu
Sam si je dal zašiti tudi uniformo, kot jo je imel Tegetthoff, predstavljal jo je tudi na otoku Visu, kjer je bil ta admiral. Želel je napisati tudi obsežen odziv na nemško govorečem območju, ker je napisal tudi knjigo v nemščini. Pravi, da še ni odnehal. »Zbiram še vse na temo Tegetthoffa in moja velika želja je, da bi nekoč – upam, da v bližnji prihodnosti – v Mariboru odprl en miniaturni muzejček, posvečen Tegetthoffu. Čez dve leti bo 200. obletnica njegovega rojstva. Zdi se mi, da bi bila to izjemna obogatitev ene kulturne mestne turistične ponudbe. Je pa problem, da na nivoju mesta enostavno ne najdeš sogovornika, ki bi ti prisluhnil in bi ti bil pripravljen pomagati,« pravi Tegetthoff. Pravi tudi, da je že pred dvema letom naslovil prošnjo za odkup manjšega prostora pod njegovo galerijo, a da odgovora še ni dobil. V intervjuju je ob tem še razmišljal, da se lahko zgodi, da bo celotno zbirko o Tegetthoffu selil na Hrvaško, v Pulo: “Skratka enostavno bom moral videti, kaj bo v danem trenutku možno. Če seveda ne bo odziva v Mariboru, bo pač ta zgodba dobila nadaljevanje nekje drugje.”
Raziskoval je tudi življenje in delo Hermana Potočnika Noordunga in na svoje stroške v Mariboru postavil obeležje, kjer je deset let Noordung bil.
V slovenščini bo izdal roman Paula Blahe, ki se skorajda v celoti dogaja v Mariboru
»V zadnjem letu, dveh pa sem odkril osebnost, ki je popolnoma neznana Mariboru. To je Paul Blaha,« je še izpostavil Premzl. Gre za novinarja, gledališkega kritika, pisatelja, ki se je rodil v Mariboru, odraščal pa v Zagrebu, Beogradu in Pragi. Kaj vse se mu je zgodilo v vojni, kako je začel pisati kritike za dunajska gledališča, postal direktor gledališča z izjemnimi projekti. Napisal je več del, med drugim tudi roman, ki se skoraj v celoti dogaja v Mariboru. Premzl namerava ta roman izdati še letos v slovenskem jeziku. Napisal je že eno besedilo o Blahi, ki ga je objavil kar na Facebooku, v intervjuju v oddaji Kulturni izziv pa pojasnil, zakaj na Facebooku in ne v časniku.
Kaj vse je še Primož Premzl povedal v intervjuju, katere izzive sedanjosti, želje in načrte je še izpostavil, lahko zasledite v celotnem intervjuju.
Temeljni kamen za Arnesov podatkovni center v Mariboru: infrastruktura prihodnosti za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco.
V torek, 6. maja 2025, se je odvila slovesna otvoritev gradnje Arnesovega podatkovnega centra Maribor s postavitvijo temeljnega kamna, nagovori in okroglima mizama.
Nagovore so imeli premier Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter direktor Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) Marko Bonač.
Danes so tako položili temeljni kamen za podatkovni center Arnes Maribor, v katerem nameravajo v nadaljevanju vzpostaviti tovarno umetne inteligence z novim superračunalnikom. Izbrani ponudnik naj bi podatkovni center zgradil za 14,8 milijona evrov brez davka oz. za 18,1 milijona evrov z DDV.
Arnes bo podatkovni center postavil ob poslovni zgradbi Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in v bližini hidroelektrarne Mariborski otok, rok za dokončanje del, ki jih je zaupal družbi NTR Inženiring s partnerjema Advant in Energovat, pa je 31. julij 2026.
Ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence
Podatkovni center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC). Slovenija bo za projekt v Mariboru, ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov.
Vseh 13 izbranih lokacij bo ustvarilo medsebojno povezano omrežje vozlišč umetne inteligence, pripravljenih za podporo inovacijam umetne inteligence po vsej Evropi, so marca ob objavi rezultatov drugega razpisnega roka sporočili iz EuroHPC. Skupna vrednost izbranih projektov je ocenjena na okoli 485 milijonov evrov.
Več partnerjev projekta
Z izgradnjo podatkovnega centra in umestitvijo superračunalnika v njegov sklop delovanja bo Slovenija naredila ključni korak k digitalni preobrazbi ter okrepila konkurenčnost na področju umetne inteligence in visoko zmogljivega računalništva, so prepričani v Arnesu. Partnerji projekta so še Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.
Tokratni gost oddaje Kulturni izziv je bil Denis Jančič, vodja lokala Vetrinjc BarCoda v Vetrinjskem dvoru. A ta lokal ima pomembno vsebino, saj v njem skrbijo za širjenje kulture, glasbe, predvsem pa so povezani s svojim matičnim društvom KUD Coda, v katerem imajo glasbeno šolo. Tako prvo kot drugo in njuno poslanstvo je v intervjuju razkril Jančič.
Prvi izziv je izobraževanje mladih na področju kulture
“Eno prvih poslanstev tega društva je izobraževanje mladih na področju kulture, čisto preprosto,” je na začetku poudaril Denis Jančič. Glasbena šola je neformalna, ker “pridobiti status glasbene šole, kot je zahtevano na nekem nivoju, je pri nas zelo dolg in birokratsko zapleten postopek. Ker ta neformalna glasbena šola pa lahko nudi dosti širši spekter izobraževanja, ker se ne drži strogo zastavljenega kurikuluma, ki pa je včasih lahko precej ozek”. Na tej šoli učijo vse generacije in to tudi igranja na veliko inštrumentov, hkrati pa tudi petja.
Izziv in poslanstvo: narediti šolo, ki je širše dostopna
Na začetku je bil pravi izziv in hkrati poslanstvo je bil narediti šolo, ki je širše dostopna, s čim bolj kakovostnim podajanjem znanja in hkrati poskrbeti, da se to znanje nato vidi na prireditvah. Da lahko svoje znanje dajo učenci nazaj ljudem. Tako organizirajo nastope šolskih glasbenih skupin, posameznikov. In ti torej pridejo pred občinstvo, ne samo otroci pred starši, ampak širšim občinstvom. “Tako hitro ugotovijo, kaj jim pomeni nastopanje,” pravi Jančič. Vsakemu tudi dajejo psihološko podporo. Na letnem nivoju imajo sicer v šoli okrog sto učencev in učenk. Mnogi obiskujejo šolo več let, nekateri so celo dosegli to, da so po več letih sami postali mentorji.
Brez financiranja ne gre
Financiranje dejavnosti jim pomeni nov izziv, tako se prijavljajo na razne razpise, npr. za opremo, je poudaril Jančič in dejal, da so pri tem uspešni, manj pa pri financiranju programov. Sicer sami skrbijo za vse to.
Učijo se na eni lokaciji, svoje znanje pa pokažejo na raznih nastopih
KUD Coda je imel v začetnih letih prostore drugje, zdaj so na Koroški cesti, kjer imajo tudi vadbene prostore. Tam učenci in učenke lahko vadijo. Pri tem imajo prav poseben izziv, da niso moteči za okolico. In jim uspeva.
Rasla je želja, da bi imeli svoj prostor, videli so razpis za prostor v Vetrinjskem dvoru
Po več letih delovanja pa se jim je “zgodil” Vetrinjc BarCoda. “Že pred leti je bilo govora o tem, kako bi bilo fajn imeti prostore, kjer bi lahko mi imeli kontrolo nad tem, kako in kdaj izvajamo lastne produkcije. Ker smo že pred tem kdaj gostovali v Vetrinjskem dvoru, z zaključnimi nastopi, z (Z)mešanim festivalom in drugim – ali pa kje drugje, npr. v Jazz klub Satchmo -, je vedno bolj rasla želja, da bi imeli svoj prostor, kjer bi z vsem tem dobro razpolagali,” je razlagal izvor novega izziva Jančič. Narodni dom Maribor je objavil razpis za uporabo oziroma najem prostorov v Vetrinjskem dvoru. Gre za bar v Vetrinjskem dvoru in sosednji prostor, ki ga imenujejo studio. In je med prvimi pomislil: “Kaj pa če bi se mi prijavili na ta razpis?” Ko so malo predelali, prespali, so rekli: “Dajmo it v akcijo! Mogoče pa bi se to dalo, sicer vemo, da bo potem naslednje leto ali pa vsaj pol leta 24 ur na dan delo s tem, ampak nam je nekako uspelo.” Kot je sam dejal: “S premišljenim in strateškim pristopom smo predstavili, kaj sploh je naša vizija.”
“S takim entuziazmom, kot ga imamo v ekipi, se zdi, da gremo v pravo smer”
“Ker je bilo to vse v času, ki je dejansko pokazal nek zaton v kulturnem delovanju v mestu, sploh v centru mesta, je bilo zaznati vedno manj vsega tega. In ker smo tako društvo, da nam ni vseeno, in ker želimo delovati kot društvo, ki ima status dobre prakse, smo hoteli doprinesti k temu. In to je bila druga vizija. In mislim, da smo kar dobro predstavili in mislim, da nam kar dobro uspeva v to smer, da naredimo kolikor se da dober kulturni center v središču Maribora. Za kar je potrebna res dobra strategija. In naletiš na res dosti ovir. Ampak z res željo in takim entuziazmom, kot ga imamo v ekipi, se zdi, da gremo v pravo smer,” je še povedal Jančič o začetkih lokala Vetrinjc BarCoda, kjer torej ne nudijo zgolj pijače, ampak predvsem svoje vsebine in vsebine drugih na področju kulture.
Pred vrati je druga obletnica začetka delovanja Vetrinjc BarCode
V dveh letih delovanja so se razvili in imajo poleg svojih vsebin razne koncerte drugih glasbenih izvajalcev ter raznih vsebin drugih kulturnih ustanov, organizacij, društev, posameznikov. Ob vsem tem pa prav vsebinam nudijo podporo z gostinskim delom lokala. Prej niso imeli izkušenj s gostinskim delom, zato so morali preštudirati vse in sprejeti velik izziv. A temu dodali svojo ekološko noto. “V bistvu smo kavarna, ki je pridobila prvi naziv “zero waste kavarna” v Sloveniji, kar pomeni, da se res trudimo pridelati minimalno količino odpadkov. Ker nam pač enostavno ni vseeno za okolje. Tako nimamo plastenk, imamo kolikor se da povratno embalažo. Tudi z dobavitelji izbiramo, kako se temu reče, da bi imeli “zero kilometer”. Torej čim bližje. Čim manj prometa in vsega,” opisuje Jančič prav poseben izziv.
Kaj vse se dogaja v Vetrinjc BarCoda, katere prireditve imajo, s kom sodelujejo, kdo pri njih nastopa, v prostoru, v katerem se nekaj časa ni dogajalo skorajda nič, zdaj pa glasbeniki sami prepoznavajo prostor kot dober za nastope, je povedal Denis Jančič v intervjuju. Pa tudi komu dajejo prednost in podporo. Prav tako kaj vse imajo še zraven od literarnih dogodkov, stand-up prostorov, kdo še vadi, pleše v njihovih prostorih. Ne nazadnje tudi o tem, kako in zakaj sodelujejo z drugimi, ki delujejo za skupno dobro. Vsemu temu lahko prisluhnete v intervjuju:
Na Glavnem trgu v Mariboru so danes sprejeli 21 srbskih študentov, ki v štafetnem maratonu tečejo vse do Bruslja. V Evropski parlament nameravajo izročiti pismo s podrobnim oposom razmer v Srbiji.
Na svoji poti so se ustavili že v Osijeku, Virovitici in Varaždinu. Tudi v Maribor so pritekli in nekateri označili tamkajšnji sprejem za najbolj čustven. Na Glavnem trgu jih je namreč pričakala približno 150-glava množica, ki je skandidarala nekaj sloganov, vzklikala. Marsikateri je imel tudi transparent.
Srbski študenti so pred tem že bili s kolesi do Strasbourga, zdaj pa tekači tečejo vse do Bruslja, kjer hočejo opozoriti na razmere v Srbiji, izpostaviti študentske zahteve po padcu nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, zaradi katerega je umrlo 16 ljudi. Nadstrešek je padel lanskega prvega novembra in vse od takrat študenti vztrajajo, imajo demonstracije po več srbskih mestih in tui v diaspori.
Njihov sedanji tek so tudi poimenovali, in sicer ‘Od moje vasi do Bruslja v štafeti’. Vsak dan pretečejo več kilometrov po sistemu štafetnega teka. Pot bodo nadaljevali še v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Luksemburgu in Belgiji. V Bruselj pa naj bi po napovedih prispeli 12. maja na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.
V tokratnem Pomladnem pogovoru na BK TV smo gostili direktorja Energetike Maribor, Jožeta Hebarja.
V sredo je v Mariboru potekala slavnostna otvoritev pomembnega projekta za Energetiko Maribor – kotlovnice na lesno biomaso, ki pomeni velik korak k razogljičenju in večji uporabi obnovljivih virov energije. To je le en izmed pomembnih projektov, ki jih je podjetje v zadnjih letih zagnalo. Po visoko temperaturni toplotni črpalki, ki je že pred nekaj leti začela obratovati, je lesna biomasa še en strateški korak k bolj trajnostni energetski oskrbi.
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, je povedal, da je to pomemben korak za diverzifikacijo energetskih virov, saj je podjetje še pred kratkim skoraj stoodstotno odvisno od zemeljskega plina. Ta projekt pomeni, da se Maribor postopoma odpira alternativnim, bolj trajnostnim virom energije. Hebar je izpostavil, da imajo v okolici Maribora obilico gozdov, iz katerih nastajajo lesni odpadki, ki bodo zdaj uporabljeni kot gorivo v novem kotlu na lesno biomaso.
Sofinanciranje in politična podpora
Minister za infrastrukturo je obiskal otvoritev, kar se ne zgodi vsak dan. Država za sofinanciranje tega projekta namenila kar 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar je za Energetiko Maribor izjemno pomembno. Ob tem Hebar poudarja, da je to le del širše strategije diverzifikacije virov energije. Podjetje je bilo dolga leta popolnoma odvisno od uvoženega plina, kar je v času energetske krize postavljalo resne izzive. Z novim projektom se mariborska Energetika počasi oddaljuje od tega vira.
Izkušnje z gradnjo in obratovanjem
Gradnja kotlovnice na lesno biomaso je potekala od konca preteklega poletja do meseca dni pred otvoritvijo. Hebar je zelo ponosen na ekipo, ki je projekt izvedla hitro in učinkovito. Ob tem izpostavlja, da so se pri tem projektu pojavile manjše težave, a zanemarljive, ki so jih pravočasno odkrili in tudi rešili. Ob koncu meseca se bo projekt zaključil, nato pa sledi redno obratovanje. Po ocenah bo kotlovnica na lesno biomaso prihranila približno 3.000 ton CO2, kar predstavlja velik korak k trajnostni energetski prihodnosti.
Cene in znižanja stroškov
Ko gre za cene ogrevanja, Hebar izpostavi, da so v letošnji ogrevalni sezoni dvakrat znižali ceno ogrevanja, kar je bila zelo dobra novica za odjemalce. Vendar pa je bila načrtovana še tretja znižanja cena, a zaradi povišanja omrežnine za plin in elektriko, pa tudi zaradi zvišanja prenosnih zmogljivosti z Avstrijo, tega znižanja niso mogli izvesti. Kljub temu pa je bilo letošnje ogrevanje cenejše od prejšnjih let, kar je v času energetske krize zelo pozitivno. Energetika Maribor je spremenila svojo strategijo zakupa, saj zdaj zakupijo večje količine energije za daljše obdobje, kar omogoča bolj stabilne cene.
Širitve in prihodnost daljinskega ogrevanja
V prihodnje se pričakuje širitev sistema daljinskega ogrevanja v Mariboru. S sodelovanjem z Mestno občino Maribor so že v pripravi projekti za širitev vročevodnega omrežja. Ena od pomembnih lokacij, ki jo bodo sanirali, je območje okoli mariborskega gledališča, kjer je potrebno zamenjati dotrajane cevovode. Hebar je pohvalil ekipo, ki se je letos zelo potrudila pri iskanju in odpravi napak v omrežju ter znižala izgube toplote in vode.
Projekti za izrabo odpadkov
Eden izmed večjih prihodnjih projektov je tudi energetska izraba odpadkov. Energetika Maribor si želi usmeriti energijo iz preostanka komunalnih odpadkov v energetske vire. Hebar je poudaril, da gre pri tem za zelo premišljen in nadzorovan proces, saj so objekti danes veliko bolj tehnološko dovršeni in podvrženi strogim nadzorom, ki zagotavljajo minimalen vpliv na okolje.
Sežigalnica v Mariboru: Ključni koraki za začetek
Glede projekta sežigalnice, ki naj bi omogočila energetsko izrabo preostanka komunalnih odpadkov, Hebar poudarja, da so koraki za njegov zagon že skoraj zaključeni. Uredba, ki ureja to področje, je bila že obravnavana, predviden pa je tudi razpis za koncesijo. Po njegovih besedah bo projekt sežigalnice pomemben za zagotavljanje energije, ki jo bo mogoče uporabiti za daljinsko ogrevanje, hkrati pa bo pripomogel k zmanjšanju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
Hebar je izpostavil, da si želi, da bi projekt sežigalnice odobril tudi država, saj gre za javno gospodarsko službo. Ob tem je izpostavil, da bodo v projektu sodelovali tudi drugi ključni akterji, kot so mariborska Snaga in Javni holding Maribor. Ko bo projekt v polnem teku, bo pomembna tudi komunikacija z občani, da bodo ljudje razumeli, da se ne gre za škodljivo “sežiganje”, temveč za nadzorovano izrabo preostale energije iz odpadkov.
Visoka temperaturna toplotna črpalka: Učinkovita raba reke Drave
Hebar je predstavi tudi visokotemperaturno toplotno črpalko, ki jo je Energetika Maribor zagnala v preteklem obdobju. Ta sistem omogoča ogrevanje s toploto, ki jo črpa iz reke Drave. S toplotno črpalko so dosegli odličen rezultat pri zagotavljanju energije za sistem daljinskega ogrevanja v Mariboru, pri čemer so uporabili obnovljive vire na okolju prijazen način. Hebar izpostavi, da toplotna črpalka prispeva med 10 do 15 odstotkov potrebne toplote v omrežju, v nekaterih primerih pa lahko ta delež doseže tudi 50 odstotkov.
Energetika Maribor se torej počasi, vendar vztrajno premika proti bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu modelu energetske oskrbe. S projekti, kot so kotlovnica na lesno biomaso, visoka temperaturna toplotna črpalka in projekt energetske izrabe odpadkov, si podjetje prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in bolj trajnostno prihodnost za mesto Maribor in njegove prebivalce.
Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bo v obravnavi predlog DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), s katerim naj bi ukinili več kot 120 parkirnih mest. Gradivo je sicer na voljo TUKAJ.
Mestne svetnike smo zato vprašali, če se strinjajo z načrtovanim zmanjšanjem števila parkirnih mest v središču mesta? Pa tudi, kje vidijo ustrezne alternative za nadomestitev ukinjenih parkirnih mest?
Promet bi se preusmeril na že obremenjene ulice, rešitev v gradnji parkirne hiše?
»V Gibanju Svoboda podpiramo vsak projekt, ki prispeva k razvoju Maribora in izboljšanju kakovosti življenja naših občanov,« pravi Davorka Pregl. A opozarja na ključen problem predlagane ureditve Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra. Gre za izgubo približno 100 parkirnih mest brez nadomestitve.
S prenovo bi sicer zagotovili varnejše prečkanje križišč za pešce in kolesarje. Pa tudi uredili nove površine, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in zamenjali dotrajane komunalne vode.
»Ker gre za projekt trajnostne mobilnosti, bi občina kandidirala za 80-odstotno sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev, preostanek pa bi pokril proračun. A kljub temu ostaja velik problem. To so parkirišča, ki jih na tem območju več ne bo,« poudarja Preglova. Opozarja na stanovalce, ki že zdaj težko najdejo prostor, čeprav imajo dovolilnice. Dodaja, da bi se promet preusmeril na že obremenjene ulice. Poleg tega se upravna enota sicer seli, a bo občina ostala. Kam bodo ljudje parkirali?
Kot rešitev predlaga gradnjo parkirne hiše za občino, preden se začne obsežna prenova
»Govora je bilo tudi o parkirni hiši pri Ljudskem vrtu, a je to potihnilo. Trajnostna mobilnost je prihodnost. A ljudi ne moremo siliti v spremembe čez noč. Najprej je treba ponuditi rešitve, šele nato začeti projekte.« Zato v Gibanju Svoboda trenutno ne bodo podprli predlagane ureditve Gregorčičeve in Trga generala Maistra.
FOTO: Vizualizacija gradivo Mestne občine Maribor
Težava tudi za stanovalce z dovolilnicami in vse, ki imajo opravke na upravni enoti ali občini
V LPR gradiva ne bodo podprli, poudarja Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj. Kot pravi, so bili proti tudi na odboru za finance. »Problem vidimo predvsem v ukinitvi parkirnih mest okoli Mestne občine Maribor. Hkrati pa se je župan odločil za prodajo gramoznega parkirišča na tem območju, kjer parkirajo tudi zaposleni,« opozarja. Dodatno izpostavlja vprašanje, prav tako kot Davorka Pregl, kje bodo parkirali stanovalci z dovolilnicami in vsi, ki imajo opravke na upravni enoti ali občini.
»Obenem opozarjamo, da so ostale MČ in ĶS napram centru absolutno v depriviligiranem položaju in se premalo vlaga v njih. Da o cestah izven centra sploh ne začnemo govoriti,« dodaja.
“Mirujoči promet je potrebno spraviti pod zemljo in alternativa so nedvomno nove podzemne garažne hiše”
Aljaž Bratina – Arsenovič za Maribor, je dejal, da »Trg generala Maistra že lep čas zahteva temeljito obnovo, saj zaradi svoje neurejenosti Mariboru ni ravno v ponos. Enako velja za še neobnovljeni del Gregorčičeve in Tyrševe. Celotno območje predstavlja velik potencial, da z ureditvijo mesto Maribor pozicionira med urejena mesta s čim manj mirujočega prometa na najlepših trgih in ulicah, kot je to praksa v vseh evropskih mestih.«
Ob tem dodaja: »Mirujoči promet je potrebno spraviti pod zemljo in alternativa so nedvomno nove podzemne garažne hiše čim bolj v bližini mestnega jedra. Hkrati pa vidim nekaj potenciala tudi v ureditvi kar precej sedaj neurejenih notranjih dvorišč, ki so večinoma skrita pred pogledi mimoidočih, predstavljajo pa speče bisere tega mesta.«
Ukrep bi dodatno prispeval k odmiranju mestnega jedra
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope je dejal, da ukrepa ukinjanja parkirnih mest v tem trenutku ne morejo podpreti. »Z veseljem ga bomo podprli, ko bodo ustvarjeni ustrezni pogoji in tovrstni posegi ne bodo oteževali življenja občanov in obiskovalcev Maribora,« je poudaril. V stranki sicer podpirajo vse oblike trajnostne mobilnosti. A obenem opozarjajo, da je ukinjanje parkirnih mest lahko zgolj končni ukrep – takrat, ko so že vzorno urejene avtobusne povezave, P+R parkirišča in druge dostopne rešitve, ki omogočajo enostaven prihod v mestno središče.
»Ker Maribor teh pogojev še nima vzpostavljenih, bi omenjeni ukrep občanom in obiskovalcem le otežil dostop do ustanov in trgovin ter še dodatno prispeval k odmiranju mestnega jedra,« je dodal Jurišič.
FOTO: Vizualizacija gradivo Mestne občine Maribor
Ukinitev brez jasne predstavitev nesprejemljiva
Alenka Iskra, mestna svetnica SD, je poudarila, da je za Socialne demokrate ukinitev parkirišč brez jasne predstavitve, kdaj in kako bodo zagotovljena nadomestna parkirišča, predvsem za stanovalce, nesprejemljiva. »Predstavljeni projekt sicer pomeni velik korak k sodobni ureditvi območja v središču mesta in je finančno vzdržen, saj je predvideno znatno sofinanciranje,« je dodala.
V Mariboru ni praksa, da se zagotovi ustrezna alternativa
Zdravko Luketič – NSi, poudarja, da trajnostna mobilnost ne sme temeljiti zgolj na “briljantnih idejah vodilnih struktur”, temveč na dejanskih potrebah ljudi. »Vsak poseg mora upoštevati tudi mnenje lokalnih skupnosti – to pri nas prepogosto manjka,« dodaja. Gregorčičeva ulica je, po njegovem mnenju, le ena od ulic, ki se stekajo na Trg generala Maistra, zato povezovanje obeh projektov ni nujno smiselno. Poudarja, da je zmanjšanje števila parkirnih mest brez zagotovljene alternative neustrezno, ob tem pa se poraja vprašanje, ali bo zmanjšanje veljalo tudi za »privilegirana« parkirišča za občinske strukture.
»Preden se spremeni sistem parkiranja na nekem območju je najprej vsekakor potrebno zagotoviti ustrezno alternativno, kar pa v Mariboru nekako ni praksa,« opozarja. Kot primer ustrezne rešitve navaja gradnjo javne garažne hiše ob Razlagovi ulici ter boljše povezave z javnim prevozom. Dodaja še, da gre za območje z mestotvornimi funkcijami. Zato mora ostati stalno in preprosto dostopno, tako podnevi kot ponoči in ob koncih tedna. Poleg tega vidi del rešitve v digitalizaciji, aplikacijah za usmerjanje voznikov na prosta parkirna mesta in v spodbujanju uporabe javnega prevoza z nižjimi cenami in multimodalnimi točkami.
Vladimira Cokoja, Demokrati – Klub samostojnih svetnikov, poudarja, da prenovo Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra podpirajo, saj pomeni zaključek celostne ureditve tega dela starega mestnega jedra. “Predvsem parkirišča na južnem in vhodnem delu trga generala Maistra ob obodni ulici, ki zamejuje trg, so neugledna in v zelo slabem stanju.”
Vendar opozarjajo, da v projektu niso predvidene alternative za izgubljena parkirna mesta. “Po naši oceni se Maribor že nekaj let srečuje s kroničnim pomanjkanjem parkirnih mest v neposredni bližini centra mesta. Manjkata vsaj dve parkirni/garažni hiši. In sicer ena v bližini stadiona Ljudski vrt in ena v neposredni bližini ali pod Glavnim trgom in/ali trgom generala Maistra. Situacijo v zvezi s parkiranjem je še poslabšalo širjenje (predvsem v obdobju trenutnega župana) t.i. ‘modrih in belih con’, kjer je parkiranje plačljivo. Ter podaljševanje časovnih obdobij, ko morajo uporabniki plačevati parkiranje.”
Predlagajo zmanjšanje območij plačljivega parkiranja in uvedbo brezplačnega parkiranja v soboto ter po 17. uri med tednom. V prihodnjo prometno strategijo pa naj se vključi izgradnja dodatnih garažnih hiš.
Prav tako opozarjajo na prometne posledice med obnovo. Te bi še dodatno obremenile Krekovo in Mladinsko/Maistrovo ulico. “Tudi ob zaprtju Koroške in Lenta ni bilo ponujenih ustreznih alternativ,” zaključi.
Ostane svetniške skupine in samostojni svetniki, se na novinarska vprašanja niso odzvali.
V tokraten Pomladnem pogovoru smo gostili Tomaža Barado, uspešnega športnika, trenerja, lastnika športnega centra, predsednika Športne zveze Maribor, in še in še …
Kdo je Tomaž Barada?
Tomaž Barada je ime, ki ga v Sloveniji skoraj ni treba posebej predstavljati – sinonim za borilne veščine in simbol predanosti športu. Njegova športna pot se ni začela z zmagami na svetovnih prvenstvih, temveč mnogo prej – že v zgodnjih otroških letih.
Začetki v gimnastiki in smučanju
Barada se je s športom začel ukvarjati že pri štirih oziroma petih letih, ko je začel trenirati gimnastiko – svoj prvi uradni šport. Poleg gimnastike je v otroštvu nekaj časa treniral tudi smučanje v Vuzenici, kjer je kot otrok živel pri teti. V zimskem času je šport kombiniral: smučanje in gimnastika, a prav gimnastika je ostala njegova prva športna ljubezen.
Ljubezen na prvi pogled: borilne veščine
Pri trinajstih letih ga je navdušenje nad borilnimi filmi, še posebej ob gledanju filmov Brucea Leeja, povsem prevzelo. Takrat je prvič zašel v telovadnico, kjer so trenirali taekwondo – in v trenutku se je rodila nova strast. Odločitev je bila hitra in jasna: borilne veščine bodo odslej njegov svet.
Preskok v Maribor in resni treningi
Pri štirinajstih letih se je vrnil iz Vuzenice v Maribor in se posvetil rednim treningom taekwondoja – vsak dan v tednu, brez izjeme. Njegova predanost je bila tolikšna, da mu je trener celo zaupal ključe dvorane, da je lahko treniral tudi med vikendi. Ljubezen do športa se je le še krepila, kar je hitro privedlo do pomembnih uspehov.
Preskok v jugoslovansko reprezentanco
Na enem izmed domačih tekmovanj je Barada premagal takratnega državnega reprezentanta, kar je presenetilo tudi selektorja jugoslovanske reprezentance Antona Nobila. Po tem uspehu je kmalu začel obiskovati treninge v Zagrebu in se postopoma povzpel v reprezentančne vrste.
Prvi veliki mednarodni izzivi
Eden od ključnih trenutkov njegove kariere je bil balkansko prvenstvo v Sofiji. Sprva so ga želeli izpustiti iz ekipe, a se je s pomočjo selektorja vendarle odpravil na tekmovanje – in tam tudi zmagal. To mu je odprlo vrata do svetovnega prvenstva v Kanadi.
Talent ali trud?
Na vprašanje, ali je bil bolj pomemben talent ali trud, Barada odgovarja jasno: “Nekaj talenta sem zagotovo imel, a trud je tisti, ki naredi razliko.” Bil je delavec, ki je vsak trening vzel resno in se zavedal, da mora vedno znova dokazovati svojo pripravljenost.
Razpad Jugoslavije in odločitev za Slovenijo
Leta 1991, ob razpadu Jugoslavije, se je moral odločiti, ali bo ostal v sistemu jugoslovanske oziroma hrvaške reprezentance, kjer so mu celo ponudili državljanstvo, ali bo ostal v Mariboru. Odločil se je za domovino in takrat ustanovil svoj prvi klub – temelje za vse, kar je sledilo.
Vzpon slovenskega centra borilnih veščin
Skozi leta je Barada zgradil enega najbolj priznanih športnih centrov za borilne veščine v Sloveniji. Danes v njem trenira veliko mladih, zaposlenih je več trenerjev in športni center deluje na najvišji ravni profesionalizma. Njegov trud je pomagal dvigniti prepoznavnost borilnih veščin v Sloveniji.
Spremembe v športu in mladini
Barada opaža velike razlike med otroštvom svoje generacije in današnjimi otroki: “Mi nismo imeli igrišč, zato smo si igre ustvarili sami na dvorišču. Danes je največja konkurenca športu tehnologija – telefoni, računalniki.” Poudarja, da imajo danes veliko odgovornost starši in trenerji, da motivirajo mladino za gibanje.
Najbolj prigarana zmaga
Čeprav ima za sabo vrsto velikih zmag, pravi, da je prva zmaga tista, ki jo šteje za najbolj prigarano. Ne po rangu tekmovanja, ampak po pomenu: “Vsaka zmaga je drugačna, vsaka je posebna. A prva – tista ti odpre vrata do vsega.”
Prehod v trenerske vode
Njegova trenerska pot se je začela skoraj spontano – ko se je po vrnitvi iz Zagreba odločil ustanoviti svoj klub, saj ni želel “preko” svojih dotedanjih vzornikov. Začel je učiti po svojem sistemu in sčasoma ustvaril ekipo, s katero so dosegali vrhunske rezultate – med drugim tudi ekipno drugo mesto na svetovnem prvenstvu leta 1999 v Buenos Airesu.
Ponos na ekipo in rezultate
Čeprav je leta 1999 postal svetovni prvak, z enakim ponosom govori tudi o svoji ekipi. “Začutiš, da nisi več sam, da delaš nekaj več. Ekipa je tista, ki daje rezultat še večjo težo,” pravi.
Tomaž Barada danes
Tomaž Barada danes vodi uspešen športni center, poučuje mlade in še vedno aktivno prispeva k razvoju športa v Sloveniji. Ohranil je stik s trenerji, med drugim tudi z Antonom Nobilom, ki je postal priznani odvetnik in ostaja njegov prijatelj. Njegova zgodba je zgodba o predanosti, spoštovanju in srčni vztrajnosti.
V oddaji Kulturni izziv na BK TV je bil gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi, ki je v intervjuju zaupal, kakšne izzive ima ta hram, v katerem se dopolnjuje več vrst in oblik kulture.
Izhaja se iz ljubiteljske dejavnosti, a predstavlja veliko več
V Hramu kulture Arnolda Tovornika imajo ponudbo vrhunske, profesionalne in ljubiteljske kulture. Miha Kranjčevič, direktor tega hrama pravi, da se kulture med sabo dopolnjujejo. “Na nek način vse izhajajo iz ljubiteljske dejavnosti, je pa res, da je hram kulture lociran v manjši lokalni skupnosti, kjer je to na nek način tudi nujno,” pravi Kranjčevič in dodaja: “Hram kulture je bil zgrajen pred desetimi leti. Po tehnični opremljenosti ponuja vse, da lahko zagotovimo visokoproračunske, profesionalne dogodke, kot to, kar na nek način od nas ljubiteljska kultura pričakuje. Se pravi, da jim omogočimo na vsebinski in tehnični izvedbenosti dogodek, ki ga prej v starem domu ni bilo mogoče.”
Sodelovanje z aktivnimi lokalnimi društvi
Hram kulture sodeluje z raznimi društvi, npr. s KD Pavza, s KUD Arnolda Tovornika, pa se da ugotoviti, kakšnih dogodkov je več? Kranjčevič pravi, da je na letni ravni približno 600 dogodkov, če se upošteva še vse tiste dogodke, ki so na primer prodani termini za razne plesne vaje, vaje glasbenikov in podobno, seveda ob petkih in sobotah se načeloma zgodijo uradni dogodki za različne javnosti. “Velik del prispeva naša ljubiteljska dejavnost. Sploh KD Pavza s svojimi sedmimi sekcijami, ki delujejo na visokem ljubiteljskem nivoju. Pri nekaterih produkcijskih delih bi lahko rekli, da so že skoraj na pol profesionalnem nivoju. In seveda nam je to zelo pomembno. Zato ker pri obiskovalci pri nas v hramu kulture imamo za lokalne dogodke zelo velik odziv.”
Pravi, da so zadovoljni tako z obiskom kot s tem, da lokalna društva proizvajajo program in da jim v hramu omogočamo čim boljšo izvedbo.
Katere vrste prireditev pa so bolj obiskane?
“Mora biti zanimiva vsebina, organizacija dobra in reklamiranje dobro. Kar pomeni, da so to večji komercialni projekti – Dnevi Arnolda Tovornika, gledališki dogodki, večji koncerti, to so dogodki, pri katerih rečemo, da delamo na masi. Z vsemi medijskimi pokrovitelji, z vsemi načini reklamiranja, z družbenimi omrežji in vsem. Tu se potem zgodi do 750 ljudi na eno prireditev, ki je kak večji koncert, npr. Petar Grašo.” Pravi, da si vsebine sledijo, od lažjih vsebin, komedij do težjih vsebin. “Kar pomeni, če imaš ti nek literarni večer relativno mladega, neznanega avtorja ali mlade umetnice, je obisk slabši,” pravi in poudarja:
“Namen hrama kulture ni, da bi – ali na sploh kulture, da bi merili uspešnost nekega dogodka zgolj in izključno po številu obiskovalcev, ker ne moremo primerjati teh stvari.”
“Vse te stvari pašejo v hram kulture.”
Hram kulture Arnolda Tovornika tako omogoča veliko vrst dogodkov, tudi takih, ki jih ne moremo dati med kulturo. Med drugim imajo tudi športne dogodke, npr. karateisti imajo gala prireditev, na kateri predstavijo športniki svoje usvojeno znanje. “Ves preplet vsebinske ponudbe, ki je toliko raznolika, da vsak lahko najde nekaj zase, je nuja v hramu kot javnemu zavodu, katerega osnovna naloga je – vsaj jaz tako doživljam javne zavode, da omogočajo relativno poceni dostop do vsebin kulturnega značaja. A različnih vsebin! To pomeni, da imaš in glasbo in gledališče in alternativno umetnost. Vse te stvari pašejo v hram kulture. Jaz mislim, da je to neka formula, ki deluje na način, da lahko rečemo, da je objekt kot tak uspešen.”
Pokrovitelje imaš, če greš ven iz pisarne, na teren, na obisk in jim kaj ponudiš
Pr izzivih financiranja pa Kranjčevič izpostavlja: “Politika je tista, ki v lokalnem okolju omogoča, pa ne samo v lokalnem okolju, ampak na splošno, na nek način odreja neke količine denarja. Politika je generalno gledano povsod po svetu, nočem izpostavljati naše lokalne zgodbe, je povsod na nek način, lahko rečemo, enako neumna. Ker nekateri ljudje, ki za neko stvar živijo, čez čas, ko je uspešna, želijo zamenjati z nekom drugim, ki bi rad od tega živel. V kulturi to ne gre! Na avtocestnem kraku mogoče gre, na državnih bankah ter podobnih stvareh ta stvar funkcionira, v kulturi pa to ni možno. Jaz nimam negativnih izkušenj ne v času, ko sem bil direktor v Rušah, ne danes kot direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer jaz lahko rečem, da ne bi imel nobene težave porabiti programski denar, če bi ga bilo več. Ampak jaz nisem bil nikoli direktor kot umetniški vodja, ampak sem pravzaprav vedno menedžersko k temu pristopal. Denar se da na področju kulture zaslužiti tudi v javnem zavodu. Mi zaenkrat s tem težav nimamo.” Sam že 20 let dela s pokrovitelji celo leto. “Da se, ampak moraš ven iz pisarne in malo naokrog.”
Delal je tako v Rušah kot v Selnici
Sam je, kot je sam tudi poudaril, deloval tako v Rušah kot v Selnici ob Dravi. “Nekoč, ko smo tržili festival Letni oder Ruše, ki je bistveno večji projekt, kot so Dnevi Arnolda Tovornika, jaz – no, današnje primerjave ne želim dajati, ker je niti ne poznam, na kak način se danes tam organizira, je zdaj stvar druge občine – tako da direktne primerjave ni, a jaz sam sem približno enake pokrovitelje, kot sem ji imel takrat, v tistem času, imam tudi zdaj tukaj. Samo cifre so na nek način malo nižje. Ker je seveda tam prostor za 1.200 ljudi, tu je za 400. Finančni obseg je malo drugačen.”
“Vsak posel gradiš na osebnem nivoju.”
In še enkrat poudarja, da je treba biti na terenu: “Najhuje je poslati nek mail in pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ker ta podjetja dobijo toliko in toliko mailov na dan. In če ti ne prideš do njih, ne predstaviš projekta, če na nek način ne poveš tudi, kaj ti ponudiš podjetju, ker nobeno podjetje ni samo po sebi dolžno dajati denarja. Tako kot vsak posel ti gradiš na osebnem nivoju.”
“Za vsakega se je treba malo potruditi.”
Z obiskom je zadovoljen, a pravi, da mora biti vsebina zanimiva, pri tem pa poudarja: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav. Je pa res, da ne pričakujemo, da bo na vsako prireditev, ki ne bo lokalnega pomena, prišlo 80 ljudi. Mislim, da je treba ogromno truda vložiti, danes pa sploh v komunikaciji tudi ena na ena. Mi nimamo neodgovorjenega klica, tudi če nas ni. Obvezno je treba poklicati nazaj. Za vsakega se je treba malo potruditi. In jaz moram reči sploh za odziv lokalne skupnosti, kot je naša mala občina, da smo zelo, zelo zadovoljni z obiskom.”
V hramu tudi knjižnica, informacijska pisarna …
Povedati je še treba, da je sama zgradba Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zasnovana tako, da so v njej še druge dejavnosti, ne samo prireditve. “Zgradba kot taka je koncipirana kot kulturno-informacijski-turistični s Knjižnico Selnica ob Dravi. To je delovno ime, ki je v formalnih papirjih ostalo. Poudarek je na kulturnem delu, znotraj je ena lepših enot Mariborske knjižnice, ki spada pod javni zavod Mariborska knjižnica, zraven pa je tudi naša turistična pisarna, kjer je v glavnem prodajno mesto za naše prireditve oziroma prodajni sistem mojekarte.si. In del informacij, če seveda kogarkoli kaj zanima.”
Celoten pogovor z Miho Kranjčevičem, direktorjem Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, lahko pogledate spodaj:
Danes so v Mariboru slovesno odprli kotel na lesno biomaso lokaciji Energetike Maribor. Izgradnja kotla na lesno biomaso predstavlja pomemben korak Energetike Maribor iz Skupine JHMB k trajnostnemu razvoju in prehodu na obnovljive vire energije.
Ta sodobna tehnologija omogoča učinkovitejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo toplote, saj zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja lokalno gospodarstvo z izkoriščanjem lokalnih biomasnih virov in tako zmanjšuje odvisnost od uvoženih energentov, prispeva k energetski samooskrbi in zagotavlja trajnostno daljinsko ogrevanje.
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, je izpostavil, da gre za eno od dveh najpomembnejših investicij v Energetiki Maribor.
Pa se bo investicija izražala na zneskih na položnicah Mariborčanom?
Hebar odgovarja, da ima vsaka investicija negativen vpliv na fiksne stroške na položnici. “Zelo pomembno pa je to, da nam ta investicija garantira ceno, ki jo imamo. To pomeni, da tudi če bi šprišlo do višanja cen drugih energentov, posebej plina, mi lahko potem vzdržujemo ceno, ki smo si jo plansko zastavili za ogrevalno sezono,” je pojasnil in dodal: “To pomeni, da nam garantira, da ne bo cenovnih odstopanj zaradi višanj, nižanj cen plina zaradi zemeljskega plina. Še bolj pomembno pa je to, da v primeru neoskrbe z zemeljskim plinom lahko ogrevamo mesto Maribor do določene mere tudi s kombinacijo kotel na lesno biomaso in visokotemperaturne črpalke in še dveh kotlov.”
Radi pa bi še izkoristili sredstva, ki so na voljo preko države
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob tem izpostavil, da so odvisnost od plina pri ogrevanju zmanjšali za 13 odstotkov. In poudaril, da se bo v Mariboru še posodabljal sistem ogrevanja. Radi pa bi še izkoristili sredstva, ki so na voljo preko države iz načrta za okrevanje. Prav tako pa si v MO Maribor želijo, da bi pristojno ministrstvo kmalu sprejelo uredbo, ki jim bo omogočala tudi postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov. “Želimo biti neodvisni, samostojni, načrtovati cene za naše uporabnike – in s tem smo naredili velik korak za naprej, da vidimo, kolikšna je cena na položnici,” je zaključil Arsenovič.
Vlada načrtuje nov razpis
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je dejal, da je vlada na začetku mandata reševala energetsko krizo, hkrati pa snovala srednjeročne in dolgoročne ukrepe, z željo, da naredijo spodbujevalni mehanizem, namenjen vsem sistemom daljinskega ogrevanja, ki so bili pred tem popolnoma odvisni od fosilnih irov, v tem primeru zemeljskega plina. Slovenije je bila pred tem popolnoma odvisna od Rusije, je poudaril in dejal, da so skupaj z javnimi podjetji v občinski lasti snovali, kako priti na obnovljive vire. Dejal je, da je država pristopila k projektu s čim višjimi subvencijami in da je Maribor dobil že nekaj denarja. Do poletja pa bi radi naredili še nov razpis. Želijo namreč doseči, da bi Slovenija zagotovila svoje lastne vire.
Danes pa je Arsenovič rekel, da sta se s podžupanom Samom Petrom Medvedom srečala na Japonskem, kjer sta bila oba na dogodku Expo Japonska 2025. “Sva se o tem pogovarjala,” je dejal Arsenovič in dodal: “Potrebujemo mirne glave, dober razmislek. In v pričakovanem roku bo to gospod podžupan najprej sam skomuniciral. Je pa seveda res, da ga kot enega od ključnih ljudi, razvojni preboj mesta, si ga želim v ekipi še naprej.”
Poziv so dali tudi v LPR, v kateri pozivajo k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda in Lidije Krebl zaradi kršitev integritete in zavajanja javnosti. Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je na mariborskega župana Sašo Arsenoviča naslovila ostro pismo, v katerem ga poziva k takojšnji razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda ter direktorice mestne uprave Lidije Krebl. V pismu, ki se sklicuje na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in Upravnega sodišča RS, LPR zahteva odgovornost obeh akterjev zaradi resnih nepravilnosti pri ravnanju z občinskimi dokumenti.
V novi oddaji Kulturni izziv na BK TV je bila gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred svojim odstopom. Spregovorila je o izzivih, ki jih imajo lutkarji in ta kulturna ustanova, ki skrbi še za nekaj prizorišč in dejavnosti v Kulturni četrti Minoriti.
Lutkovno gledališče Maribor na starem naslovu predvsem s prostorskimi izzivi
Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM tudi po tem, ko je vstala z direktorskega stola, spomnila na to, da so lani praznovali 50-letnico obstoja profesionalne lutkovne hiše, na “še vsaj dvakrat tako dolgo pa ljubiteljsko, izjemno bogato podlago, ki je tudi botrovala ustanovitvi Lutkovnega gledališča Maribor leta 1974. Od teh let sem sama že polovico časa v gledališču, se pravi 25 let”. Ta je bilo lokacija na Rotovškem trgu 1 izjemno pomembna, je poudarila. Nanjo jih vežejo nostalgični, lepi spomini, “vendar so bili pogoji delovanja tako za ustvarjalce kot za gledalce precej slabi. Ta dvoranica, sicer ljubka, je bila v prvem nadstropju, brez pravih dostopov za gibalno ovirane. 144 sedežev je sicer imela, vendar je bil oder majhen.” Izzivov pa je bilo veliko. Zaodrja niso imeli. Imeli so samo eno delavnico za ustvarjanje lutk. “Veliko stvari je bilo skrajno utesnjenih,” je izpostavila Klančnik Kocutar in dodala, da niso imeli prostorov za kulturno vzgojne vsebine.
Leto 2010 je prineslo nove izzive s selitvijo v kompleks Minoriti
“Prvič v zgodovini smo se lahko posvetili ustvarjanju v nekem smislu,” se spominja Klančnik Kocutar. Dobili so več prostorov. Ni bilo več treba vsega delati v eni dvorani, od priprav do predstav. “Danes, ko delamo novo predstavo na velikem odru, še vedno teče program v mali dvorani. In obratno. Ali pa v kakšnem drugem prostoru v tem prelepem minoritskem kompleksu,” pravi nekdanja direktorica LGM. Zdaj imajo prostore za kulturno vzgojne vsebine, delavnice so “poštene, tako kot morajo biti”. Ob vsem tem pa lahko vzporedno tečejo še druge vsebine.
Zdaj so del velike Kulturne četrti Minoriti
“Zdaj, ta hip, Lutkovno gledališče Maribor upravlja z minoritskim samostanom, v katerem sta dve dvorani, mala in velika. Z minoritsko cerkvijo, ki je tudi prečudovito prizorišče, v glavnem za glasbene dogodke. S Sodnim stolpom. Z Letnim avditorijem. In majhna hiška na severu tega kompleksa, imenovana Tri babe, tako kot se je lokal v zgodovini nekoč imenoval. Kjer smo pred dvema letoma na podstrešju odprli še lutkovni muzej,” pravi Klančnik Kocutar in dodaja, da imajo še dislocirane depoje, kjer hranijo lutke, scenografije v nekdanji tovarni MTT. In kaj je Kulturna četrt Minoriti? “To je ime za vse druge vsebine, umetniške, ki se v naših prostorih dogajajo. Se pravi, izjemno lepa koncertna dejavnost, filmska dejavnost, tudi razstave, druge uprizoritvene umetnosti. Praviloma v naših prostorih gostuje kar nekaj festivalov,” pravi Klančnik Kocutar in našteva: del Borštnikovega srečanja, festival Platforma, nekaj filmskih festivalov, …
Imajo pa tudi “labirint”. Zanimiv historičen preplet prostorov, na katerega so se morali navaditi in sprejeti izziv, da se v podzemnih hodnikih med več prostori in zgradbami ne izgubijo. Ob tem pa so razvili nekaj vsebin, od ogleda prostorov do lutkovnih predstav, ki govorijo tudi o prostorih, prav tako svetlobno-zvočni projekt, povezan z zgodovino prostora. Izziv je tako sobivanje skupaj z zgodovino, “fizično in v nesnovnem pomenu besede ter s spoštljivostjo pristopati k temu prostoru”.
Lutkovni muzej s sodobnimi pristopi tvori most med preteklostjo in sedanjostjo
Lutkovni muzej je bil nov izziv, ki so ga sprejeli. “Ta naš majhen muzej, fizično majhen, je obogaten z razširjeno resničnostjo. To je projekt, ki smo ga lani zaključili. Preko tablice se na nekih točkah sprožajo posnetki: predstave, animacije kake lutke, Preko sodobnih tehnologij in razširjene resničnosti dobimo nekaj sodobnega občutka, ki je povezan z zgodovino,” pravi Klančnik Kocutar.
Financiranje je nov izziv, vsak evro obrnejo, da bi ga čim bolj izkoristili
“Glavnina programskega financiranja se še vedno zgodi s strani ministrstva za kulturo, ki lutkovni program financira v največjem deležu,” pravi Katarina Klančnik in dodaja: “Del programskega financiranja je prevzela Mestna občina Maribor. Ampak kar lep del pa tudi sami skozi naše programe pridobimo in seveda ves ta del, ki ga dobimo, vložimo nazaj v program.” Pa je zadovoljna? “Saj veste, če bi bilo več, bi se dalo tudi več narediti.” In pravi, da skušajo biti čim bolj ustvarjalni in obračajo evro, da bi ga čim bolj izkoristili.
Lutkovna umetnost je atraktivna, veliko povabil dobijo za gostovanja v tujini
Kaj pa sama lutkovna umetnost v sedanjosti? Katarina Klančnik Kocutar pravi, da je v Sloveniji v redu, saj so tu lutkarji, ki so študirali doma in v tujini. gre za prepih raznih pristopov k tej umetnosti, ki skupaj prinašajo različne predstave. Sami imajo tudi predstave, ki gostujejo tudi v tujini. “Lutkarija je izjemno atraktivna, zanimiva zaradi pogosto manj verbalnega izraza, tudi zaradi tega, ker je bolj fleksibilna. In jo zaradi tega mogoče več vabijo kot druge umetnosti, ki bolj bazirajo na jeziku. Lutkarija pogosto govori preko likovnega izraza. In je včasih v besedi bolj skopa, tako da je super premična,” pravi Klančnik Kocutar. In ja, ni samo za otroke. Predstave so narejene tudi za odrasle. Poseben izziv so lutkovne predstave za odrasle.
Poseben izziv: “V Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke.”
Igralci so večinoma končali AGRFT v Ljubljani ali v tujini. Drugače pa je z izdelovalci lutk. “Pogosto nam pišejo, da bi želeli delati v naši lutkovni delavnici, tu pa je – v bistvu v Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke. To je ena taka žlahtna umetnost in obrt, ki se prenaša iz mojstra na učenca, na vajenca. Tako so se naši kolegi, ki so v delavnici, učili od tistih, ki so pred njimi počeli ali pa še danes pridejo pomagati. Ali pa pri kakih bolj zahtevnih projektih veliko povabimo tudi zunanje sodelavce,” pravi Klančnik Kocutar in poudarja, da gre za specifična znanja.
Izzivi pri ozvočevanju in osvetljevanju na različnih predstavah
Omenja tudi izjemno dragocene tonske mojstre in mojstre svetlobe. Na določenih predstavah se mora na primer ozvočiti mizo ali kak drug predmet, osvetliti določene dele odra ali samo določen predmet. Vse to zahteva znanje in prilagoditve, nove izzive. Uporablja se tudi nove tehnologije. Včasih pa so predstave, ki so narejene “po starem”, ki pa so tudi s svojimi izzivi.
Katarina Klančnik Kocutar je v intervjuju predstavila tudi obnovljen Sodni stolp, ki se z vsako dejavnostjo v njem spreminja in ponuja ogromno. Pravzaprav daje pečat vsemu tistemu, kar se dogaja tam. Kaj vse je še povedala, si lahko ogledate v celotni oddaji Kulturni izziv s Katarino Klančnik Kocutar,
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je drugi dom mnogim dijakom, ki v Mariboru obiskujejo srednjo šolo.
Dom dijakom nudi prijetno in spodbudno okolje za bivanje in razvoj. O delovanju doma, prenovah in prilagoditvah za gibalno ovirane dijake smo se pogovarjali z ravnateljico Bojano Peruš Marušič.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je bil zgrajen leta 1977, kar pomeni, da letos praznuje 48 let obstoja. V tem obdobju so ga postopoma prenavljali, pri čemer so že izvedli številne prenove, recimo energetsko sanacijo, a še vedno ostaja veliko želja in načrtov za prihodnost. Med manjšini, a nič manj pomembnimi vsakoletnimi prenovami so tudi obnove kopalnic.
Velik poudarek dajejo tudi dostopnosti. V prihodnje načrtujejo prenovo sob, da bodo prilagojene za gibalno ovirane dijake. Tako bodo lahko v domu bivali še bolj raznoliki dijaki, ki potrebujejo prilagojeno okolje za šolanje in življenje.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je priljubljen tudi med tujimi dijaki. Po besedah ravnateljice se v domu počutijo sprejete in domače, kar priča o pozitivnem vzdušju in dobrem delu zaposlenih. Zaradi priljubljenosti doma so njihove kapacitete pogosto polno zasedene.
Poleg bivalnega prostora dijakom ponujajo tudi bogat program aktivnosti. Zaposleni skrbijo za različne dejavnosti, ki dijakom omogočajo aktivno preživljanje prostega časa ter osebnostni in socialni razvoj.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor tako dijakom nudi več kot le bivanje. Z nenehnimi prenovami, prilagoditvami in pestro ponudbo dejavnosti skrbijo, da se vsi dijaki – tako domači kot tuji – počutijo sprejete in udobno.
V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel z obeh strani – kot tekmovalec in kot pedagog.
Začetki v Ribnici na Pohorju
Na vprašanje, kako se je vse skupaj sploh začelo, Peter z nasmehom odgovori: “Verjetno bi moral tukaj sedeti moj oče ali stari starši. Moji prvi koraki na smučeh so bili kar za skednjem pri starih starših v sadovnjaku v Ribnici na Pohorju. Tam sem kot otrok cele dneve ‘štampfal’ v hrib in se spuščal dol. Zime so bile prave, sneg je bil skoraj samoumeven.”
Oče je bil funkcionar v smučarskem klubu Branik, nekaj časa celo predsednik. Lokacija, vzdušje in družinska podpora so ustvarili popolne pogoje, da je Peter zrasel v smučarja. “Izjemno sem hvaležen staršem, da so mi dali to priložnost,” poudarja.
Smučarsko udejstvovanje pri sedmih letih
“Spomnim se, da sem kot drugošolec, star sedem let, po pouku sam hodil domov, se preoblekel, dal smučarske čevlje v nahrbtnik, smuči in palice pa v roke in se z avtobusom številka 6 peljal na trening. V temi sem se potem vračal domov. Danes bi si tak prizor težko predstavljali.”
Maribor je imel srečo – hrib pred nosom, odlične pogoje, močan klub in vrhunske trenerje. “Strmina naredi smučarja,” pravi Peter. “Mi smo trenirali na strmini ob gondoli, kjer se je začel svetovni pokal.”
Od slaloma do hitrosti – in padca pred olimpijado
Peter je začel v tehničnih disciplinah, a ga je sčasoma vedno bolj vleklo v hitrostne vode. “Vožnje iz vrha Pohorja v dolino so negovale ta občutek za hitre zavoje,” pravi. “Tik pred olimpijado v Sarajevu sem si že skoraj zagotovil nastop, a se mi je zgodila nesreča. Padci so del športa.”
Takrat je bilo smučanje usmerjeno v en sam cilj – nastop na velikem tekmovanju. Danes pa se, kot pravi, zdi, da šteje le medalja. “Če si četrti ali peti na olimpijskih igrah, si kar malo ‘luzer’. To je zgrešeno. Vsak, ki se ukvarja s športom, je zmagovalec – vsak zase, vsak na svojem hribu.”
Najljubši spomini in največji uspehi
Na vprašanje, na kateri rezultat je najbolj ponosen, Peter izpostavi mednarodno tekmovanje na Starem vrhu, pokrovitelj tekmovanje je takrat bil Džemal Bijedić, Peter Sitar pa je kot pionir osvojil naslov najboljšega smučarja Jugoslavije. “Takrat sem dobil velik lesen pokal. To mi je ostalo v zelo lepem spominu.”
Težkih trenutkov je bilo seveda več, a Peter poudarja: “Zelo zgodaj sem se naučil res dobro smučati, morda celo preveč tehnično. Včasih je bilo težko pokazati tisto športno drznost – dati vse od sebe, do zadnje kaplje znoja, kot to počnejo recimo kolesarji.”
Kritičen pogled na sodobno smučanje
Peter danes deluje tudi kot strokovnjak na področju smučanja, in ni ravno zadovoljen s smerjo, v katero se ta šport razvija. “Smučarske proge so postale prelahke. Postavljajo jih trenerji brez pravih tekmovalnih izkušenj. In namesto resnih treningov je pomembnejši le še urnik – da se gre nekam, ne pa, kaj se tam naredi.”
Kritičen je tudi do komercializacije klubov, pomanjkanja zagnanosti in sistemske podpore. “Mi smo imeli v Mariboru močan klub, vse je temeljilo na prostovoljstvu in zanosu. Danes se je to izgubilo.”
Vloga staršev – ključno in neprecenljivo
Peter veliko pozornosti posveča vlogi staršev. “Starši smo tisti, ki damo otrokom prvi odnos – do gibanja, prehranjevanja, higiene, in tudi do športa. Ni dovolj, da rečemo: ‘Ne bom njegov taksist.’ Če ne boš ti, kdo pa potem?”
Njegova lastna sinova sta bila uspešna v tenisu, študirala in zdaj delata v ZDA. “Z ženo sva ju ves čas podpirala. Ko sta bila na treningu, sva tudi midva igrala tenis. Male stvari ustvarjajo velike spomine.”
Mladi danes: manj motivacije, več pričakovanj
“Otroci danes šport dojemajo drugače. Motivacija je manjša, cilji pa pogosto preveč materialni,” pravi. “Šport ni investicija, je odnos. Moraš uživati v njem. Igrati odbojko zato, ker znaš lepo podati. Zadeti koš, ker znaš ciljati. Te stvari se začnejo na dvoriščih, ki jih danes vse manj uporabljamo.”
Peter Sitar nas v pogovoru opomni, da šport ni le rezultat, temveč predvsem proces – učenje, disciplina, vztrajnost, odnos. In čeprav se časi spreminjajo, so vrednote, ki jih šport prinaša, večne. Zato se danes trudi te vrednote predajati naprej – z isto strastjo, kot jih je nekoč živel na snegu.
Včeraj smo poročali o ter, da bo Komisija za preprečevanje korupcije mariborskega župana Sašo Arsenoviča pozvala k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda, saj je ugotovila, da je ta v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o tem zavajal javnost. Gre za primer uničenja dokumenta o domnevnih kršitvah pravic zaposlenim na občini.
Lista za pravičnost in razvoj (LPR), je danes na mariborskega župana Sašo Arsenoviča naslovila ostro pismo, v katerem ga poziva k takojšnji razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda ter direktorice mestne uprave Lidije Krebl. V pismu, ki se sklicuje na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in Upravnega sodišča RS, LPR zahteva odgovornost obeh akterjev zaradi resnih nepravilnosti pri ravnanju z občinskimi dokumenti.
Zavajal javnost in presegel svoje pristojnosti
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je podžupan Medved v postopkih občinske uprave presegel svoje pristojnosti, hkrati pa je zavajal javnost o svojem ravnanju, kar pomeni kršitev integritete javne funkcije. Gre za primer, v katerem je bil uničen dokument, ki je vseboval informacije o domnevnih kršitvah pravic zaposlenih na občini.
“Pozivamo vas, da nemudoma ukrepate in dr. Sama Petra Medveda razrešite s funkcije podžupana,” so zapisali v LPR-ju in dodali, da je Medved osebno naročil umik spornega gradiva iz dokumentarnega sistema Mestne občine Maribor, pri čemer je bila direktorica Lidija Krebl neposredno vključena, saj je izpolnila njegovo navodilo. LPR obtožuje Kreblovo, da je postala “aktivna soudeleženka v dejanju, ki predstavlja prikrivanje informacij in resne kršitve transparentnosti delovanja občinske uprave.”
Poleg tega v LPR poudarjajo, da je Kreblova mestne svetnike na seji mestnega sveta zavajala glede obstoja in vsebine omenjenega gradiva, kar po njihovem mnenju še dodatno potrjuje njeno soodgovornost za škodljive posledice tega ravnanja.
V LPR-ju ocenjujejo, da dejanja obeh posameznikov niso le v nasprotju z etičnimi standardi, ki bi morali veljati v javni upravi, ampak pomenijo tudi neposredno zlorabo zaupanja občanov, kar škoduje ugledu Mestne občine Maribor: “Omenjena ravnanja obeh akterjev niso zgolj v nasprotju z etičnimi standardi, ki bi morali veljati v javni upravi, temveč pomenijo neposredno zlorabo zaupanja občanov ter škodijo ugledu Mestne občine Maribor. Takšna dejanja ne smejo ostati brez posledic.”
“Takšna dejanja ne smejo ostati brez posledic,” so še zapisali v LPR-ju in pozvali župana Arsenoviča, da v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma ukrepa ter razreši tako podžupana Sama Petra Medveda kot tudi direktorico Lidijo Krebl. S tem naj bi pokazal, da mu je mar za pravno državo in transparentnost v delovanju mestne uprave.
V zadnjih dneh se po Mariboru širijo govorice povezane z Mercator centrom Tabor II, katerega lastnik je družba Boscarol d.o.o. od junija 2023. V zvezi s tem so se odzvali pri Boscarolu in nam poslali izjavo za javnost.
“Prejemamo informacije, da med obiskovalci in najemniki krožijo govorice o skorajšnjem zaprtju centra, njegovem rušenju, gradnji stanovanj na tem mestu ter o domnevno visokih najemninah, ki naj bi bile posledica zvišanja najemnine, ki jo družba Boscarol zaračunava družbi Mercator, ki je naš najemnik celotnega centra. Posledično naj bi iz centra množično odhajali najemniki. Vse navedeno izrecno zanikamo,” so sporočili.
Poslali so sledečo obrazložitev: “Družba Boscarol d.o.o. je Mercator center Tabor II kupila od takratne Nove KBM kot dolgoročno naložbo in ob tem prevzela tudi pogodbeno obveznost povratnega najema z družbo Mercator d.d. To pomeni, da upravljanje s celotnim centrom opravlja še vedno družba Mercator, s katero ima družba Boscarol sklenjeno najemno pogodbo, veljavno do novembra leta 2026. Mercator nato daje posamezne poslovne prostore (lokale) v podnajem več kot petdesetim ponudnikom – trgovinam, storitvenim podjetjem in gostinskim lokalom. Družba Boscarol tako v centru sodeluje zgolj pri investicijskem vzdrževanju objekta, medtem ko družba Mercator skrbi za redno vzdrževanje in vse odnose s podnajemniki, s katerimi družba Boscarol nima neposrednega formalnega stika.”
Govorice o zaprtju in rušenju so neutemeljene, pravijo
Sporočajo še, da si v okviru pogodbenih pristojnosti družba Boscarol prizadeva, da je nepremičnina prijetna za obiskovalce ter funkcionalna za najemnika in podnajemnike, saj si želi, da ima svoje premoženje urejeno: “Mercator center Tabor II je za nas strateška lokacija, kjer želimo ostati dolgoročno. Govorice o zaprtju centra, njegovem rušenju ali gradnji stanovanj so popolnoma neresnične in neutemeljene. Velik del prejete najemnine vlagamo nazaj v nepremičnino.”
Veliko so investirali
Leta 2023 so sanirali tlak v garaži, obnovili praznično okrasitev in financirali decembrske dogodke, kar je skupaj znašalo 170.000 evrov. Lani so zgradili veliko polnilno postajo s štirimi hitrimi in desetimi običajnimi polnilnimi mesti, financirali novoletno razsvetljavo in opravili manjša popravila, skupaj v vrednosti več kot 200.000 evrov.
“Letos smo že obnovili poškodovan tlak na hodniku in zamenjali keramiko. V načrtu je postavitev ramp na parkirišču, da bo to namenjeno izključno obiskovalcem centra, saj trenutno tam pogosto parkirajo tudi okoliški prebivalci in zaposleni iz bližnjih poslovnih stavb. Poleti je predvidena tudi nova talna prevleka v garaži. Ocenjena skupna vrednost letošnjih del je približno 250.000 EUR, “ še sporočijo.
Pravijo, da se najemnine niso povečale
“Ne drži niti dejstvo, da so se najemnine podnajemnikom povečale, ker bi družba Boscarol dvignila najemnino družbi Mercator. Najemnine po pogodbi sploh ne moremo dvigniti, saj smo pogodbo podedovali od prejšnjega lastnika, zato vsi pogoji in tudi najemnina ostajajo za celotno obdobje trajanja enaki. Najemnina se le enkrat letno usklajuje z uradno letno inflacijo preteklega leta. Po prejemu informacij, da najemniki množično odhajajo iz centra smo preverili stanje in lahko zatrdimo, da je v zadnjem času zaprl lokal le en gostinec. Lokale Mercator Tehnike in Modiane je Mercator zaprl po celi državi ne le v Mariboru, torej ta zapiranja ne morejo biti posledica višjih najemnin,” so nam še pojasnili v družbi Boscarol.
Glede na dejstvo, da se sedanja 15-letna pogodba izteka proti koncu naslednjega leta, se družbi Boscarol in Mercator intenzivno pogovarjata o nadaljevanju sodelovanja in podaljšanju pogodbe. Obema je skupen interes nadaljevanje sodelovanja, nadgradnja ponudbe ter vsebin centra, zato nikakor ni govora ali razmišljanja glede njegovega zaprtja.
“Obiskovalci centra ter najemniki so tako lahko popolnoma mirni. Tudi v primeru, da se zaradi kakršnega koli razloga družbi ne bosta mogli dogovoriti za podaljšanje pogodbe, Boscarol d.o.o. zagotavlja, da bo center in vsebine ohranjal bodisi tako, da bo upravljanje prevzel sam ali pa bo našel drugega zanesljivega in zainteresiranega partnerja, ki bo nadomestil ponudbo sedanjega najemnika. Vsakršen strah je torej odveč, govorice so popolnoma neosnovane. Vsem najemnikom in zvestim obiskovalcem centra se zahvaljujemo za zaupanje in nadaljnji obisk. Vsi vljudno vabljeni,” še sporočijo.
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja pravnomočne ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem podžupana Mestne občine Maribor (MOM) dr. Sama Petra Medveda. Ugotovila je, da je podžupan v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o svojem ravnanju zavajal javnost, s čimer je kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. odstavka Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo obravnavane osebe. Komisija bo na župana MOM naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve, so zapisali na spletni strani KPK.
Komisija je postopek začela na podlagi prijave, ki jo je prejela oktobra 2023 ter iz katere so izhajali očitki o sumih zlorabe položaja in prekoračitve pristojnosti podžupana MOM dr. Sama Petra Medveda. Ta naj bi namreč v postopku ugotavljanja domnevnih kršitev pravic zaposlenim na MOM, ki je potekal tudi zoper njega samega, zahteval uničenje uradnega dokumenta.
Novembra 2023 je Komisija zoper dr. Sama Petra Medveda uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete po ZIntPK. V postopku je Komisija pridobila podatke in dokumentacijo MOM, Upravne inšpekcije, Ministrstva za javno upravo, časnika Večer, Inšpektorata RS za delo, pregledala medijske objave ter opravila razgovor z obravnavano osebo in pridobila pojasnila drugih oseb.
Medijem podajal neresnične izjave
Komisija je ugotovila, da je dr. Samo Peter Medved po elektronski pošti, naslovljeni na takratnega direktorja občinske uprave MOM, zahteval vpogled v vse postopke, na podlagi katerih je nastal dokument »funkcionar, poklicni podžupan dr. Samo Peter Medved neprimerna komunikacija/vedenje v delovnem okolju in na službenih dogodkih (prelaganje odgovornosti za lastne napake oz. spodrsljaje)«. Zahteval je tudi, da se ta dokument odstrani iz spisov in uniči. S tem je ravnal v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Uredbo o upravnem poslovanju. Hkrati je v odgovoru medijem zatrdil, da ni zahteval uničenja tega dokumenta.
Z navedenimi ravnanji je podžupan presegel svoje pristojnosti in zavajal javnost, zato je Komisija oktobra 2024 ugotovila, da je kršil integriteto, kot jo določa ZIntPK. Ta integriteto opredeljuje kot »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«. Gre za 28. pravnomočno kršitev integritete.
Sodišče v celoti pritrdilo ugotovitvam Komisije
Obravnavana oseba je zoper ugotovitve Komisije vložila tožbo. Upravno sodišče RS je v celoti potrdilo ugotovitve Komisije. V sodbi je zapisalo, da je tožnik z navodili, za dajanje katerih ni imel pooblastila župana in ki so bila tudi v nasprotju s pravili o ravnanju z dokumentarnim gradivom, poskušal vplivati na občinsko upravo. Podžupan namreč lahko usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, česar pa v konkretnem primeru ni imel.
Sodišče je zapisalo, da se podžupan ne more se sklicevati na pomanjkljivo poznavanje pravnih predpisov: »Za funkcionarje in javne uslužbence se pričakuje, da ravnajo vestno in skrbno ter poznajo svoje obveznosti in dolžnosti oziroma predpise s področja svojega delovanja in da v skladu z njimi tudi vselej ravnajo.«
Sodišče je tudi potrdilo ugotovitve Komisije, da je podžupan s podajanjem neresnične izjave na zastavljeno novinarsko vprašanje zavajal javnost. Pritrdilo je stališču Komisije, da je podajanje izjav, ki se (kasneje) izkažejo za neresnične, v nasprotju s temeljnimi etičnimi pravili, ki veljajo v družbi. »Funkcionarji oziroma javni uslužbenci s tovrstnimi izjavami v temelju rušijo zaupanje javnosti v njihovo delo (v poštenost in ugled) in ugled institucij, v okviru katerih opravljajo svojo funkcijo oziroma naloge, ki so jim v javnem interesu zaupane,« je v sodbi povzelo sodišče.
Pobuda županu Mestne občine Maribor
Komisija bo v skladu s 13.b členom ZIntPK na župana MOM naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve obravnavane osebe, so še zapisali na spletni strani KPK. S tem Komisija uresničuje svojo vlogo krepitve integritete javnega sektorja, saj je prepričana, da je odgovorno ravnanje in vodenje z dobrim zgledom visokih predstavnikov oblasti nujen predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije.
Komisija namreč ugotavlja, da z izjemo določb v zakonu o Slovenskem državnem holdingu za kršitve integritete niso predvidene ustrezne sankcije, zgolj javna objava kršitev pa ne dosega ustreznega učinka. Zato tokratni poziv predstavlja novo prakso, ki jo bo uporabljala tudi v prihodnje, praviloma v primerih resnejših kršitev integritete.
Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z obema izjasnitvama obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.
Lastnika dveh stanovanj v stavbi ob oddelku za onkologijo UKC Maribor sta sprejela zadnjo ponudbo za odkup njunih stanovanj, štirje se še odločajo, eden pa je odločno proti, je za STA danes povedal njihov odvetnik Robert Berkovič. Meni, da ni pravne osnove za razlastitev, s čimer jim grozi država, in še vedno verjame v dogovor.
Država je lastnikom stanovanj v stavbi na Masarykovi, ki je ostala ujeta znotraj kompleksa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in je predvidena za rušenje, 1. aprila predložila nove ponudbe za odkup njihovih stanovanj, ki vsebujejo dodaten pribitek v višini 10 odstotkov. Po besedah vodje državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivana Osrečkega je to najvišja možna ponudba, sicer bo treba v postopek razlastitve.
Na ponudbo morajo odgovoriti v 30 dneh
Najkasneje v 30 dneh morajo lastniki odgovoriti na ponudbo, zaenkrat pa sta to storila le dva od skupno sedmih doslej še neodločenih lastnikov stanovanj. “Dva sta ponudbo sprejela, pet pa še ne. Od slednjih se štirje nagibajo k temu, da mogoče bi sprejeli, eden pa absolutno ne,” je danes povedal odvetnik Berkovič.
Po njegovih besedah v tem primeru niso izpolnjeni zakonodajni pogoji za razlastitev, pa tudi če bi prišlo do nje, mora lastnik dobiti ustrezno plačilo za to. Kot je dejal, vabijo predstavnike države prihodnji teden na nov sestanek, na katerem bi znova poskušali doseči dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse vpletene. “Ponudbe, predvsem kar zadeva vrednost nepremičnin, so še vedno prenizke. A če se bomo dogovorili glede odškodnine, bomo bližje dogovoru,” je dejal.
Odvetnik poudarja, da lastnike stanovanj zelo moti odnos državnih pogajalcev do njih. “Stalno so neke grožnje, pritiski. V takšnih primerih, ko človeka naganjaš iz njegovega doma, je vseeno potreben določen odnos,” je povedal odvetnik. “A če bo le malo razuma, je možen dogovor,” je dodal.
Eden od stanovalcev, ki dogovora še niso podpisali, Drago Fišer je za Radio Maribor in Televizijo Maribor povedal, da je najnovejša predložena ponudba za odkup stanovanj boljša od prejšnjih, a “še zmeraj korak za pričakovanji”. Odkupna cena za njegovo stanovanje se je od prve ponudbe povišala za 15 odstotkov, še vedno pa je 10 do 15 odstotkov nižja od vsote, ki jo je v osnovi želel dobiti zanj.
Pravijo, da živijo v neznosnih razmerah
Stanovalci na Masarykovi naj bi v teh dneh zaradi neznosnih bivalnih razmer, ki so posledica nadgradnje oddelka za onkologijo, tudi vložili dodatne odškodninske zahtevke. Fišer poudarja, da se stanovalci zavedajo, da se morajo v dobro bolnikov umakniti iz svojih stanovanj, zato si tudi sami prizadevajo za dogovor.
Dogovor s stanovalci je potreben za predvideno rušitev stavbe v Masarykovi ulici, s čimer bi klinični center pridobil več prostora okoli razširjenega onkološkega oddelka. Širitev oddelka se medtem nadaljuje, čeprav so nezadovoljni stanovalci sprožili upravni spor, ki bi lahko vplival na pridobitev uporabnega dovoljenja za prizidek. Ta naj bi bil zgrajen do jeseni 2026 in bo stal le nekaj decimetrov od omenjene stavbe v Masarykovi ulici.
VIR: STA
Danes, v petek, 4. aprila, obeležujemo dan zapuščenih živali. Obiskali smo mariborsko zavetišče za živali, v katerem je bila Parada tačk, na kateri so predstavili živali, pripravljene za posvojitev. Dogajalo pa se je še več.
Dan je priložnost, da se ozremo na vse tiste živali, ki so zaradi različnih razlogov pristale na ulicah, v zavetiščih ali zapuščenih kotičkih naše skupnosti. Ta dan nas spodbuja, da se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo kot lastniki živali, in pomena skrbnega ravnanja z njimi. Danes so tako v Zavetišču za živali Maribor imeli več vodenih ogledov zavetišča in živali. Zdaj v njem prevladujejo psički in psičke, trenutno sta tam le dve muci.
Parada tačk – Spoznaj me!
Pasji kosmatinci so uživali na Paradi tačk – Spoznaj me!, na kateri so jih predstavili zbranim obiskovalcem in povedali njihove lastnosti, starost, imena ter seveda, kakšen dom za vedno jim želijo.
Posvojen psiček kmalu terapevtski pes
Na stojnicah so se predstavili razni ponudniki hrane in dodatkov za živali, zbirali so tudi donacije, delili koristne nasvete za potencialne posvojitelje. Pokazali so tudi nego malega kosmatinčka iz zavetišča. To so naredile predstavnice PIC, nega malih živali.
Anja Završnik, ki je pred časom posvojila malega psička Huga, pa je povedala, kako je Hugo prišel k njim in kako se zdaj skupaj učita, da bo Hugo postal terapevtski pes preko Zavoda PET.
Kakšen je posvojitveni postopek
Maša Mesarec, referentka v Zavetišču za živali Maribor, je povedala, koliko boksov in koliko psov imajo zdaj v zavetišču, an prvem mestu pa, kako poteka posvojitveni postopek v tem zavetišču, kolikorat se morajo prej potencialni posvojitelji oglasiti v zavetišču, kako spoznajo živali in katere pogoje morajo izpolnjevati. Na voljo imajo 46 boksov, trenutno je polnih 31. Pripravljajo pa se tudi že na sprejem prvih sesnih mladičev muc, saj prihaja tisti čas, ko se jih pojavi več, mnogi med njimi so žal zapuščeni.
Stanje zavetišča
Delovanje zavetišča, stanje in načrte za prihodnost pa sta predstavila mariborski podžupan Samo Peter Medved, ki je predal zavetišču tudi donacijo zaposlenih Mestne občine Maribor, in direktor Snage Vito Martinčič. Direktor je tako povedal, da živali potrebujejo nego, razvoj. Oskrba živali potrebuje finančno stabilnost. Opozoril je, da še vedno v današnjem času nekateri ljudje kupijo žival, nato pa jo kot igračko zavržejo. Pravi, da je naloga zavetišča to, da zavržene živali oskrbijo, da jim nudijo dom, zatočišče, preko veterinarske podpore in socializacije pa jim dajejo nove možnosti. Mnogo živali, ki so zavržene, ima psihološke probleme. Zato traja nekaj časa, da zopet postanejo igrive, mladostne, zaupljive. Zaposleni, prostovoljci, sprehajalci in drugi skušajo nuditi živalim čim več, ne samo socializacijo, ampak da jih tudi izšolajo.
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je izpostavil velik pomen Zavetišča za živali Maribor, v katerem sicer participira 19 občin. A, kot pravi, prihaja do problema, predvsem skrb države in financiranje.
