Aktualne oddaje

    19. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026. The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026. The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    26. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6. The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
    Vurkofest 2026 (...
    Na posnetku si lahko ogledate Vurkofest 2026, ki je bil 6. 6. 2026. The post Vurkofest 2026 (6. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Občina Selnica ob Dravi ureja pešpoti ob glavni cesti Maribor-Dravograd. Del poti je tudi ob nekdanji gostilni Kobanka. Podrobnosti o tem, kaj se je naredilo in kaj se še bo, zato da bodo imeli občani bolj varno pot ob zelo prometni državni cesti, je povedala Vlasta Krmelj, županja občine Selnica ob Dravi, in poudarila, da so prevzeli delo države.

Dolga leta so prosili državo, zdaj vsako leto naredijo del pohodni poti sami

“Zelo ponosni pa veseli smo, da smo spet en del, nekaj sto metrov tako imenovane pešpoti ob glavni cesti G11, uredili. Kot vemo, je glavna cesta Maribor-Dravograd ena najbolj prometnih cest v Sloveniji, državna cesta, za katero pa ima, ali pa bom raje rekla, nima posluha, kako pomembno in kako potreben je naš pločnik oziroma pohodna pot,” je dejala županja Vlasta Krmelj. “Mi smo gledano zgodovinsko pač občina, ki se razprostira ob tej dolgi cesti, in seveda ljudje, ki živijo izven samega centra Selnice, zelo težko pridejo po opravkih, po delu, šolarji, starejši, v center. In ker država torej 20, 30 let nima posluha, smo se že ob nastopu mojega mandata 2019 odločili, da bomo naredili tako imenovane pešpoti oziroma pohodne poti, ki bodo predstavljale vsaj varno pot. Dolga leta smo državo prosili, na koncu le dobili njihovo soglasje, da lahko to naredimo, kajti to bi morala drugače narediti država.”

Vlasta Krmelj

“Mi delamo to zdaj začasno, tako dolgo, dokler država ne bo rekonstruirala, ker ima namen rekonstruirati to cesto. In ugotavljamo, da so zaradi te naše začasne pešpovezave ljudje zelo zadovoljni, zelo veseli, ker zdaj lahko že kar nekaj kilometrov po naši občini hodijo po varni poti. In tukaj, kjer stojimo, je tudi ta zadnji del, ki smo ga v letošnji pomladi začeli oziroma sedaj zaključujemo,” je povedala še županja, ko je razlagala, kaj vse so naredili do zdaj, tudi pri nekdanji trgovini Kobanka: “Ta del bo pomembno prinesel k temu, da bodo lahko ljudje, ki živijo v tem delu Bistrice in okolici, varno prišli do samega centra.”

Pločnikov večinoma ni, o bankinah ponekod le sledi

Hoditi ob cesti, kjer skorajda ni pločnikov, bankin pa ni ali pa so zelo ozke, le nekaj jarkov je, je nevarno. Celo smrtno nevarno. In tega se v Selnici ob Dravi zavedajo. “Točno to. Torej, to so področja cest skoraj v celotni naši občini, ki nimajo niti bankine, običajno imajo jarek ali pa hrib. To pomeni, da mora pešec hoditi pravzaprav po cestišču že v tistem delu, kjer je tudi črta narisana, in če bi nekako pravno formalno gledali, pravzaprav tam ne sme hoditi, ker je vozišče. In to pomeni smrtna nevarnost. In občina Selnica ob Dravi je v letu 2025 pripravila celostno prometno strategijo, kjer pa smo ugotovili, da so največja težava, izziv,  prav pločniki. Torej, kako naj svetujemo, pa promoviramo in prosimo ljudi, naj se trajnostno premikajo, naj hodijo peš, s kolesom. Če pa ob tej glavni cesti, kjer drugače torej ne moremo hoditi v katero koli smer, ali pa se recimo tudi s kolesom voziti proti Mariboru, če torej ni neke varne povezave in ne moreš pravzaprav niti kot en pešec hoditi ob sami cesti,” pojasnjuje županja.

Kjer so naredili pohodno pot, imajo tudi razsvetljavo, tako da je tam zdaj bolj varno.  Ob nekdanji Kobanki so tudi nekoliko obnovili avtobusno postajo. Na novo so jo namreč utrdili, betonirali, v njeni bližini tudi asfaltirali, tako da bodo potniki varneje čakali na avtobus.

Nekaj predelov želijo še urediti

Nekaj nevarnih predelov ceste Maribor-Dravograd še vedno ostaja. Postopoma se jih lotevajo. “Gremo v smeri proti Mariboru. V tistem delu, kjer je križišče za Ruše, ima država namen zelo kmalu narediti krožišče, in tistega dela zdaj nismo urejali. Nadaljujemo torej tukaj proti odcepu za Sveti Duh na Ostrem Vrhu, kjer pa prav tako je namen ureditev križišča, zato smo zdaj to izpustili in nadaljujemo proti Viltuškemu gradu. Tako da upamo, da bomo vsaj 300, 400 metrov še letos naredili tudi tam, kjer je največje naselje, na Slemenu, kjer ljudje torej ne morejo ta trenutek priti do avtobusne postaje. In tisti del bomo še letos uredili, da bo torej tudi tam pot,” pravi Vlasta Krmelj.

Ko enostavno zmanjka prostora

Kako nevarno je že stati ob cesti, kaj šele hoditi, se je videlo tudi ob našem pogovoru z županjo. Ob avtobusni postaji je nekaj pločnika, naprej proti Zgornji Selnici nekaj pohodne poti. Na drugo stran pa pohodne poti ni mogoče enostavno narediti, saj je ob cesti hrib in zid. In po tej poti pešec, sploh pa ne otrok, ki se še ne zaveda vseh nevarnosti, sploh ne more hoditi. Namreč na vozišču ne more in ne sme hoditi, saj bi ga lahko zbilo vozilo. Na drugi strani črte pa dejansko sploh ni dovolj prostora, da bi kdo tam stal, kaj šele hodil. “Tukaj je zelo, zelo prometna pot in torej vsako minuto imate kakšen tovornjak, pa vsaj nekaj osebnih vozil, torej čez 5000 vozil dnevno imamo, od tega 200 priklopnikov. In si lahko predstavljate, v nekje 10, 12 urah tu 200 priklopnikov, koliko to pomeni torej vsako uro in koliko pomeni to na vsakih par minut?” opozarja županja.

Urejanje pohodnih poti velik zalogaj za občinski proračun

“Urejanje teh poti je pravzaprav velik finančni zalogaj za Občino, kajti naš proračun ni zelo velik. In takšni odseki stanejo 200, 300 in pa več, torej 1000 evrov. Zato si jih zelo, zelo težko privoščimo in moramo ta denar pravzaprav odtrgati od nekih drugih ureditev. Ampak menim pa, da je pa to ena najbolj pomembnih investicij, zaradi tega, ker predvsem gre za varnost. Ne gre za izboljšanje za avte,  ampak gre za tisto čisto osnovno varnost, da lahko človeka varno pošlješ ob cesti,” še poudarja županja občine Selnica ob Dravi.

 

The post FOTO: V Selnici ob Dravi naredili nov del pohodne poti, nekaj nevarnih delov ob državni cesti Maribor-Dravograd jih še čaka appeared first on Lokalec.si.

Danes popoldan se je v Mariboru zgodil pravi spektakel. Športno društvo Adrenalin K.O. je namreč organiziralo že 26. tradicionalno mednarodno tekmo v akrobatskih skokih s starega mostu. Skakalci so ponovno pokazali, kako veliko poguma imajo.

Na Lentu je danes pravi adrenalinski praznik, saj so se tam zbrali skakalci – tekmovalci iz več držav. Poleg Slovencev so tam tudi tekmovalci iz Norveške, Nemčije, Srbije, Češke, Ukrajine in Avstrije.

Njihove izjemne skoke je pospremila množica gledalcev. Kar nekaj jih je bilo na splavarski brvi, ostali pa na obeh bregovih reke Drave, nekaj tudi na starem mostu, s katerega že vrsto let izvajajo mednarodno tekmov akrobatskih skokih.

Tekmovanje je popestrila še skupina mlajših članov Veslaškega kluba Brestrnica, saj so med premori odveslali veslaško tekmovanje na izpadanje. Med skakalci se je preizkusil tudi organizator Aleš Karničnik, ki je vse tri serije opravil odlično.

The post FOTO: Atraktivni adrenalinski skoki s starega mostu v Dravo navdušili vse appeared first on Lokalec.si.

Zveza prijateljev mladine Maribor vabi nove vzgojitelje in vzgojiteljice, da se pridružijo poletnim izmenam letovanja otrok v VIRC Poreč 2026.

Za 5. izmeno, ki bo potekala od 5. do 15. avgusta 2026, in 6. izmeno, od 15. do 25. avgusta 2026, ZPM Maribor išče še po tri vzgojitelje oziroma vzgojiteljice za vsako izmeno.

Delo je namenjeno vsem, ki jih veseli delo z otroki, radi ustvarjajo prijetno počitniško vzdušje ter želijo del poletja preživeti ob morju, ob tem pa pomagati soustvarjati nepozabne spomine mladih.

Zainteresirani se lahko udeležijo pripravljalnega sestanka in razgovorov, ki bodo v četrtek, 2. julija 2026, ob 17. uri. Predhodno je treba izpolniti prijavnico za sodelovanje.

ZPM Maribor s povabilom nagovarja vse, ki želijo postati del ekipe prostovoljcev in prispevati k lepšemu ter brezskrbnemu počitku otrok v VIRC Poreč.

The post Zveza prijateljev mladine Maribor išče vzgojitelje za poletne izmene VIRC Poreč 2026 appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je prejela odločitev o podpori projektu “Park ob Pekrskem potoku – prva faza”, s katero je za izvedbo projekta zagotovljenih 2.989.197,69 evra evropskih in državnih sredstev.

Projekt predstavlja pomemben korak k ureditvi nove zelene rekreacijske površine, ki bo prebivalkam in prebivalcem Maribora ponudila prostor za sprostitev, športne aktivnosti, igro in druženje.

Za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del je bilo izbrano podjetje Lesnina MG oprema d.o.o., vrednost pogodbenih del pa znaša 2.680.724,68 evra. Po prejemu odločitve o finančni podpori bo lahko Mestna občina Maribor podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, nato pa se bodo dela lahko začela. Predviden zaključek je v 14 mesecih od začetka izvedbe, pri čemer se bo časovni načrt po potrebi prilagajal predvsem zaradi ustreznih pogojev za zasaditev vegetacije.

Avtor: BRUTO krajinska arhitektura d.o.o.

V prvi fazi projekta bo urejenih približno 18.000 kvadratnih metrov novih zelenih površin. Nastale bodo sprehajalne in kolesarske poti, otroška igrala, fitnes postaje na prostem, parkovna urbana oprema, zelenice in okrasne zasaditve.

Na območju parka bo zasajenih 239 novih dreves, dodatno pa bo presajenih še 52 dreves. Predvidena je tudi izgradnja brvi čez Pekrski potok, ureditev pasjega parka ter pumptracka za športne aktivnosti. Posebno mesto bodo imeli tudi cvetoči travniki, ki bodo obsegali več kot 5.000 kvadratnih metrov površin in bodo prispevali k večji biotski raznovrstnosti.

Skupna vrednost projekta je ocenjena na približno 3,245 milijona evrov, pridobljena sredstva pa predstavljajo pomemben finančni temelj za eno večjih zelenih investicij v Mariboru.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je ob pridobitvi sredstev poudaril, da bo novi park pomembna pridobitev za vse generacije.

Avtor: BRUTO krajinska arhitektura d.o.o.

“Veseli me, da bomo lahko ob Pekrskem potoku uredili sodoben parkovni prostor, namenjen vsem generacijam. Maribor bo bogatejši za nove zelene površine, skoraj 240 novih dreves, otroška igrala, pasji park, fitnes na prostem, sprehajalne in kolesarske poti ter številne kotičke za druženje in sprostitev. Takšne naložbe pomembno prispevajo h kakovosti bivanja, spodbujajo zdrav življenjski slog in ustvarjajo prijetnejše mesto za naše občanke in občane,” je dejal Arsenovič.

Po njegovih besedah bo Park ob Pekrskem potoku postal eden izmed novih priljubljenih prostorov za preživljanje prostega časa v Mariboru.

The post Maribor pridobil skoraj 3 milijone evrov za ureditev Parka ob Pekrskem potoku appeared first on Lokalec.si.

Četrt stoletja duhovniške službe je pomemben življenjski jubilej, ki prinaša priložnost za hvaležnost, razmislek in pogled naprej. Ob srebrni maši smo se pogovarjali z župnikom Tadejem Legnarjem, ki že desetletje deluje v Vuzenici, vodi pa tudi župniji Sv. Primož na Pohorju in Trbonje. V iskrenem pogovoru je spregovoril o svoji poti do duhovništva, o izzivih in radostih pastoralnega dela, o mladih, pomenu župnijskega občestva ter o tem, kaj po njegovem mnenju ljudje danes najbolj potrebujejo.

Letos obeležujete 25 let duhovniške službe. Ko pogledate nazaj, kaj vam najprej pride na misel?

Najprej hvala Bogu za dar življenja in za 25 let služenja Bogu ter slovenskemu vernemu narodu. Hvala za vse, kar mi je bilo dano doživeti in preživeti v teh letih. Za vse dobre izkušnje in tudi težke preizkušnje, ki so me oblikovale v pokončnega in vernega človeka.

Kdaj ste začutili, da je duhovniški poklic prava pot za vas?

Že v šestem razredu osnovne šole. Takrat sem pomagal starejši osebi po stopnicah. Ni mogla verjeti, da še obstajajo otroci, ki so pripravljeni pomagati starejšim. Njena pohvala me je tako osrečila, da sem začutil, kako želim vse življenje osrečevati ljudi. Verjel sem, da bom to srečo lahko uresničil v duhovniškem poklicu, po katerem sem hrepenel, saj sem bil takrat že dolgo ministrant.

Ste si kot mlad bogoslovec predstavljali, da bo vaše poslanstvo videti tako, kot je danes?

Da, vsaj približno. Veliko časa sem preživel s svojim domačim župnikom, človekom, ki je naredil ogromno dobrega za svoje župnije, župljane, otroke, mlade in odrasle. Kljub vsemu njegovemu trudu in ljubezni do ljudi sem slišal marsikatero pikro besedo na njegov račun, kar me je žalostilo in prizadelo. Zato sem vedel, kaj me čaka na tej poti.

Kaj vas po vseh teh letih pri duhovniški službi še vedno najbolj navdihuje?

Najbolj srečen sem, kadar sproščeno darujem sveto mašo. Takrat sem tudi najbolj blizu Bogu. Sveta maša je za nas kristjane najbolj osebno srečanje z Jezusom, ki ga prejemamo v podobi posvečenega kruha – hostije. Od tod tudi moje novomašno geslo: »Gospod, Ti si moj Bog, zame sreče ni brez Tebe.« (Ps 16,2)

Največ duhovne moči prejmem takrat, ko sem lahko sam v cerkvi pred živim Jezusom. Takrat mu zaupam vse lepe in težke stvari ter ga prosim, naj mi pomaga pri delu z ljudmi. Veliko moči in navdiha mi dajejo tudi ljudje, ki molijo zame, mi to povedo ali pa mi konkretno pomagajo pri pastoralnem delu v župnijah.

V Vuzenici ste že deset let. Kako bi opisali življenje in delo v tej župniji?

Poleg nadžupnije Vuzenica upravljam še župniji Sv. Primož na Pohorju in že tretje leto tudi župnijo Trbonje. Skupaj z župljani si prizadevamo ohranjati vero, jo poglabljati in posredovati mladim. Skrbimo za povezanost vseh treh župnij, saj imajo istega duhovnega pastirja.

Vesel sem vseh ljudi, ki so pripravljeni kakor koli pomagati pri gradnji našega občestva – vsak po svojih močeh in s talenti, ki jih je prejel.

Nadžupnija Vuzenica je nekaj posebnega tudi zato, ker je tukaj bival in deloval prvi slovenski blaženi škof Anton Martin Slomšek. Še danes je velik blagoslov za to župnijo, čeprav se verniki tega premalo zavedajo. Mladim želim približati njegovo veličino in bogastvo njegovega zgleda, saj se je dobro zavedal, kako velika moč je v ljubezni do Boga in bližnjega.

Kakšne spremembe opažate v življenju ljudi in v vlogi Cerkve v zadnjih 25 letih?

Spremembe so precejšnje. Kot kaplanu mi je bilo rečeno, naj na odgovorna mesta sprejemam vernike z urejenim zakramentalnim življenjem. Danes sem vesel že, če je kdo pripravljen pomagati v župniji. Mnogi nimajo urejenih zakramentov, kar ni dobro ne za vernike ne za župnijo.

Časi so drugačni. Danes je zelo težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost. Veliko jih z veseljem pomaga, ko pa je treba prevzeti večjo odgovornost, je precej težje.

Mladi hrepenijo po Bogu. Le predstaviti jim ga je treba na pravi način. Ta intervju nastaja ravno med oratorijem, kjer se je letos zbralo kar 135 otrok. Na to sem zelo ponosen.

Kako danes pristopate k mladim in kako jih poskušate nagovoriti?

Najprej sem vesel, da so in da prihajajo v župnijo. To tudi vedo. Trudim se, da čim več odgovornosti pri vzgoji mlajših prenesem na starejše mlade, ki so že bolj zreli in odgovorni.

Predvsem spremljam voditelje, jih spodbujam in jim omogočam, da se v župniji počutijo sprejete, da imajo prostor za delo in možnost razvoja. Vedno znova jim poudarjam, da je središče vsega evharistija – sveta maša, najbolj osebno srečanje z Jezusom.

Kako pomembna je danes skupnost in občutek pripadnosti župniji?

To je podobno kot v družini. Če sta mož in žena med seboj razdeljena, so razdeljeni tudi otroci. Kjer pa je družina povezana, tam prebiva sreča.

Enako velja za župnijo. Bolj ko dihamo skupaj, lepša so naša praznovanja ob Jezusovem oltarju in bolj povezani smo med seboj. Župnija ni samo župnik. Ni vse odvisno od njega. Vsak vernik s svojim prispevkom – ali pa tudi brez njega – soustvarja povezanost župnijskega občestva.

Kaj menite, da ljudje danes najbolj potrebujejo – kot posamezniki in kot družba?

Ljudje danes najbolj potrebujemo medsebojno spoštovanje, ne glede na različno pripadnost, prepričanje, družbeni položaj ali vero.

Mnogi kristjani so se oddaljili od Boga, s tem pa tudi od spoštovanja do bližnjega. Danes se pogosto dela tudi ob nedeljah – stroji brnijo, motorne žage režejo, ljudje zidajo. Ker ne spoštujejo Boga, pogosto ne spoštujejo niti miru svojih bližnjih.

Pravi mir se začne v človekovem srcu. Ljudje ga iščejo v stvareh in dogodkih, kjer ga ne morejo najti. Gospod pa je naš resnični mir.

Duhovniški poklic pogosto zahteva veliko razpoložljivosti. Kako poskrbite tudi zase in za svoj notranji mir?

Res je. Največ miru mi vsak dan prinaša molitev brevirja. Duhovniki, redovniki in redovnice vsak dan molimo bogoslužno branje – psalme iz Svetega pisma.

V psalmih so zbrane življenjske modrosti, izkušnje in preizkušnje. Na čudovit, pesniški način govorijo o tem, kaj pomeni ljubiti Boga in bližnjega ter kakšne sadove prinaša takšno življenje. Prav tako opozarjajo, kaj se zgodi, ko človek Boga zapusti.

Sveta maša pa ostaja vrhunec vsakega dne. Zelo rad sem tudi v naravi. Kadar sem zunaj, moja duša sama od sebe slavi Boga.

Kaj vas v prostem času najbolj veseli oziroma kako si napolnite baterije?

Veliko hodim. Zdrav duh v zdravem telesu. Trudim se ostati vesel in hvaležen. Prija mi tudi mir in čas za meditacijo. Rad se umaknem v samoto, prav tako pa rad preživljam čas z ljudmi, ki jih imam rad in ki imajo radi mene.

Kaj bi svetovali mladim, ki razmišljajo o duhovniškem poklicu ali iščejo svojo življenjsko pot?

Duhovniški poklic je lep, ker si zelo blizu Bogu in ker se lahko, slikovito rečeno, »dotikaš Boga«, ki prihaja po tebi med ljudi. Duhovniki imamo vedno dostop do Najsvetejšega. Pred Boga lahko stopimo kadar koli – ko smo veseli, žalostni, potrti, brez moči ali brez upanja.

Duhovniški poklic je lep, ker delaš z ljudmi, hkrati pa je prav zaradi tega tudi zahteven. Zavedati se je treba, da nisi duhovnik zato, da bi bil všeč ljudem, ampak zato, da ljudem prinašaš Kristusa.

Nekateri te spoštujejo, drugi ne. Redki te nosijo po rokah, kdo bi te morda celo preganjal. Toda kaj je vse to v primerjavi s tem, da je Gospod tvoj najboljši prijatelj in sopotnik na poti proti večnosti.

The post Obrazi našega kraja: Tadej Legnar ob četrt stoletja služenja Bogu in ljudem appeared first on Lokalec.si.

Sinoči se je zaključil Festival Lent. Ves dan so bili dogodki, tudi na Lentu, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Na glavnem odru je bilo konec tudi Folkarta.  Za Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor, pa je bil hkrati tudi zadnji Festival Lent, ki je bil pod njegovim vodstvom.

In prav o letošnjem Lentu smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino, ki smo ga ujeli med Trgom najstarejše trte, kjer se je odvila predstava uličnega gledališča, in Sodnim stolpom, kamor se je odpravljal na koncert. Ker je ves čas festivala spremljal dogodke in obiskoval vsa prizorišča.

“Mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč.”

Med koncertom, ki je bil na odru ob Trgu najstarejše trte, je suvereno dejal, da  večera še ni konec. “Večera absolutno še ni konec. Vidi se, ljudje prihajajo k naši Dravi, kjer so začeli skupaj z nami tudi to poletje. Obisk je bil perfekten, sreča z vremenom ravno tako. Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa. Doživeli smo marsikaj: od Dubioze, potem Morcheeba, včerajšnja folklora … Zelo, zelo težko je naštevati. In dejansko mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč. Žal ne na plavajočem odru, ampak mogoče pa še kdaj tudi.” Ja, spomin na plavajoči oder na Lentu ostaja živ še pri marsikomu, ne samo pri Rukavini. In marsikdo si želi, da bi ta oder spet bil.

Mesto je  bilo polno vse dni festivala: “To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli.”

In včeraj, pravzaprav vse dni Festivala Lent, je bil Lent poln. Videlo se je, da ne teče samo Drava, ampak samo življenje. Polno ljudi, nekateri na koncertih, drugi na ogledu uličnega gledališča, tretji enostavno hodili po promenadi gor in dol. Dogajalo se je. “Dogaja se zdaj na vsaj 10 lokacijah, torej po celem mestu. In seveda, to je to. To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli, in zaradi tega se splača priti v Maribor,” Je pripomnil Rukavina. In to ne samo v času Festivala Lent, ampak dlje časa. V mesto so prišli umetniki, kulturniki, obiskovalci festivala, turisti … “Torej tisti, ki pridejo v času festivala, se potem ponavadi vračajo. Tako da seveda, zato je festival pomemben: pomemben za tiste, ki prihajajo, za turiste. Pa po drugi strani, ne pozabimo, pomemben tudi zaradi Maribora, za Mariborčane, za njihovo samozavest.”

In kako se počuti zdaj, na koncu, ko se je iztekel zadnji Festival Lent, pri katerem je še direktor Narodnega doma Maribor?

“Delovno, do zadnjega. Ostalo bo pa prišlo za mano,” je dejal in se pripravljal, da nadaljuje pot do Sodnega stolpa, kjer se je nekaj minut zatem začel koncert. “Ne samo v Sodni stolp, odpravljam se torej po vseh prizoriščih, ker to je moje delo, moj bicikel,” je pokazal na svoje prevozno sredstvo,  s katerim si je časovno krajšal poti, in dodal: “In  šibamo naprej.”

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

 

The post Rukavina o Festivalu Lent: “Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa.” appeared first on Lokalec.si.

Skupina Mi2 mogoče včeraj ni uspela pregnati dežja, je pa na Glavnem odru Festivala Lent pokazala, da se da tudi med rahlim dežjem, k sreči ni bilo močnega naliva, privabiti publiko na plano.

Še dve uri pred koncertom so bili skeptični. Bo vreme zdržalo ali ne bo? Bo dež ali bo naliv? Bodo lahko izpeljali koncert ali ga ne bodo? Bo publika prišla in kolikšna bo? In odgovori jasni med koncertom? Vreme je skoraj zdržalo, nekaj dežja je bilo. Koncert skupine Mi2 je vsekakor bil. Publika je prišla. Ne samo prišla, ampak počasi napolnila prizorišče, prostor pod glavnim odrom. In imela je vetrovke, anorake, jakne, pelerine. Dežnikov pač ne. Ker je dogovorjeno, da se dežnikov ne nosi na trg, saj bi z njimi drugim zakrivali pogled na oder pa še to in da ne bi z njim koga “špiknili v oko”. Tako je bilo povedano in tega so se držali vsi.

Kaj narediš, če začne deževati med koncertom? Zapoješ Mokro radost:

Kaj pa Mi2? Ja, Mi2 pa so na odru pokazali, da so uigrani in da znajo eno za drugo zaigrati, zapeti. Pokazati, da so ekipa, ki ima dolgoletno kilometrino nastopanja na takih in drugačnih odrih. In to je Tone Kregar tudi povedal. Namreč, da so slavili 30 let sodelovanja, ustvarjanja, nastopanja. Sicer v Ljubljani, zdaj pa so se spomnili, da bi lahko praznovali tudi v Mariboru. In so. Zapeli so svojo novo “Kaj bi ti govoril, Ivan”. Tako, ki ima veliko več povedati med vrsticami, no, med verzi. Ker ni samo na prvo žogo, pardon, ni na prvo noto in prve verze. Tako kot mnoge druge njihove, pa najsi jih je zapisal Jernej ali Tone, oba znata.

In Tone je med koncertom nagovoril Maribor. Hotel je nekaj povedati – pa je zakričal “Maribor!” In dobil odgovor, ki ti ga da Mariborčan sredi Maribora ali pa kje drugje. Množica se je soglasno zadrla nazaj: “Šampion!” In se je Tone zadrl še enkrat: “Maribor!” In dobil še bolj glasen odgovor: “Šampion!” Ja, to bi se lahko šli še nekaj časa.

Skupina je predstavila tudi Jureta. Novega kitarista. Že med prvimi pesmimi so Tone, Jernej in Robi stopili do njega in pokazali, da je del njih. In pustili so mi kar nekaj odličnih kitarskih vložkov. Solo je zaigral in pokazal, da več kot zna. O, ja, pa baje je zaradi njega zdaj pod odrom tudi več mlajše publike.

Skupina ni pozabila niti na tiste, ki so v teh dneh praznovali rojstne dneve. Čestitali so vsem. Pa nekaterim posameznikom namenili, posvetili pesem. Med drugim tudi najmlajši obiskovalki koncerta, ki jih je čisto pod odrom spremljala, vidno zadovoljna, vidno vesela, s slušalkami na glavi, da ublažijo zvok in pazijo na ušesa.

In če se potegne črta preko celega koncerta, se lahko mirno in z nasmeškom zapiše: dober je bil, kaj dober, odličen. In ne samo to, eden od obiskovalcev, ki je bil prvič na njihovem koncertu, je gledal okrog sebe ljudi, ki so na pamet vedeli pesmi skupine Mi2 in se čudil: “Glej, saj vsi pojejo. Vsi znajo pesmi na pamet, jaz pa samo nekaj.” Tako pač je. Treba je priznati, pesmi skupine Mi2 so rasle in rasle ter skoraj postale ponarodele. Kdo jih bo znal, če ne tisti, ki redno hodijo na njihove koncerte.

The post FOTO in VIDEO: Skupina Mi2 v dežju in malce po suhem na Glavnem odru Festivala Lent, Tone: “Maribor!”Publika: “Šampion!!!” appeared first on Lokalec.si.

Zdravnica Laura Petek, dr. med., je za prostovoljno delo namenila svoj letni dopust in ure, pridobljene z nadurnim delom.

Vesela je, da so jo pri želji pomagati drugim podprli tudi v UKC Maribor, kjer je zaposlena, ter njeni sodelavci in sodelavke.

Kot prostovoljka je bila zelo aktivna že v času pandemije covida-19, pred tem pa je prostovoljno delo opravljala v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. Tokrat je svoje znanje urgentne medicine uporabila v razmerah, ki si jih težko predstavljamo.
»Biti na lokaciji, kjer okoli tebe padajo bombe, je izkušnja, ki je nismo vajeni. In odločitev, ali boš po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, šel pod tuš ali ostal na nekoliko bolj varnem, je vsakič težka,« pripoveduje Laura Petek, dr. med.

Kot pravi je iz Iraka že vajena strelnih ran, ne pa vojne

»Težko si je predstavljati situacije, ko nate pade bomba, si zategneš povoj, da ne izkrvaviš, nato pa s hudimi ranami v bolečinah 20 dni ležiš v mokri zemlji in čakaš na pomoč. Ti ljudje gredo skozi resnične grozote. To, kar smo kot zdravniki tam doživeli mi, je v primerjavi z njihovim trpljenjem mala malica.«

Zdravniška zbornica Slovenije

V Ukrajini je delala v kraju Novomikolajevka, približno med Zaporižjem in Doneckom, slabih deset kilometrov od fronte. Bila je del ekipe, ki kot prvi zdravstveni odziv poskrbi za ranjene vojake: »To ni en dan. To je mesec dni, za mojo ekipo pa več mesecev pod zemljo, ko ne vidiš sonca.«

Vojna, ki jo je videla, je vojna zračnih napadov, topništva, dronov in raket

Prav zaradi dronov je evakuacija ranjencev izjemno težka. Poškodovanci pogosto čakajo na trenutek, ko je nebo vsaj za kratek čas dovolj varno, da jih lahko evakuacijska ekipa pobere s fronte.

»Tam govorijo o ‘umazenem’ in ‘čistem’ nebu. Ko ni zaznano veliko dronov ali raket, se komaj odpre trenutek, ko lahko lokalna evakuacijska ekipa pride do ranjenca, ga naloži v vozilo in pripelje do nas.«

V stabilizacijsko točko so prihajali ranjenci s poškodbami po eksplozijah, minah, šrapnelih, strelnimi ranami, hudimi opeklinami, poškodbami obraza, pljuč, rok in nog. Nekateri so imeli odtrgane ude: »V spominu ostanejo stisnjene roke še na vozičku ali postelji, medtem ko jih potiskaš v rešilca. Pa kakšna beseda hvala. Vprašanje, kako ti je ime, da si ga bodo zapomnili. Pri večini pa je stanje tako kritično, da ne morejo govoriti.«

Včasih je bilo ranjenih več, kot je bilo prostora: »Zgodi se, da imaš ranjenih več, kot imaš postelj. Nekateri ležijo na vozičkih, drugi na nosilih na tleh. Pri nas bi si mislili: prideš na urgenco, manjkata ti dve nogi, seveda si prvi na vrsti. Tam pa je ranjenih toliko, da lahko tudi tak človek čaka. Če ima pravilno nameščen turniket, ki ustavi krvavitev in ga reši pred izkrvavitvijo, takrat lahko pomagaš nekomu drugemu, ki je še bolj življenjsko ogrožen.«

Laura Petek, dr. med. je specializacijo iz urgentne medicine izbrala tudi zato, ker ta poklic zdravnika pripravi na delo v najbolj nepredvidljivih razmerah: »Urgentna medicina te nauči, da si lahko z enim nahrbtnikom opreme in zdravil v pomoč sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez posebnih naprav, včasih tudi brez elektrike.«

V Ukrajini je to postalo resničnost

V slabih pogojih, brez opreme, ki je v naših bolnišnicah samoumevna, v prostoru pod zemljo, ob zračnih alarmih in eksplozijah: »Ko slišiš pokanje, veš, da ne gre za novoletne ognjemete. To so prave bombe, ki padajo zelo blizu. Zemlja se trese, nate se usipa prst in veš, da nas ne bi bilo več, če bi padle le nekaj metrov bližje.«

Pravi, da je bila to izkušnja, ki človeka ne zapusti, ko se vrne domov. Po vrnitvi v Maribor jo še vedno presenetijo zvoki in prizori, ki so za druge povsem običajni: »Občutek, ko se sprehajaš po Mariboru, vidiš otroke, ki v parku za zabavo spuščajo drone, slišiš pok motorja in se za sekundo ustrašiš, da bi moral v zaklonišče. Potem pogledaš ptice na nebu in se spomniš, da to niso droni. Da je moje nebo varno. Njihovo pa ni. To mi je najtežje.«

Ko je prvič odhajala v Ukrajino, je mislila, da gre enkrat. A po vrnitvi razmišlja drugače: »Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam.« Zato, kot pravi ni več vprašanje ali se bo vrnila, temveč kdaj.

The post VIDEO: Od urgence v Mariboru do vojne v Ukrajini, pogum zdravnice Laure Petek appeared first on Lokalec.si.

Včeraj se je uradno začel letošnji Festival Lent. Že čez dan se je dogajalo, zvečer pa je glavni oder na Trgu Leona Štuklja skorajda eksplodiral zaradi nastopa legendarne skupine Dubioza Kolektiv.

Da bo na večerni koncert prišla množica ljudi, se je vedelo, saj so bile vstopnice v trenutku razprodane. Prizorišče so organizatorji – Narodni dom Maribor odprli malce prej, tako da se je lahko postopno napolnilo. A ljudje so še po začetku koncerta, ko je Dubioza Kolektiv že energično skakala, igrala in pela na odru, še vedno prihajali na trgu, čakali, da vstopijo na ograjeno prizorišče. Mnogi pa so zapolnili tudi vse kotičke trga, tudi tam, kjer se je dalo vsaj slišati in čutiti energijo, ki je prevzela trg in del mesta.

In Dubioza Kolektiv? Fantje so pokazali, iz kakšnega testa so, že v prvih sekundah nastopa. Prihrumeli so na oder in šov se je začel v istih sekundah tako na odru kot tudi na trgu. Množica je bila v istem času z njimi in dihala isti zrak. Skakanje, petje, plesanje od prvega trenutka naprej pa vse do konca koncerta. Dubioza Kolektiv je bila na odru v svojih barvah in iste barve so bile po vsem trgu.

Začetek je bil več kot udaren. Brez prestanka več kot deset minut, med tem pa klici in nagovarjanje Maribora, naj poje in da vse od sebe. In potem se je samo še nadaljevalo in stopnjevalo.

The post FOTO in VIDEO: Legendarna Dubioza Kolektiv napolnila celoten trg in več kot navdušila appeared first on Lokalec.si.

Priljubljeni župnik Martin Golob je bil včeraj na Muti.

Na Muti so v dvorani Kienhoven gostili iskrivega župnika Martina Goloba na pobudo Župnijskega pastoralnega sveta Muta in patra Ivana Hočevarja v okviru občinskega praznika. Pogovor, ki se je dotikal tako njegovega življenja in preleta nad odločitvijo, zakaj postati duhovnik, pa vse do tega, kako skrbi za oznanjanje vere in boga na spletnih družbenih omrežjih, je bil tako iskriv, duhovit kot tudi globok in resen. Župnik Martin Golob pa je zaupal tudi svoj pogled na sedanjost, vero, družino in svet.

Tudi naši ekipi je še pred pogovorom na odru zaupal nekaj misli. Med epidemijo je začel s spletno prižnico in o tem napisal dve knjigi, novejša knjiga pa nosi naslov 365 dni z božjo besedo. Marsikdo gleda nanj kot na sodobnega duhovnika, župnika, ki je odprt. “Ne vem sicer, kako me ljudje dojemajo, ampak jaz skušam ljudi razumeti kot sočloveka, kot prijatelja, kot sopotnika. Seveda tudi s sodelovanjem s socialnimi omrežji in z mediji res pridemo v mnoge domove, tudi preko knjige. Cilj pa je to, da oznanjam Boga kot duhovnik pa tudi povezujem. Zdi se mi, da imam možnost, da lahko ljudi povezujem v enem dobrem, prijetnem vzdušju. In to, da lahko malo sebe dam,” je povedal Golob.

Ludje se lahko oprimejo Boga, kadar hočejo

Marsikdo pravi, da so zdaj težki časi in da težji še prihajajo. Ima za te ljudi tudi mogoče kakšno spodbudno besedo? Se lahko obrnejo k Bogu? Lahko iščejo tolažbo, iščejo spodbudo, tople besede? “Časi niso nič novega, bi rekel. Pod soncem so taki, kot so pač ves čas v zgodovini človeštva vrti. V vsakih časih so izzivi in v vsakih časih so zelo lepi. In tudi v tem obdobju, sodobnem času, je ogromno lepega, čudovitega, plemenitega. Ogromno je še nečloveškosti,” je dejal Golob in dodal, da se ljudje lahko oprimejo Boga, kadar hočejo.  in kakšne izzive ima priljubljeni župnik? “Da bom peljal moje župnije, tri župnije, lepo naprej. Da se bomo v župniji dobro razumeli. Da bi mlade ohranjal v župnijskem občestvu. Pa da bi čim bolj tolažil starejše, staršem, pa pokazal, kako pomembno poslanstvo imajo. Uh, ciljev je— mislim, izzivov je veliko. Še Bog, da so. To me vleče naprej.”

Že v otroštvu se je naučil kmečkega dela

“Vse tri moje knjige pravzaprav priporočam vsakemu. Vsak človek lahko to bere z dobro voljo. In so zelo lepo sprejete med ljudmi. Vseh skupaj smo prodali preko 50.000. Pa naj omenim, da od vsake prodane knjige gre tudi dva evra v dober namen. In preko 100.000 evrov smo že dali ljudem v stiski, ljudem v potrebah, preko Karitasa. Na to zgodbo sem kar ponosen,” razlaga Golob, ki pa na Muti ni govoril samo o knigah, ampak najprej o svojem življenju, preden se je odločil, da bo postal župnik, in o življenju po tej odločitvi. Pa o očetu in mami. Velja za odprtega človeka in tak tudi je. “Jaz sem rad med ljudmi. Meni je lepo, ko grem takole v družbo. Čeprav je kar velik izziv, da vse naredim doma, da lahko grem od doma. Ne morem biti kar umetnik urnika, ampak imam zelo rad ljudi. Zato sem tudi duhovnik. Drugače bi bil doma kmet, recimo.” Čeprav je s kmetije in mu ni težko postoriti veliko kmečkega dela, kar se je naučil že kot otrok, zato ne preseneča, da je naši ekipi dejal: “Sam sem iz kmetije, in meni je bil to — to je najlepši poklic. Kmetija me je naredila to, kar sem.”

Pater Ivan Hočevar podpira odprtost Martina Goloba

Pater Ivan Hočevar, ki bo ob začetku avgusta eno leto na Muti, je bil tisti, ki je dal pobudo za vabilo Martina Goloba na Muto. “Ja, z gospodom Martinom Golobom se že kar nekaj časa poznava. 2019 sem tudi imel pogovor z njim na televiziji Exodus. Ga zelo podpiram, mi je všeč to, kar dela. Ta njegova drža, odprtost, ki jo ima do ljudi, tudi do tistih, ki niso redni obiskovalci cerkve, tako se zna približati različnim ljudem, njihovim potrebam, tudi odgovoriti na njihove želje,” nam je dejal in dodal, da gre za poslanstvo župnika, duhovnika. “Točno tako. Je pa res, da smo ljudje različni. Eden ima to karizmo, drugi ima drugo. Tako da: “Veliko rožic je v božjem vrtu,” je rekel eden od naših patrov.”

Obisk pomemben za skupnost, za župnijo, za ljudi

Da je obisk Martin Goloba na Muti pomemben, pravi županja te občine Angelca Mrak. “Zato smo tudi pozdravili pobudo našega župnijskega pastoralnega sveta, skupaj s patrom Ivanom, da bi gostili v okviru občinskega praznika gospoda Martina Goloba. In smo veseli, da se je danes zbralo toliko ljudi. Tako kot ste rekli: odprtost, srčnost, pozitiva, vse to, kar izseva iz njegove pojave, iz njegovega govora, iz njegovih pridig tudi. Jaz osebno sem ga imela že priložnost spoznati v njegovi domači fari oziroma v Grosupljem. In moram reči, da je prav to tisto, kar privabi ljudi. In je zelo pomembno, da ta kontakt ostane med ljudmi, z ljudmi, oziroma za ljudi,” je dejala županja Mute.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: Priljubljeni župnik Martin Golob na Muti: “Sam sem iz kmetije — to je najlepši poklic. Kmetija me je naredila to, kar sem.” appeared first on Lokalec.si.

Poletni večer, vonj sivke in dolga miza, ki se razteza sredi nasada, kjer se sreča več kot sto ljudi. Na posestvu Štajerska sivka v Kamnici pri Mariboru je tudi letos zaživelo edinstveno kulinarično-glasbeno doživetje, Dolga miza med sivko.

Dogodek poteka v dveh večerih: prvi se je odvil včeraj, 22. junija, ko je zbrane zabavala skupina IL DIVJI, danes, 23. junija, pa bo večer zaokrožila Eva Boto. Kulinarično izkušnjo sta soustvarjala chef Mojmir Šiftar in chef Sebastjan Plavčak, ki sta s svojimi jedmi povezala okuse, vino in sivko v celovito doživetje pod odprtim nebom.

Kjer domišljijo vodi sivka: Šiftar o vrhunski kulinarični izkušnji

Mojmir Šiftar, chef, je dejal, da se v jedeh prepleta malenkost rib, malenkost mesa, vse pa povezuje sivka. V vsaki jedi je bila vsaj ena komponenta sivke. Povedal je, da je sivka prijetna sestavina za uporabo, ki jo je mogoče v tisoč in en način vključiti v jed – omejitev je le domišljija.

Poudaril je tudi, da je Štajerska sivka posebno okolje za ustvarjanje: kot je dejal, bi si za pripravo menija s čaji na najlepši lokaciji na svetu izbral Šri Lanko, za meni s sivko pa v Sloveniji ni lepšega prostora kot Štajerska sivka, kjer je miza postavljena sredi nasada sivke. Dodal je še, da je za organizacijo dogodka veliko delo opravila ekipa Restavracije 7 z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor pod vodstvom Sebastjana Plavčka, ki skrbi, da vse poteka tako, kot mora.

Študenti letos potrdili znanje v novih izzivih

Chef Sebastjan Plavčak z Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor je poudaril, da so se letos srečali z novimi gosti in novimi pričakovanji. Po njegovih besedah so se lani na nek način šele učili in svoje delo dobro opravili, letos pa so to želeli potrditi in jim je to tudi uspelo. Dodal je, da študenti in tudi mentorji vedno iščejo nove izzive ter da je pomembno, da se lahko spoprimejo z različnimi situacijami tudi izven običajnega restavracijskega okolja, kar je po njegovem mnenju zelo dragocena izkušnja.

Vrhunska vinska spremljava za izjemen kulinarični večer

Ob dobri kulinariki je bila poskrbljena tudi vrhunska vinska spremljava. Gregor Tašner iz Vina Puklavec je povedal, da so goste najprej pozdravili z njihovo penino, s katero so nedavno prejeli zlato medaljo na prestižnem ocenjevanju Decanter v Londonu. Nadaljevali so z laškim rizlingom, ki je spremljal glavno jed, pri sladici pa so postregli traminec izbor, ki je po njegovih besedah večeru dal piko na i. Poudaril je, da so z izbrano vinsko spremljavo, vrhunskima chefoma, ambientom in glasbo ustvarili izjemen večer, ob katerem so bili gostje nadvse navdušeni.

Dogodek na Štajerski sivki presega pričakovanja in raste iz leta v leto

Boštjan Lesjak, lastnik Štajerske sivke, je dejal, da dogodek na dolgi mizi med sivko že drugo leto zapored presega pričakovanja, saj je bilo lani fantastično, letos pa še bolj. Poudaril je, da so gostje navdušeni, kar daje delu, ki ga ustvarjajo, pravi smisel, ter dodal, da verjame, da bo vsako leto še boljše, saj zgodba raste skupaj z lokalno podporo in zanimanjem.

Ob tem je izpostavil tudi močno podporo pomembnih gostov, med njimi ministrice Za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monike Kirbiš Rojs. Poudaril je, da jim veliko pomeni prisotnost vseh gostov, saj vsak od njih prispeva k uspehu zgodbe, ki povezuje kulinariko, lokalno okolje in sivko kot rdečo nit celotnega doživetja.

Ministrica poudarja pomen evropskih sredstev in čezmejnega sodelovanja pri razvoju projektov

 Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs nam je dejala, da je od začetka spremljala omenjeni projekt. Poudarila je, da država lahko takšnim projektom pomaga predvsem z razpisi, zlasti tam, kjer so na voljo evropska sredstva. Direktor Lesjak je po njenih besedah izpostavil, da do zdaj večjih sredstev niso prejeli, z izjemo podpore preko LAS-ov, torej lokalnih akcijskih skupin. Dodala je še, da imajo v načrtu izgradnjo apartmajskega naselja in da verjame, da bo država tudi v tem primeru lahko prisluhnila, po potrebi tudi v okviru čezmejnih programov. Pri tem je omenila možnosti sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško, saj so te države blizu, zato po njenem mnenju priložnosti za razvoj in financiranje projektov ne bo manjkalo.

IL DIVJI navdušeni nad doživetjem Štajerske sivke

Skupina IL DIVJI, ki je poskrbela za glasbeno spremljavo, je bila nad doživetim na Štajerski sivki več kot navdušena, prav tako pa so jih očarale tudi kulinarične kreacije in celotno edinstveno vzdušje dogodka.

Žiga Šraml iz skupine IL DIVJI je bil tudi med tistimi, ki so okušali izjemno kulinariko. Priznal nam je, da ga je navdušila premišljena in subtilna uporaba sivke v vseh jedeh. Dogodek je označil kot vrhunsko gastronomsko izkušnjo ter poudaril, da velja raziskovati Štajersko in podobne kulinarične dogodke.

Priznali so, da gre za eno najbolj čarobnih lokacij, na kateri so kadarkoli nastopali. Klemen Rutar iz IL DIVJI o čarobni lokaciji Štajerske sivke: “ena izmed lokacij, ki jo res lahko iščeš po Sloveniji. Z IL DIVJIMI hodimo po različnih lokacijah in prepevamo na raznorazni poroki, ampak to, kar ima Štajerska sivka, je res čarobno. Predvsem danes, ko je tukaj veliko omizje in lučke – res je nekaj čarobnega.”

Po odzivih gostov je dogodek presegel vsa pričakovanja in pustil izjemen vtis. Štajerska sivka je še enkrat dokazala, da zna ustvariti edinstveno kulinarično-glasbeno doživetje v objemu narave.

The post FOTO in VIDEO: Dolga miza med sivko navdušila, vrhunska kulinarika, glasba in 120 gostov v pravljični kulisi appeared first on Lokalec.si.

Na Festivalu Lent bo v četrtek, 25. junija 2026, ob 21. uri na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja izjemen Simfonični stampedo. 

Pred Simfonični orkester SNG Maribor bo stopilo šest vrhunskih tolkalcev zasedbe Louie’s Cage Percussion: Sara Chakarova, Krištof Hrastnik, Florian Klinger, Alessandro Petri, Lucas Salaun, Maximilian Thummerer. In potem se bo zgodil pravi Simfonični stampedo. Režijsko taktirko bo imel v rokah Richard Schmetterer, dirigentsko taktirko pa Simon Krečič.

Udarni ritmi in simfonični zvok – kombinacija, ki ponuja več kot koncert

Narodni dom Maribor tako napoveduje pravi simfonični potres in pretres, saj bodo udarni ritmi razburkali pregovorno razkošni simfonični zvok. In še nekaj je ob tem pomembno za vse tiste, ki mogoče mislijo, da orkestrski koncerti niso zanje. To bo namreč več kot koncert. Obljubljajo namreč pravi cunami dobre volje, močne energije, vrhunec odrskega dogajanja, pri katerem pa bo do izraza prišel tufi marsikateri glasbeni zasuk in obrat.

Simfonični stampedo. Foto: Reinhard Winkler Brucknerhaus

Duhovito, kakovostno, sproščeno, vznemirljivo

Richard Schmetterer je poskrbel za duhovito režijo, tolkalci se bodo razdajali, prav tako tudi glasbeniki iz simfoničnega orkestra. Sproščeno bo, zabavno bo, hkrati pa vrhunsko in kakovostno. Člani zasedbe Louie’s Cage Percussion so razvili nastop skupaj s slovitim orkestrom Tonkünstler, ki v svetu velja za enega najuglednejših predstavnikov avstrijske simfonične tradicije, z drznimi sporedi pa dokazuje, da je orkestrska glasba še kako vznemirljiva, sodobna in namenjena najširšemu občinstvu.

Tako se na Glavnem odru Festivala Lent obeta v četrtek, 25. junija 2026, ob 21. uri, edinstvena festivalska izkušnja. Tolkala bodo dvignila energijo, orkester jo o poglobil, skupaj bo nastalo nekaj nepozabnega.

Simfonični stampedo bo v vsakem vremenu

Iz Narodnega doma Maribor sporočajo, da bo prireditev izvedena v vsakem vremenu: “Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila,” še pravijo za vsak slučaj. Torej, tisti, ki bodo prišli, naj bodo pripravljeni na vse. na dobro ali slabo vreme, predvsem pa na koncert, ki  bo marsikoga ponesel v višave.

The post V četrtek na Glavnem odru Festivala Lent izjemen Simfonični stampedo appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila vodjo Plesno-rekreativnega kluba Harmonija Tatjano Sušek, ki je pred več leti prišla iz tujine v Slovenijo. Kaj kmalu je postala plesna učiteljica, profesionalna plesalka in koreografinja. V Vuzenici je ustanovila 17. maja 2007 PRK Harmonija. V iskrenem pogovoru v oddaji Kulturni izziv pa je povedala, kakšna je bila njena pot, polna izzivov, prilagajanja in sprejemanja v Sloveniji, kako je postopoma razvila klub, v katerem predvsem dekleta trenirajo ritmično gimnastiko in različne plese. Povezala je namreč kulturo, umetnost in šport v celoto.

Tatjana Sušek je prišla v Slovenijo študirati, nato pa je spoznala svojo ljubezen in ostala. Kar nekaj izzivov je imela na začetku svoje poti. “Prišla sem v novo okolje, nisem bila navajena malih krajev, ker sem iz malo večjega mesta. In kot prvo mi je bilo zanimiv prvi stik z ljudmi. Na začetku sem delala samo v dveh šolah, v Vuzenici in v Radljah ob Dravi. Z leti smo se začeli širiti in seveda potem je to šlo na celo Koroško, na Dravsko dolino smo se razširili.”

Začelo se je z eno skupino, nato postopoma vse več

“Na začetku je bila taka homogena skupina. Otroci od 1. do 5. razreda, v Vuzenici je bila prva ena starejša skupina in ena mlajša. Tako da, saj pravim, dokler niso spoznali naše dejavnosti … Potem je bilo lažje iz leta v leto vpisovati otroke,” se je spomnila začetkov.  In kaj je otroke takrat učila? “Ob prihodu v Slovenijo sem se spoznala v mariborskem klubu Branik s strokovno trenerko kluba  Svetlano Lozanovo. Navdušila me je še za ritmično gimnastiko. Šport sem delala v študijskih letih v Mariboru in kot učiteljica baleta,” se je še spomnila začetkov. Opravljala je trenersko delo. “In ko je prišel čas, razdalja med Mariborom in Vuzenico je postala predolga, zaradi malega otroka in seveda potem vse večjega obsega dela v Vuzenici, sem se potem sama odločila za svoj klub, ta PRK Harmonija v Vuzenici. In od takrat delam samo tam.”

Dodatna mentorica se je javila sama

Opravljala je in še vedno opravlja specifično delo v plesu, v športu. Sama meni, da je npr. v Ljubljani in v Mariboru lažje dobiti strokovni kader, v Vuzenici pa je bilo težje. “Imam dolgoletno prijateljico in sodelavko, ki je dejansko vpisala otroka v našo dejavnost in potem sama želela bolj tesno sodelovati. Veselil jo je ples, veselila jo je gimnastika, Potem po opravljenih strokovnih izpitih tudi že 16 let pomaga v klubu,” je razložila Sušek in dodala, da Mojčina hčerka uči v klubu še jazz in hip hop.

Od plesa, športa do gibalne in plesne terapije …

PRK Harmonija se razvija. Z njo tudi plesne skupine. Gre za počasen razvoj, pri katerem so včasih kaj vzeli, kaj dodali, odvisno je od povpraševanja. “Z leti smo tudi začeli razvijati gibalno in plesno terapijo za odrasle, torej sodelujemo tudi z več odraslimi društvi. In torej to, pač naš trend gibanja, harmonije, povezovanja telesa in uma, peljemo naprej,” pravi vodja PRK Harmonija in razlaga: “Imamo začetno in nadaljevalno skupino hip-hopa, potem imamo skupino jazz. V okviru našega društva deluje tudi plesna skupina Lady Dance, to so starejša dekleta, katera obiskujejo tam od 6., 7., 8. razreda naprej. In potem program “Ritmika in ples”, ki je namenjen predšolskim otrokom …”

Talent se vidi, a pomembno je veselje

Večinoma učijo skupinsko in ločeno po starosti, torej po starostnih skupinah.  Pri otrocih opaža veselje do plesa, do umetnosti, do izražanja s telesom. In tudi talent: “Imamo zelo veliko talentiranih otrok. Čeprav otroke ne delimo na talent ali netalent. Se mi zdi, da ima vsak otrok talent, ampak pač ta talent je treba razvijati,” pravi Tatjana Sušek. Zanjo je pomembno, da ima otrok željo: “Željo po gibanju, željo do glasbe, gibanja po glasbi. In potem s temi rednimi treningi, seveda, z različnimi programi, z osvajanjem različnih tehnik, potem se pokaže talent.”

Povezovanje športa in umetnosti

In vse od začetka povezuje šport, ritmično gimnastiko s plesom, umetnostjo plesa. “Se mi zdi, da je tudi ritmična gimnastika kot šport, balet kot umetnost in ples na splošno, se dopolnjujejo drug drugega. Ker iz osnove gremo, iz klasičnega baleta. Torej temelj plesa je klasičen balet, torej postavitev telesa, pravilna drža, pozicije rok, nog. Potem pa dodamo športne. Pri ritmični gimnastiki dodajamo z različnimi gibljivostmi, valovitostmi, torej elastičnost telesa. In potem seveda to povežemo. Tako da naše športnice tudi, bi rekla, da malo boljše športnice v plesnem smislu, da v zadnjem času v ritmični gimnastiki dosti dodajo plesnih korakov. In to jim pomaga, da na tem področju pač je malo boljše.”

Oblačila za kostume so od PRK Harmonija

Povedala je še več, kako potekajo vaje, treningi. Kaj vse je treba ponavljati, da se pride do želenega rezultata. Pa tudi, kako imajo urejen fundus oblačil, kostumov za nastope, tekmovanja. “Že na samem začetku smo se pač v društvu odločili, da bomo imeli svoj fond oziroma svoj fundus. Ne tako kot v drugih društvih. Da s tem ne obremenjujemo starše. Pač na leto nabavimo neke kostime, veliko tudi šivamo sami, in potem z leti se nabere, ker otroci rastejo, otroci grejo pač naprej po velikostih, mlajši pridejo potem do tega kostima. Različne dodatke dodajamo, tako da lahko en kostum porabimo za več vlog, tako da z različnimi načini poskusimo  s čim manjšim vložkom priti do estetsko lepega kostuma ali izgleda.” Nimajo pa baletnih copatk, ampak “špičke”.

Vsako leto naredijo tudi zaključno produkcijo, na kateri pokažejo, kaj so se naučili, kaj znajo. Tatjana Sušek je povedala več o tem pa tudi o tekmovanjih, na katere hodijo. Celotnemu pogovoru z vodjo PRK Harmonija lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

The post VIDEO (INTERVJU): Tatjana Sušek, vodja PRK Harmonija, pomembno, da ima otrok željo: “Željo po gibanju, željo do glasbe, gibanja po glasbi.” appeared first on Lokalec.si.

V nedeljo, 21. junija, je Trikotna jasa na Pohorju zaživela že v zgodnjih jutranjih urah.

Obiskovalci so se zbrali ob prvem poletnem sončnem vzhodu, kjer jih je pričakala dišeča jutranja kava in čudovit razgled na prebujajočo se naravo.

Dogodek se je začel ob sončnem vzhodu, ko je za prijetno glasbeno vzdušje poskrbela skupina PLUTZ. Njihov nastop je obiskovalcem pričaral posebno jutranjo atmosfero in bil popoln uvod v poletni solsticij.

Sledila bo še sproščujoča in energična vadba Fusion Balance, ki jo je vodil Marko Geršak. Udeleženci bodo skozi gibanje, dihalne vaje in raztezanje poskrbeli za dobro počutje ter dan začeli aktivno in v stiku z naravo.

 

The post FOTO: Poletni solsticij na Pohorju privabil številne obiskovalce appeared first on Lokalec.si.

Obrežje Drave v Mariboru je z obnovo Lenta dobilo novo življenje. Celovita prenova enega najbolj prepoznavnih mestnih predelov je ustvarila sodoben prostor za druženje, kulturo in turizem ter ponovno povezala mesto z reko. Projekt je s svojo preobrazbo navdušil tudi strokovno javnost in postal zmagovalec izbora za Naj EU projekt 2024.

Oglejte si video in odkrijte, kako prenovljeni Lent soustvarja novo zgodbo Maribora.

The post Dobre zgodbe evropskih projektov: Od pozabljenega nabrežja do ponosa mesta: zgodba prenovljenega Lenta appeared first on Lokalec.si.

Poročali smo, da so v Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor. Pol ure pred tem dogodkom pa se je zbralo pred zgradbo, v kateri je bila ta predstavitev tisti, ki so proti gradnji sežigalnice.  Zbrali so se v okviru pobude Maribor proti sežigalnici in obrazložili svoje razloge.

Lah: “Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega.”

Anja Lah iz pobude Maribor proti sežigalnici je dejala: “Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica “zeleno” rešitev. Sežigalnice se hranijo z odpadki; s tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje števila odpadkov. Sežigalnica nikakor ni kratkoročna rešitev, niti ni nujna rešitev. Gre za milijonsko investicijo, vsaj za naslednjih 30 let. In kdo jo bo plačal? Mi, občanke in občani. Ne samo investicijo; tudi kazni, ker je to okoljsko sporni objekt, bomo plačevali mi. Plačali jo bomo z našim zdravjem, pokasiralo bo pa tudi okolje.”  Nato pa še: “Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega; v sežigalnicah nastajajo koktejli snovi, ki jih ne moremo predvideti. Sežigalnica bo ogrožala naše zdravje. ” Izpostavila je še: “Ne bomo vaši poskusni zajčki. In ne mislite, da bo škodovalo samo tistim iz Teznega in Tabora. Veter bo raznosil delčke, ki bodo nekje pristali. Po celem mestu. Tudi na Pobrežje, Stražunski gozd, Center, Magdaleno, Novo vas, Košake, Koroška vrata, pa tudi Miklavž, Hoče in tako dalje. Nočemo sežigalnice. Zahtevamo učinkovit mestni sistem za ravnanje z odpadki in ogrevanje, ne pa kurjenje “zelenih” ciljev.”

Anja Lah

Sreš: “Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice.”

Katja Sreš iz Ekologov brez meja pa je v nadaljevanju poudarila: “Ko govorimo o sežigalnici, pogosto slišimo, da gre za “nujno rešitev” problema odpadkov. Toda odpadki niso naravni pojav. Nastajajo zaradi odločitev, ki jih sprejemamo pri načrtovanju izdelkov, proizvodnji, potrošnji in ravnanju z viri. Sežigalnica zato ni rešitev problema, ampak predvsem način, kako se z njim nehamo ukvarjati. Sežig odpadkov je priznanje, da ne vemo več, s kakšnimi izdelki imamo opravka, in da se nočemo soočiti z dejstvom, da nekateri med njimi sploh ne bi smeli biti na trgu. Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice.” Spregovorila je tudi o stroških: “Stroške tega pa nosi družba, skozi okoljsko škodo, zdravstvena tveganja in javne finance. Gre za najdražji način ravnanja z odpadki in enega najdražjih načinov pridobivanja toplote. Omejena slovenska javna sredstva bi morali vlagati v tehnologije, ki bodo relevantne in perspektivne še desetletja, ne pa se za 30 let zavezati k vzdrževanju preteklosti. Sežigalnice so izjemno drage investicije, ki za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok odpadkov. Ko enkrat vložimo stotine milijonov evrov v takšno infrastrukturo, se za desetletja zaklenemo v sistem, ki potrebuje odpadke, namesto da bi jih zmanjševal.”

Katja Sreš

Sreš je še dejala: “Alternativa obstaja: manj odpadkov, boljši izdelki, več ponovne uporabe, več popravil, boljše recikliranje, pametnejša raba energije. To niso utopične ideje, ampak smer, ki jo od nas zahtevajo podnebni cilji, evropske politike in zdrava pamet. Vprašanje zato ni, ali potrebujemo sežigalnico. Vprašanje je, ali imamo dovolj poguma, da vlagamo v rešitve prihodnosti, namesto v tehnologije preteklosti.”

Vehover: “Sežigalnice zavirajo ločevanje in recikliranje odpadkov.”

Na tej novinarski konferenci je bil tudi Arne Vehover iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo. Izpostavil je. “Podpiramo boj mariborske skupine proti sežigalnici, v Ljubljani pa se seveda soočamo s podobnimi stvarmi.”  Omenil je, da  bo čez nekaj mesecev novo ministrstvo podelilo koncesije za upravljanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Gre tako za Ljubljano kot Maribor. “Čistega sežiga ni. Sežigalnice so izhod v sili, so drag in umazan način zmanjševanja volumna odpadkov s slabim energetskim izkoristkom. Tudi če uporabljajo najboljše tehnologije filtracije, z izpusti prašnih delcev in toksičnih plinov dodatno onesnažujejo zrak. V filtrih se nabira strupen prah, po sežigu pa ostaja toksičen pepel. Oba sta nevaren odpadek, ki zahtevata poseben način odlaganja. Sežigalnice sežigajo slabo gorljive in kalorično slabe preostanke odpadkov, ki so biološkega ali fosilnega izvora. Zato morajo, če želijo vzdrževati sprejemljive ravni izgorevanja, odpadkom, ki se sežigajo, dodajati bolj kalorične komponente, ki bi jih sicer lahko reciklirali, ali pa omogočati optimalno izgorevanje s pomočjo fosilnih goriv, kot sta plin ali nafta. Uporaba teh goriv je nujno potrebna tudi ob vsakem zagonu ali zaustavitvi sežiga.” Tako meni: “Zato je za rentabilno delovanje smiselno, da sežigalnice delujejo neprekinjeno, kar zahteva konstanten dotok zadostnih količin odpadkov. Tako postajamo družba, ki se na deklarativni ravni prizadeva za zmanjševanje količin odpadkov, a je hkrati od njih odvisna. Sežigalnice zavirajo ločevanje in recikliranje odpadkov.”

Magdič o več alternativnih rešitvah

Spregovoril je tudi Fredi Magdič iz Civilne iniciative Tezno, ki je predstavil možne alternative sežigalnic: “Zavrnitev izgradnje sežigalnice ne pomeni, da Maribor ostane brez rešitve za komunalne odpadke. Nasprotno, saj obstajajo alternative, ki so z vidika zdravja prebivalcev bistveno manj tvegane, hkrati pa so skladne z evropsko zakonodajo in hierarhijo ravnanja z odpadki, ki sežig uvršča šele na predzadnje mesto tik pred odlaganjem. Prvič: preprečevanje nastajanja odpadkov. Najcenejši in najčistejši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane. Z usmerjenimi ukrepi, kot je omejevanje embalaže, spodbujanje brezembalažne prodaje, preprečevanje zavržene hrane in ozaveščanje gospodinjstev ter gospodarstva, je mogoče količino mešanih komunalnih odpadkov občutno zmanjšati že pri viru. To je hkrati prvi in najpomembnejši korak evropske hierarhije ravnanja z odpadki.” Kot drugo alternativo ponuja ponovno uporabo: “Centri ponovne uporabe, popravljalnice in sistemi vračljive embalaže podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov in zmanjšujejo tok odpadkov, ki bi sicer končal v obdelavi. Gre za ukrepe z neposrednim lokalnim učinkom, ki ustvarjajo tudi delovna mesta v lokalni skupnosti.” Kot tretjo alternativo pa izpostavlja  izboljšano recikliranje ključnih tokov odpadkov: “Velik del tega, kar danes konča med mešanimi komunalnimi odpadki, je mogoče reciklirati: biološki odpadki, plastika, papir, tekstil in drugi tokovi. Z izboljšanim ločenim zbiranjem, kakovostnejšo sortirno infrastrukturo in doslednim ločevanjem pri viru se preostanek odpadkov, ki sploh potrebuje končno obdelavo, bistveno zmanjša.”

Magdič: Država ali lokalna skupnost bi lahko “z usmerjenimi investicijami v zgornje rešitve v nekaj letih dosegla stanje, ki bi bilo preostalih odpadkov tako malo, da sežigalnica sploh ne bi bila potrebna”.

Omenil je tudi sodobne tehnologije za preostanek odpadkov: “Za preostanek odpadkov, ki ostane po obdelavi in ga ni mogoče reciklirati, že obstajajo tehnologije z znatno manjšim vplivom na okolje kot klasičen sežig: uplinjanje, pretvorba preostanka v zemljevizni plin, piroliza, to je termična razgradnja brez prisotnosti kisika, kemična depolimerizacija, to je razgradnja plastike nazaj v surovine. Te tehnologije ne proizvajajo primerljivih emisij dioksinov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in trdnih delcev, ki so glavni zdravstveni očitek sežigalnicam.” Sam meni, da bi “država ali lokalna skupnost lahko z usmerjenimi investicijami v zgornje rešitve v nekaj letih dosegla stanje, ki bi bilo preostalih odpadkov tako malo, da sežigalnica sploh ne bi bila potrebna. Takšna pot je tudi finančno bolj vzdržna. Sežigalnice so izključene iz ključnih evropskih skladov, na primer sklada za pravični prehod. Niso skladne z uredbo o taksonomiji od leta 2028, najkasneje 2030 pa bodo predvidoma vključene v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi EU ETS, kar bo obratovanje dodatno podražilo, stroške pa bodo na koncu plačali uporabniki. Alternativa torej ni le bolj zdrava, temveč tudi ekonomsko in pravno varnejša izbira”.

 

The post Izpostavili so razloge proti sežigalnici odpadkov v Mariboru … appeared first on Lokalec.si.

V  Mariboru so včeraj predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM), pri tem pa poudarili, da še ni nič odločeno, saj koncesije še niso določene. Tako so včeraj pojasnjevali sam projekt.

Na dogodku so predstavili ključne vidike projekta, njegov pomen za prihodnji razvoj ravnanja z odpadki in energetike v regiji ter načrtovane aktivnosti v nadaljnjih fazah projekta. V okviru programa so svoja stališča uvodoma in na panelu, razpravi predstavili strokovnjaki, predstavniki države in nevladnih organizacij.

Kakšna je prihodnost ravnanja z odpadki v Mariboru?

Projekt in namen dogodka sta predstavila moderator Matija Stepišnik in mariborski župan Saša Arsenovič. Strokovni predstavitvi sta imela Vito Martinčič, direktor EIOM, in Luka Traven, profesor z Univerze na Reki. V panelni razpravi pa so sodelovali  Jože Hebar, direktor Javnega podjetja Energetika Maribor, Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, Marjan Sajko, sekretar v Uradu za spremljanje vplivov na okolje na Agenciji Republike Slovenije za okolje, Majda Pohar in Andrej Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ter Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo.

Arsenovič pravi, da bi oba procesa izpeljali paralelno

Saša Arsenovič, mariborski župan je ob koncu razprave dejal, da je to “eden politično najtežjih projektov, ker se pogovarjamo o energijski izrabi odpadkov, ki se jo povezuje s sežigalnico, verjetno iz nekih starih časov, ki naj bi  imela slab vpliv na zdravje ljudi. Po drugi strani pa se zavedamo, da imamo dejansko vsakodnevno probleme s smetmi, ki jih ne moremo sami rešiti, in jih kuri nekdo drug, in se s to energijo zraven še celo ogreva. Se pravi, človeštvo je zaenkrat prišlo tako daleč, da lahko en del recikliramo, en del pa še ne znamo reciklirati. Strinjam se, seveda, s tem, da bi morali vsi kot skupnost, govorim o celi Zemlji, razmišljati o drugačnih poteh, o drugačnih načinih.” Dodal je še: “Če se spomnimo starih časov, kmetije niso imele smeti, ampak se je to, kar se je proizvedlo, tudi tam vrnilo v naravo. Ampak naša potrošniška družba je žal takšna, in bolj smo razviti, to kažejo podatki, več smeti proizvajamo in večji problem imamo pri odlaganju – samovžigi, ki smo jim bili priča.”

Saša Arsenovič

Omenil je tudi varnost prebivalcev in kakovost življenja ter dodal: “Po drugi strani imamo pa nove tehnologije, ki so vsako leto boljše, tudi pogoji Evropske unije, ki jim seveda sledimo, bolj ostri. Mislim, da tukaj ne gre za tehtanje: ja, cenejše ogrevanje ali elektrika ali zdravje, ampak da to gre tudi oboje. In da lahko na drugih področjih, kot smo danes tudi skozi to zanimivo debato slišali, naredimo pa za okolje bistveno več. Torej, skozi manj kurišč, skozi druge ukrepe v prometu, skozi industrijo, ki proizvaja, in skozi, seveda, tudi naše obnašanje. Tako da jaz mislim, da glede na to, da v teh pogajanjih z državo smo komaj zadostili trenutnim odpadkom, ki jih v Sloveniji proizvajamo, da moramo delati paralelno. Se pravi, na zmanjševanju števila odpadkov kot skupnost, ali vsaj kot Slovenija, na iskanju rešitev za še več recikliranja. In za to, da ne bomo, če bomo te obrate energijske izrabe zgradili, prišli spet do tega, da bomo sicer sedanje odpadke uporabili, ampak da jih bo še več, ker tistih po sedanji odredbi niti ne bi smeli potem energijsko izrabljati. Se pravi, jaz mislim, da moramo oba procesa peljati paralelno. Do takrat je še ravno verjetno dovolj časa, da se še bolj osvestimo, najdemo kakšne tehnološke rešitve, da ne bo takrat na koncu, ko bodo te tri sežigalnice energijske izrabe odpadkov ostale, spet s polnimi skladišči samoovnetljivih smeti.”

Mirt: Naše cene daljinskega ogrevanja so kar obstale, količina odpadkov je konstantna

Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, pa je povedal več o celjski izkušnji. “Mi smo super zadovoljni, ampak to je situacija ali pa izkušnja Celja. Mi smo bili tudi preko Evropske unije pohvaljeni kot primer dobre prakse. In bi rekel: jaz ne najdem slabe izkušnje. Vse so pozitivne, vse probleme, ki smo si jih zadali, smo rešili, plus tega, da so tudi ljudje zadovoljni. In 2022 je bila tista situacija, ko je pa še posebej to prišlo do izraza, ko so naše cene daljinskega ogrevanja kar obstale, niso šle gor, tako kot so šle vse druge. Ampak to je celjska izkušnja, ne, zato mi v 15 letih obratovanja imamo zelo pozitiven pogled na to.”  Cilj je doseči tudi, da je manj odpadkov in posledično tudi manj manj energijske izrabe.

Aleksander Mirt

Kakšne so celjske izkušnje v 15 letih na tem področju? Mirt pravi, da imajo konstanto: “Naše projektne vrednosti so približno iste kar 15 let, in stroškovno in masni tok in vse skupaj  Se pravi, ljudje generiramo čedalje več odpadkov, in to je mogoče problem, ki ga je gospod Macerl izrazil. Če bo na začetku manj, potem bo tudi skozi proces. Ampak mi, tako kot je statistika, mislim, da vsako leto nekaj  odstotkov več odpadkov pridelamo. In dokler jih mi pridelamo, so kupi večji, in jih je treba nevtralizirati.”

Ali bi lahko bila Slovenija na tem področju samozadostna?

Mirt pravi, da ne: “Mi predstavljamo 10 do 15 odstotkov slovenskega problema. Če ga mi rešimo 50 odstotkov, smo že korak naprej, ostalo bomo pa izvažali. Ampak je lažje 50 odstotkov izvažati kakor 85 ali pa 90 odstotkov. In hitro se lahko zgodi, da bo kakšna država rekla: zdaj se pa mi ne gremo tega več. Potem bodo pa kupi ostali, jih nimaš kje dati, potem bi jih pa lahko nekdo zakopaval, mislim, potem pride do  izrabe sistema. Gre za to, da mora biti sistem bistveno bolj samozadosten. Zdaj, kateri odstotek pa je to, pa ne znam povedati. Mi v Celju smo zadovoljni.”

Macerl: Država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje

Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo, pa je spregovoril o več pomislekih zaradi sežigalnice. “V bistvu se predstavlja ta sežigalnica kot ena univerzalna rešitev za vse Slovence, za odpadke, za zmanjšanje cene ogrevanja, za čiščenje zraka. Ampak v bistvu sežigalnica skriva tudi eno kopico pasti. In v ravnanju z odpadki imamo v Sloveniji zelo jasno hierarhijo: najprej preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje. Šele potem tisto, kar res ne zmoremo, gre v sežig. In trdim, da niti približno ne dosegamo tistih možnosti, oziroma ne izkoristimo možnosti, ki bi jih lahko, če bi sistemi bili boljši in če bi država na teh sistemih naredila več. Ampak država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje.”

Uroš Macerl

Macerl tudi z več pomislekih glede sežigalnice

Macerl je spregovoril še o samem sežiganju: “Trdim, da je boljše sežgati v specializiranih sežigalnicah kot pa v industrijskih pečeh. Da, na nek način je zelo nevarno tudi sežiganje v domačih pečeh, kar se dogaja. In da je seveda bolje umikati individualna kurišča in jih priklapljati na daljinsko ogrevanje.”  Pravi še: “Ni sežigalnice, kjer ne pride ven nevarni odpadek, ki je zelo nevaren, ki je zelo težko merljiv in ki v malih količinah povzroča vpliv na zdravje. In dejstvo je, da zaradi tega zdravniki temu nasprotujejo. In sežigalnico, ki jo bomo naredili s prevelikimi kapacitetami, za 40 let, kar je približna amortizacijska doba, s tem nekako naše otroke ali pa zanamce ujamemo v neko past, da bomo še naslednjih toliko let teh sežigalnic dostavljali to količino odpadkov vsak dan. Vsak dan. Zato ker tisti, ki bo sežigalnico naredil, verjemite, tisti, ki bo investiral, bo zahteval tudi podpis, da bo dnevno dobil takšno količino odpadkov. Mi pa moramo gledati naprej in te odpadke bistveno zmanjšati. Pomeni, dajmo pogledati, če se o tem pogovarjamo, koliko lahko še naredimo najprej na zmanjševanju, ponovni uporabi, recikliranju. In potem se začnimo pogovarjati o sežigalnicah, in to o sežigalnicah, kjer bodo kapacitete bistveno nižje od tistih, ki jih danes rabimo. Zato ker mi rabimo to stimulacijo, ki nam bo problem. In bomo potem zaradi tega, ker nam bo problem, delali na zmanjšanju.”

Bolte: Prva faza je zaključena, sledita pregled vse dokumentacije in sestanki

Da gre za trifazni postopek, pa je dejala Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in pojasnila: “Prva faza je zaključena, kjer smo samo pogledali, ali izpolnjujejo pogoje ali ne. Druga faza je pregled vse dokumentacije in tudi sestanki, kjer bomo določene zadeve pač tudi z njimi prediskutirali. Je pa ključno, da je bila v vmesnem času tudi informacija ta, da tako Ljubljana kot Maribor želita posvetovalni referendum. Zato smo se v nekem trenutku tudi na ministrstvu želeli pač ustaviti – in najprej naj ljudstvo pove, kaj želi in kaj ne, vsaj lokalna skupnost, in potem država odloči.”  Zdaj je nastopila tudi nova ministrica, ki se mora po besedah Tanje Bolte seznaniti z vsemi stvarmi. Zato želijo z njo predebatirati stvari, potem pa se odločiti.

Tanja Bolte

Bolte: Vključiti je treba javnost

Del javnosti dvomi o projektu, pojavljajo se vprašanja, dvomi. Kaj vse bo moral Maribor oziroma podjetje kot tako storiti za to, da bo dejansko sploh prišlo do gradnje, ki se bo začela po podatkih leta 2031, če bo prišlo do tega? Bolte pravi,, da se potem pravo delo šele začne. “Zdaj smo dobili tudi več lokacij, recimo, vso dokumentacijo, in tudi cena ni čisto dokončno odločena, tudi glede na tehnologijo. Seveda je treba pridobiti vsa dovoljenja, kjer je sodelovanje javnosti, nevladnih organizacij ključno, vsa mnenja, mnenjodajalcev, tako v integralnem gradbenem dovoljenju, ker pač moraš takšen objekt pridobiti. Kot seveda tudi celovita presoja vplivov na okolje, kot seveda tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki je drugi postopek. Tako da to je kar en zelo pomemben del, in tudi želim, da se javnost vključi, kajti ima to možnost izkazati pravni interes in sodelovati in s tem narediti še boljše,  boljšo dokumentacijo in še bolj jasna okoljevarstvena dovoljenja, ki so na koncu tista, ki jih pač tudi inšpektorat pregleduje in na podlagi katerega tudi ukrepa.”

Gre za energijsko izrabo odpadkov

Bolte še meni, da se bo verjetno v sedmih letih tudi tehnologija na tem nivoju spremenila: “Tako kot se je od tistega časa, ko je bila konec koncev sežigalnica na Dunaju, ker le govorimo o sežigalnici, danes  pa govorimo o energetski izrabi, kajti nujno je, da se ta toplota tudi energetsko uporabi za nadaljnje namene, kot so ogrevanje, in da pač tudi jasno pove lokalna skupnost, kako bo širila daljinsko ogrevanje in koliko individualnih koristi bo s tem priključila na ta vir, ki je potem tudi seveda nadzorovan, in kakšna, kakšno bo potem konec koncev tudi stanje kakovosti zunanjega zraka. To so ključni elementi, ki jih bo treba presojati, kjer je treba to izračunati, zmodelirati in seveda se o tem tudi pogovarjati.”

 

The post V Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM) appeared first on Lokalec.si.

V Lovrencu na Pohorju praznujejo 270 let omembe šolstva v tem kraju. Na šoli so včeraj pripravili odlično prireditev, prišla je tudi predsednica Nataša Pirc Musar.

Učenci so peli, plesali, pokazali, kako je potekal pouk v vsem tem času in uprizorili dogajanje v šoli od začetka do danes.

Ob koncu slovesnosti v telovadnici so učenci prvi odšli ob spremljavi glasbe še na povsem prenovljena športna igrišča, tja pa so jim sledili še vsi ostali. Tako visoki gostje kot mnogi občani in občanke. Tam je sledilo presenečenje. Pravi šov skupine Dunkin Devils.

Sledil je še prerez traku ob odprtju petih športnih igrišč, nato oa pogostitev na bogato obloženih stojnicah, za katere so poskrbeli domačini. Igrišča pa prav tako niso samevala, na njih so namreč odigrali nekaj tekm.

“Šolstvo je nekaj, kar noben narod nikoli ne sme izgubiti.”

270 let šolstva v Lovrencu na Pohorju je zagotovo doba, v kateri se je šolstvo v tem pohorskem kraju oziroma občini lahko dobro razvilo. Začetki pa segajo v čas reform Marije Terezije. Predsednica RS Nataša Pirc Musar je po slovesnosti in slavju v Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju dejala: “Jaz mislim, da smo Mariji Tereziji lahko hvaležni za marsikaj. Šolstvo, železnice, to je nekaj, kar nam ostaja. Pa danes sem se naučila, da je teh 45 minut ure še iz njenih časov. Zgodovina je dolga, ampak šolstvo je nekaj, kar noben narod nikoli ne sme izgubiti. Lahko ga samo ojača, lahko mu da večjo veljavo. Pot nazaj nikoli ni pot v tisto pravo smer. In take šole v manjših krajih kažejo pa še nekaj več: so res srce kraja, so duša kraja. Tu se dogaja praktično vse, kar se v kraju dogaja. In jaz sem vesela, da lahko kot predsednica republike pridem v takšne sredine, jim čestitam ob tako visokih jubilejih, in tudi tokrat je bilo tako. Z veseljem sem tukaj.”

Župan Lovrenca na Pohorju Marko Rakovnik in predsednica RS Nataša Pirc Musar

Podeželske šole so nedvomno pomembne, večkrat se življenje v skupnosti razvije prav na podlagi dogajanja, ki je neposredno povezano s šolo, ki ni samo osrčje pouka, ampak tudi prireditev, dogajanja, razvoja. “Jaz mislim, da se mora država zavedati, da čeprav nam število rojstev upada, so vaške šole, podružnične šole nekaj, kar absolutno nikoli ne smemo ukiniti. Namreč, če bomo naredili to, bo rodnost še nižja. To pa ni naš cilj,” je še pripomnila Pirc Musar.

Investicija ob šoli s kar petimi športnimi igrišči

Marko Rakovnik, župan občine Lovrenc na Pohorju, pa je dejal, da Občina Lovrenc na Pohorju podpira razvoj osnovne šole na različne načine. Tudi z zadnjo investicijo, ki so jo slovesno odprli takoj po slovesnosti ob 270-letnici omembe šolstva v Lovrencu na Pohorju. “Osnovna šola Lorenc na Pohorju je naša edina šola, skupaj z vrtcem. Tukaj hodi v naše prostore približno 350 otrok, tako da je to naša prioritetna in največja skrb. In seveda skrbimo za to, da je ambient celotne šole, z vrtcem, igrišči, vedno urejen. To, kar se potrebuje, se v investicijah načrtuje. In smo res veseli, da nam je ta naložba uspela in da smo dobili sofinanciranje s strani pristojnega ministrstva,” je dejal Rakovnik. Odprli so namreč prenovljena igrišča ob šoli. Izgrajenih je pet igrišč, z osrednjim prostorom, košarkaško, nogometno, za odbojko na mivki, tenis, kolopark in še nekaj malega fitnesa na prostem, s prostori za popoldansko uporabo teh površin. Vse ograjeno, z razsvetljavo, tekalno stezo in zeleno zasaditvijo. Investicija, ki se razprostira na 10.000 kvadratnih metrih, je stala skoraj 1.300.000 evrov. 500.000 je Občina Lovrenc na Pohorju prejela od sofinancerja, ostalo je pokrila z lastnimi sredstvi.

Šola s sodobnimi in tradicionalnimi pristopi

Ravnateljica Osnovne šole Lovrenc na Pohorju Marija Osvald Novak je izpostavila, da se na šoli “kar precej resno in intenzivno ukvarjamo s sodobnimi pedagoškimi pristopi. Nenazadnje smo dve leti nazaj tudi za to dobili nagrado Blaža Kumerdeja. To je za šolo, ki sodeluje pri razvijanju izobraževanja, osnovnošolskega izobraževanja. Tako da marsikdo bi rekel, da je šola nekje sredi Pohorja mogoče kje malo bolj zapostavljena. Ampak jaz mislim, da na naši šoli imamo zelo veliko pripomočkov, mnogo orodij, sodobne inovativne tehnologije, da se ukvarjamo s sodobnimi pristopi. Mislim, da tudi dosežki, čeprav smo bolj med majhnimi šolami, saj ste slišali, tudi naši dosežki niso zanemarljivi. Odlične učence imamo in smo ponosni na njih. Tudi s številnimi projekti se ukvarjamo, in verjetno ste danes tudi kar precej slišali o sobivanju, o skupnosti, o prijateljstvu. Nobeni izzivi sodobnega sveta ne grejo tu mimo. Tudi mi jih imamo. Ampak pač v sodelovanju, z učenci, s starši. Treba je delati, treba se je pogovarjati, treba je komunicirati. Tako jih poskušamo tudi reševati. Zaenkrat smo veseli, da uspešno.”

Predsednica RS Nataša Pirc Musar in ravnateljica OŠ Lovrenc na Pohorju Marija Osvald Novak

Šola je bila vedno pomembna za razvoj kraja. Skorajda neprekinjeno je delovala ves čas. Tudi med vojno, Med drugim je bila partizanska šola. Tudi takrat, ko so jo prevzeli Nemci. “Šola je v bistvu ohranjala svoj status. Je pa res, da otroci niso takrat, v nekih časih, vedno hodili v šolo. Danes pa mislim, da je šola kar središče kraja. Imamo ogromno prireditev, ogromno sodelovanj z društvi. V bistvu, kadarkoli stopimo skupaj, smo v bistvu kar en lep in uspešen center kraja, se mi zdi,” je še zaključila ravnateljica.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: Izjemno praznovanje 270-letnice omembe šolstva v Lovrencu na Pohorju appeared first on Lokalec.si.

Ko se poletni večer počasi preliva v zlato svetlobo zahajajočega sonca, med vrstami cvetoče sivke zadiši po vrhunski kulinariki, v zraku pa zazvenijo prvi glasovi glasbenikov, nastane nekaj posebnega. Nekaj, kar presega običajen dogodek. Prav takšno doživetje bo tudi letos ponudila Dolga miza med sivko, ki bo 22. in 23. junija zaživela na posestvu Štajerska sivka v Kamnici pri Mariboru. Dogodek, ki je lani navdušil obiskovalce iz vse Slovenije, se letos vrača v še večji izvedbi – kar dva večera zapored.

“Dolga miza med sivko ni le večerja. Je prostor srečevanja, pogovorov, novih poznanstev in uživanja v poletnem večeru v eni najlepših naravnih kulis,” poudarja organizator in lastnik posestva Boštjan Lesjak.

Večerja sredi sivke v objemu narave

Nasadi sivke, ki se razprostirajo na posestvu, ustvarjajo kuliso, kakršne v Sloveniji ni mogoče doživeti na veliko krajih. Dolga miza, obdana z vijoličnimi cvetovi, združuje ljudi iz različnih krajev Slovenije, ki jih povezuje želja po lepih trenutkih, dobri hrani in pristnem druženju. Posebnost dogodka je prav njegova sposobnost povezovanja. Lani so za isto mizo sedeli popolni neznanci, ki so ob koncu večera odhajali kot prijatelji.

“To je tisti trenutek, ki mi največ pomeni. Ko vidiš ljudi, ki se prej niso poznali, na koncu pa skupaj nazdravljajo in si izmenjujejo kontakte. Takrat veš, da si ustvaril nekaj več kot dogodek,” pravi Lesjak.

Vrhunska kulinarika z dotikom sivke

Za kulinarično razvajanje bosta tudi letos poskrbela priznana kuharska mojstra Mojmir Šiftar in Sebastjan Plavček skupaj z ekipo Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.

Večer se bo začel z izbranimi pozdravi iz kuhinje, sledile bodo predjedi, glavna jed in sladica. Posebnost menija bo subtilno vključevanje sivke v posamezne krožnike, s čimer bodo okusi dobili dodatno dimenzijo in povezavo z okoljem, v katerem nastajajo.

Obiskovalci bodo lahko izbirali med mesnim in vegetarijanskim menijem, skrbno izbrana vina pa bo tudi letos ponudila vinska klet Puklavec Family Wines.

Glasba, ki ogreje srce

Prvi večer, 22. junija, bo zaznamovala vokalna skupina Il Divji, ki s svojimi večglasnimi interpretacijami in čustvenimi nastopi navdušuje občinstvo po vsej Sloveniji. Dan pozneje bo med sivko zazvenel izjemen glas Eve Boto, ki bo skupaj s spremljevalno zasedbo poskrbela za romantično in energično glasbeno kuliso poletnega večera. Naravni ambient, glasba v živo in vonj sivke bodo ustvarili vzdušje, ki ga organizatorji opisujejo kot nekaj, kar je treba doživeti.

Doživetje, ki ga ustvarja narava

Priprave na dogodek so v polnem teku. Posebno vlogo ima tudi sama narava, saj organizatorji nestrpno spremljajo cvetenje sivke, ki bo ravno v času dogodka pokazala svojo najlepšo podobo. Ko se nad nasadom prižgejo lučke, med mizami zašumijo pogovori in se nad polji sivke spusti poletni večer, nastane prizor, ki obiskovalcem še dolgo ostane v spominu.

Dolga miza med sivko zato ni zgolj kulinarični dogodek. Je poklon poletju, druženju, lepim trenutkom in ljudem. Je zgodba o tem, kako lahko narava, vrhunska kulinarika in glasba ustvarijo večer, ki ga ne pozabiš.

Vstopnice za oba večera so na voljo na spletni strani Štajerske sivke.

The post Štajerska sivka vabi: dva večera vrhunske kulinarike, glasbe in nepozabnih doživetij appeared first on Lokalec.si.

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki že vrsto let združuje ljudi z željo po bolj zdravem in aktivnem življenju.

S preprosto, a učinkovito jutranjo vadbo »1000 gibov« člani vsak dan krepijo telo in duha, hkrati pa gradijo nova prijateljstva ter ohranjajo dragocene socialne stike.

Polurno razgibavanje poteka vsak dan ob 7.30 na prostem – v parkih, na športnih igriščih, ob rekah, jezerih in drugih javnih površinah po vsej Sloveniji. Vadba poteka v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Namenjena je vsem, ki želijo nekaj narediti za svoje zdravje, pri čemer vsak vaje prilagodi svojim sposobnostim.

V okviru Društva Šola zdravja se po vsej Sloveniji vsako jutro razgibava več kot 5.400 ljudi v 258 skupinah in 93 občinah. Povprečna starost članov je 71 let, med njimi pa so tudi številni člani, starejši od 80 in celo 90 let. Društvo tako dokazuje, da leta niso ovira za gibanje, temveč spodbuda za kakovostno preživljanje vsakdana.

Poseben jubilej so letos praznovali člani skupine Koroška vrata iz Maribora, ki obeležuje 15 let delovanja

Praznovanje je potekalo v čudovitem naravnem okolju Konjeniškega centra Hipodrom v Kamnici. Kljub deževnemu jutru se je zbralo veliko članov in gostov, ki so s svojo značilno oranžno opravo ustvarili pravo praznično vzdušje.

Prisotne sta pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Kamnica mag. Boris Munišič in Jasmina Strajner. O začetkih delovanja je spregovorila Nada Wolf, ki je predstavila razvoj skupine in spomnila, da se je vse začelo pred petnajstimi leti, ko se je po predavanjih dr. Nikolaya Grishina zbralo šest kolegic pod vodstvom Nade Naberšnik. Prva mariborska skupina Šole zdravja je bila uradno registrirana 31. maja 2011, kmalu zatem pa so nastajale nove skupine po različnih delih mesta.

Danes skupina Koroška vrata šteje 63 članic in enega člana, Boruta, na katerega so članice še posebej ponosne. Skupino vodi Nada Wolf, ki poudarja, da je poleg gibanja prav druženje tisto, kar članom največ pomeni.

Po jutranji vadbi se pogosto odpravijo na skupno kavo, enkrat mesečno pojejo pod vodstvom glasbene pedagoginje Sonje, obiskujejo kulturne prireditve, razstave, gledališke in operne predstave, koncerte ter filmske projekcije. Radi se odpravijo tudi na pohode, izlete po Sloveniji in skupna letovanja. Posebno doživetje predstavlja vsakoletno srečanje vseh skupin v Ljubljani, ko se oranžna energija članov Šole zdravja razširi po vsej prestolnici, nam pove Alenka Debenjak.

Skupina skrbi tudi za preventivo. V sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami članom redno merijo krvni tlak in izvajajo analize krvi, študenti fizioterapije pa jim predstavljajo vaje za moč in vzdržljivost ter spremljajo njihovo telesno pripravljenost.

Člani pravijo, da jim članstvo pomeni veliko več kot le telovadbo

Pomeni disciplino, aktivno staranje, skrb za zdravje in predvsem občutek pripadnosti. Kot je rada poudarila ustanoviteljica skupine Nada Naberšnik: »Človek je človeku največji dar.«

Petnajst let delovanja skupine Koroška vrata tako dokazuje, da so gibanje, prijateljstvo in medsebojna podpora recept za kakovostno življenje – ne glede na leta, še zaključi Alenka Debenjak.

The post Več kot telovadba: mariborski člani Šole zdravja praznujejo 15 let povezanosti appeared first on Lokalec.si.

Na sedežu Občine Hoče-Slivnica sta danes župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak in mariborski župan Saša Arsenovič podpisala tripartitno pogodbo o izvedbi mešane poti za pešce in kolesarje med Spodnjimi Hočami in Razvanjem z izvršnim direktorjem CP Ptuj. To podjetje je hkrati imelo danes tudi uvedbo v delo.

Podpis pogodbe in takojšnja uvedba v delo

Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica, je ob podpisu tripartitne pogodbe dejal: “Zdaj delamo hitro. Prejšnji teden sporazum, danes uvedba v delo, predhodno je bil izveden razpis. Malo časa so doprinesle arheološke preiskave, zdaj pa je vse pripravljeno.” Uvedba v delo je bila prav tako danes. Dodal je še, da upa, da bo izvajalec uspel v štirih mesecih, kar je rok za izvedbo, pohitel in vse naredil. “Dobro bi bilo, če bi mogoče že v septembru bilo gotovo, drugače pa v se mora v štirih mesecih pa mora zaključiti.”

Kraji so zgodovinsko povezani, cesta prometna, za pešce in kolesarje kmlau bolj varno

Gre za cesto, ki je prometna, poleti bo verjetno zaradi dopustov nekoliko manj prometa. “Gradbena sezona je vedno poleti, torej komunalna dela ali pa nizke gradnje se ne dajo delati pozimi in ob padavinah,” je še pripomnil Soršak. Ne bodo pa delali samo pešpoti. “En del je javna razsvetljava, sanacija nekaj infrastrukture, vodovod, potem pa še vertikalna, horizontalna signalizacija. In tako, kot se zdaj vidi na posnetku, je res velik promet. Dobro bo tako za krajane Razvanja kot za krajane Krajevne skupnosti Hoče. Gre za isto župnijo, ti kraji so tradicionalno in zgodovinsko povezani. Veliko ljudi iz Razvanja obiskuje Pohorsko tržnico, marsikdo pa tudi iz naše občine gre mogoče s kolesom, peš proti Mariboru, tako da hvala bogu, da smo po dolgem času prišli do vsega, da lahko danes začnemo,” je poudaril župan občine Hoče-Slivnica.

“Cena je dobrih 600.000 evrov, deli se med občinami,” je še dejal Soršak in dodal, da bodo še enkrat podali kandidaturo na Ministrstvu za infrastrukturo, čeprav so sredstva zagotovljena v proračunih: “Če dobimo to, bodo proračuni manj obremenjeni, lahko naredimo kaj drugega.”

Povezovanje obeh občin na več področjih prinaša sadove

Pogodbo je podpisal tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki pravi, da gre za korak naprej v prizadevanjih za ureditev tega dela poti med Razvanjem in Pivolo, na meji med Mestno občino Maribor in Občino Hoče-Slivnica. “Ja, zelo dolgo smo si prizadevali in je pravzaprav pravi pokazatelj tega, da se vsi zavedamo, da Maribor ni sam, da se Maribor povezuje tako s partnerstvom za Pohorje in Kozjak kot blagovna znamka Štajerska, kjer smo skupaj z županom Soršakom naredili odločilne korake, da razumemo, da je regija več kot posamično mesto in da bomo, če bo regija močnejša, tudi lažje ustvarjali boljše pogoje za življenje ljudi,” je dejal Arsenovič in dodal: “In potem je od teh velikih zgodb seveda treba priti tudi do realnosti, ki je žal trajala dolgo, ampak zdaj smo tukaj, pogodba je podpisana.” Tudi sam je omenil štiri mesece kot rok za izvedbo: “Jaz upam, da bo podjetje CPP, ki zna biti tudi hitro, do pričetka šole, kar bi bilo neka dobra simbolika, uspelo ta projekt izpeljati. In bomo tudi po tem, ko smo že javni potniški promet pripeljali do Pivole z enako zgodbo, s skupnimi napori, zdaj še poskrbeli za to.”

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post Korak naprej za pot za pešce in kolesarje med Pivolo in Razvanjem: danes podpisana pogodba appeared first on Lokalec.si.

 Županovi svetniki želijo zamenjati vrh nadzora Javnega holdinga Maribor, opozicija pa opozarja, da gre za politično kadrovanje tik pred odločanjem o prihodnosti direktorja Andreja Rihterja. Predlog razrešitve je v mariborski politiki sprožil očitke o netransparentnosti in odpira vprašanja o resničnih motivih menjav.

Mariborski mestni svet bo na prihajajoči seji odločal o razrešitvi štirih predstavnikov Mestne občine Maribor v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor. Predlog, ki ga je podpisalo 12 svetnikov Liste Arsenovič za Maribor, predvideva razrešitev predsednika nadzornega sveta Mateja Bastiča ter članov Davida Kastelica, Franca Derganca in Roberta Ciglariča. Kot poroča Večer, naj bi bilo ozadje predloga povezano tudi z zaostrenimi odnosi v nadzornem svetu in vprašanjem prihodnjega mandata direktorja Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja, ki se izteče novembra letos.

Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi bilo dejansko ozadje predloga širše od uradno navedenih razlogov. Del nadzornikov naj bi zagovarjal objavo javnega razpisa za direktorja Javnega holdinga Maribor, medtem ko naj bi bilo vodstvo holdinga in del politike naklonjeno neposrednemu podaljšanju mandata sedanjemu direktorju Andreju Rihterju. Prav vprašanje nadaljnjega vodenja holdinga naj bi tako predstavljalo enega ključnih razlogov za zaostritev odnosov znotraj nadzornega sveta.

Član NS JHMB Franc Dreganc nam je dejal, da so bili obveščeni o aktivnostih mestnega sveta Mestne občine Maribor in dodal, da je podal
pripombe na postopek in na pavšalne navedbe v razlogih za predlog določenih svetnikov. “Obveščam pa vas, da postopkov ne bom komentiral, saj nas vežejo pravila, po katerih z javnostjo komunicira predsednik NS JHMB,” je zaključil. Obrnili smo se tudi na predsednika nadzornega sveta JHMB Mateja Bastiča, a odgovorov še nismo prejeli.

“Predlog za razrešitev nadzornikov JHMB težko razumeti, saj je župan doslej večkrat zagotavljal, da holding posluje uspešno”

Vodja LPR Lidija Divjak Mirnik opozarja, da je predlog za razrešitev nadzornikov JHMB težko razumeti, saj je župan doslej večkrat zagotavljal, da holding posluje uspešno. Meni, da takšna menjava tik pred iztekom mandata vzbuja dvome o resničnih motivih .

“V javnosti je jasno zaznati, da znotraj nadzornega sveta obstajajo resna razhajanja, tudi glede nadaljnjega vodenja holdinga in načina imenovanja direktorja. Znano je, da se nekateri nadzorniki ne strinjajo z neposredno podelitvijo novega mandata direktorju Andreju Rihterju in vztrajajo pri tem, da bi moral biti postopek izveden transparentno skozi javni razpis.”

Po besedah Lidije Divjak Mirnik nekateri nadzorniki odkrito dvomijo o dosedanjem vodenju Andreja Rihterja, zato meni, da pomisleki niso le proceduralni, temveč tudi strokovni. Razhajanja znotraj nadzornega sveta po njenem kažejo na nujnost transparentnega in zaupanja vrednega postopka izbire vodstva.

“Predlog za razrešitev zato ni povezan z uspešnostjo poslovanja družbe”

Vodja svetniške skupine Arsenovič za Maribor Aljaž Bratina je dejstvo, da je župan večkrat poudarjal, da Javni holding deluje dobro,
dejal: “Na podlagi javno dostopnih in predstavljenih podatkov Javni holding Maribor posluje dobro. Predlog za razrešitev zato ni povezan z uspešnostjo poslovanja družbe, temveč z vprašanjem zaupanja ustanovitelja do njegovih predstavnikov v organu nadzora.”

Povprašali smo ga tudi, kako komentira dejstvo, da se menjava nadzornikov predlaga tik pred iztekom mandata: “Mestni svet ima kot predstavnik ustanovitelja pravico o sestavi svojih predstavnikov v nadzornem svetu odločati ves čas trajanja mandata. Predlog je bil vložen, ko je med predlagatelji prevladala ocena, da je zaradi ponovne vzpostavitve zaupanja smiselna sprememba sestave predstavnikov kapitala.”

»Rihter najverjetneje ne uživa več zaupanja nadzornega sveta«

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope,  meni, da drugi mandat župana Saše Arsenoviča spremlja boj za nadzor nad Javnim holdingom Maribor. Spomnil je na dolgoletna nesoglasja glede pristojnosti pri imenovanju članov nadzornega sveta ter na sodne postopke, ki so po njegovih besedah občino stali okoli 100.000 evrov. Predlog za razrešitev vseh štirih predstavnikov ustanoviteljice v nadzornem svetu zato razume kot nov poskus političnega vplivanja na delovanje holdinga.

“Dejstvo, da se to dogaja tik pred iztekom mandata direktorja g. Rihterja me ne preseneča, saj ob vseh očitanih kršitvah najverjetneje več ne uživa zaupanja nadzornega sveta. “

Po njegovem mnenju ni naključje, da se menjava predlaga tik pred iztekom mandata direktorja Andreja Rihterja. Ocenjuje namreč, da trenutna sestava nadzornega sveta zaradi pomislekov glede direktorjevega dela morda ne bi podprla njegovega ponovnega imenovanja. Jurišič poudarja, da bi morali biti očitki o neučinkovitosti nadzornikov podprti s konkretnimi dokazi, saj se sicer predlog lahko razume predvsem kot politično motivirana menjava.

“Pričakujemo, da bo mestna oblast svoje namere transparentno pojasnila”

V SDS ob predlogu za razrešitev nadzornikov Javnega holdinga Maribor opozarjajo, da odločitev odpira številna vprašanja, še posebej, ker je župan doslej zagotavljal, da holding posluje uspešno. Menijo, da je nenavadno, da se menjava predlaga tik pred iztekom mandatov, zato pričakujejo jasna pojasnila o razlogih zanjo.

Vir: SDS Maribor

“Meščani Maribora imajo pravico vedeti, zakaj se posega v nadzorno strukturo družbe, za katero župan hkrati trdi, da posluje uspešno,” nam je dejal Milan Mikl in dejal da morajo biti razlogi za predčasne menjave transparentni in podprti z dejstvi.

Predlog se razume kot politična menjava nadzornega sveta

Vodja Kluba samostojnih svetnikov – Demokrati, Vladimira Cokoja, je sporočila, da Demokrati ne bodo podprli predloga za razrešitev štirih članov nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor. Menijo, da so razlogi za menjave presplošni in nezadostno obrazloženi, zato se predlog po njihovem mnenju kaže predvsem kot politična odločitev. Predlagatelja pozivajo k jasnim pojasnilom o domnevni neučinkovitosti nadzornega sveta, morebitni nastali škodi ter predstavitvi novih kandidatov. Dokler teh odgovorov ne bo, podpore predlogu ne bodo dali.

“Če gre za neučinkovitost, nestrokovnost, …itd., naj se konkretno pove, kaj ni bilo narejeno, kakšne so bile posledice in kako bo nova sestava boljša. Ker teh pojasnil v gradivu ni, se predlog vsekakor razume kot politična menjava nadzornega sveta. “

“Pri tako resni odločitvi splošne ocene ali politična nestrinjanja ne morejo biti dovolj”

Tudi vodja svetniške skupine SD Alenka Iskra je izrazila pomisleke glede predloga za razrešitev nadzornikov JHMB. Meni, da je menjava tik pred iztekom mandata direktorja brez jasnih in tehtnih razlogov politično težko razumljiva.

“Nadzorniki morajo svoje delo opravljati v duhu dobrega korporativnega upravljanja, njihova ključna naloga pa je nadzor nad poslovanjem družbe in varovanje njenih dolgoročnih interesov.”

Od predlagateljev pričakuje konkretno obrazložitev razlogov za razrešitev ter predstavitev novih kandidatov in njihovih strokovnih referenc. Le tako je po njenem mogoče presoditi, ali gre za izboljšanje upravljanja ali zgolj za zamenjavo ljudi brez jasne vizije:  “Takšen standard je najmanj, kar lahko pričakujemo pri upravljanju javnega premoženja.”

Mestna svetnica LPR zahteva odgovore o delovanju nadzornega sveta JHMB

Tudi mestna svetnica LPR Lidija Divjak Mirnik je, kot nam je dejala v pogovoru, na predsednika nadzornega sveta JHMB Mateja Bastiča že prejšnji teden naslovila zahtevo za pojasnila in odgovore v zvezi z delovanjem NS JHMB. Odgovora še ni prejela. Od predsednika nadzornega sveta JHMB zahteva pojasnila o izvrševanju sodne odločbe Višjega sodišča, zakonitosti delovanja nadzornega sveta ter morebitni odgovornosti vodstva holdinga.

Zanimajo jo tudi stroški sodnih postopkov, utemeljenost navedb o neučinkovitosti nadzornega sveta iz gradiva GMS-946 ter morebitno posredovanje internih informacij predlagateljem razrešitve nadzornikov. Odgovore pričakuje do seje mestnega sveta 18. junija, saj meni, da je zaradi upravljanja javnega premoženja nujna popolna transparentnost delovanja JHMB.

The post Pretres v JHMB: Županova koalicija želi zamenjati nadzornike, opozicija zahteva odgovore appeared first on Lokalec.si.

Z današnjim dnem, 1. junija 2026, je na mariborskih mestnih avtobusih začel veljati nov način plačevanja vozovnic. Plačilo vožnje z gotovino pri vozniku ni več mogoče, potniki pa lahko vozovnico kupijo z bančno kartico ali jo zagotovijo na druge uveljavljene načine.

Sprememba sovpada z uveljavitvijo novega cenika mestnega potniškega prometa. Pri nakupu vozovnice z bančno kartico pri vozniku je cena po novem enaka ceni v predprodaji – za odrasle 1,50 evra, za otroke pa 1 evro. Tako je nakup vozovnice na avtobusu ugodnejši kot doslej.

V družbi Marprom poudarjajo, da je cilj ukinitve gotovinskega poslovanja predvsem posodobitev in poenostavitev plačilnih postopkov. Brezgotovinsko plačevanje omogoča hitrejši vstop potnikov na avtobuse, krajše postanke na postajališčih ter bolj tekoče in učinkovito izvajanje mestnega potniškega prometa.

The post Vožnje z mestnimi avtobusi po novem brez plačila z gotovino appeared first on Lokalec.si.

V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija.

Njegove slike nastajajo na svojevrsten način

A na prvem mestu sta Rajko Ferk in voditeljica govorila o njegovem slikanju. Vrsto let že namreč slika in to na prav poseben način. Zaupal je, kdo je bil njegov mentor. Sam je bil tudi galerist in pripravil izjemno veliko razstav. Najprej pa je začel z vedutami Maribora.  Mentor mu je povedal, da je osvojil vse, kar je pri tem, tako da se je lotil nato še drugačnega slikanja. Njegova tehnika je svojevrstna, posebna. Celo učiti so se želeli od njega, a čisto vsega ni izdal. Zanimivo je, da čopiča ne uporablja več.

Tik pred zadnjo mednarodno likovno kolonijo Duplek Art

Ob tem, kateri izzivi ga čakajo pri organizacije mednarodne likovne kolonije Duplek Art, za katero bo prve goste – slikarje in slikarje sprejel v petek, 29. 5. 2026, nato pa bodo v soboto in nedeljo slikali vsi skupaj, tudi udeleženci iz Slovenije, je najprej povedal, da bo to njegova zadnja. Leta tečejo, zdravje mu ne dopušča več, da bi po cele dneve stal, a to še ne pomeni, da se bo predal. Te dni bo namreč v Dupleku, kjer bodo  ustvarjalci in ustvarjalke delali, polno dogajanja.

Od logistike, prehrane in pijače, spanja, ustvarjanja, zabave in ogledov

Eden večjih izzivov je logistika. Pri tem mu je v veliko pomoč žena Irena Ferk, ki opravi veliko skritega, nevidnega dela. Povezan je tudi z Občino Duplek in županom Mitjo Horvatom. V petek bosta Rajko in Irena sprejela tuje udeležence in udeleženke. V soboto bodo prišli še vsi ostali. Skupaj bodo šli na lokacijo, kjer že več let ustvarjajo. Zvečer bodo imeli sprejem in druženje, Ferk in župan pa bosta podelila priznanja. Nedelja bo deloma še delovna, deloma družabna. Nekateri se bodo še tisti dan odpravili domov, ostali naslednji dan. Ferk je povedal za vsak dan posebej, kaj vse bodo delali.

Prve kolonije so bile drugačne, a hkrati polne izzivov

Spomnil se je tudi na to, kakšne so bile prve kolonije, prav tako, kako je bilo na kolonijah, ki so bile pred tem še v drgih krajih in na katerih je sodeloval.

Sporazumevanje ni bilo težava, vedno se znajdejo

Prav tako, da nikoli niso imeli težave s sporazumevanjem, čeprav so bili udeleženci in udeleženke iz več kot 20 držav. Zdaj bo tako ena večjih kolonij, saj bo kar 44 udeležencev, tudi letos iz veliko držav.

Veliko spominov in veliko anekdot pri ogledih Maribora

Velike izzive je v vseh letih pripravljanja likovnih kolonij imel Ferk tudi z organizacijo ogledov Maribora, Dupleka in še katerega kraja. Namreč njegove kolonije niso bile nikoli vezane samo na to, da se slika in včasih tudi kipari, ampak je vedno poskrbel tudi za druženje, izlete, hrano in pijačo, zabavo. Na marsikatero podrobnost in anekdoto se je spomnil med intervjujem. Tudi na to, da je imel pomočnike, ki so mu pomagali veliko skupino “držati skupaj”, da se niso izgubili ali odtavali v mariborskem parku. Tistim, ki poznajo park, se to zdi skoraj nemogoče, a upoštevati je treba, da so udeleženci bili prvič tam, da parka niso poznali in tudi niso znali slovenskega jezika.

Razni izzivi pri različnih kulturah

Zaupal je še več podrobnosti, tako iz načrta za letošnjo kolonijo kot tudi spomine na prejšnje kolonije. Tudi od kod vse pridejo udeleženci. In kako mora tudi pri tem upoštevati, kaj kdo je, česa ne sme ali noče, na kaj je navajen, kaj mu zapoveduje vera in še kaj. Med njimi se je spletla posebna vez, nastala je prava skupnost. Nekateri so prišli na vsako kolonijo, nekateri občasno, nekateri manjkrat. Ferk je v pogovoru odkril, po kakšnem ključu jih izbira, namreč sami ne morejo priti kar tako, ampak zgolj na njegovo povabilo. Pravi še, da se je na vseh teh kolonijah sam tudi veliko naučil, prav tako tudi drugi. Veliko kultur je skupaj, velik presek navad in običajev se naredi, veliko se pogovarjajo in ugotavljajo, kaj velja pri enih, kaj pri drugih.

Finance so razred zase

Kar nekaj izzivov ima tudi s financiranjem kolonij. Nekaj dobi od Občine Duplek, ostalo mora spraviti sam skupaj. Nekoč je bilo več podpornikov, zdaj jih je manj. A še lahko spravi skupaj. In je hvaležen vsakemu, ki pomaga.

Več razstav, na katerih pokaže njihove umetnije

Zaupal je še, da vsako leto njihova dela tudi razstavi in kje. Ne samo v občini Duplek, tudi v Mariboru, celo na Gorenjskem.

Celoten pogovor z Rajkom Ferkom, ki je odkrito in iskreno spregovoril o izzivih, ki jih ima pri organiziranju mednarodnih likovnih kolonij, zakaj je tokratna njegova zadnja, ali še slika in kako vidi prihodnost, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

The post VIDEO (INTERVJU) Rajko Ferk, dupleški slikar, o izzivih pri njegovi zadnji likovni koloniji Duplek Art appeared first on Lokalec.si.

Profesionalna športna pot Ilke Štuhec je zaključena, ob tej priložnost pa se ponuja več priložnosti za druženje z zvestimi navijači in lokalno skupnostjo. Eno takih se je danes odvilo na Snežnem stadionu, ob vznožju Mariborskega Pohorja se je namreč Ilka Štuhec družila z otroki pri raznih igrah in tudi zapela skupaj z bendom, ki sicer prepeva tudi navijaško pesem o Ilki.

Ilka Štuhec pa ni samo pela in se družila, ampak je tudi povedala več o svojih načrtih. Kaj bo počela ne samo v naslednjih dneh, ampak tudi mesecih. Pred dnjo je med drugim tudi operacija kolena. Povedala, da ostaja del športa oziroma šport ostaja del nje.

Ilka si je vzela čas za druženje, klepetanje, tudi za avtograme, skupaj z drugimi pa naredila popoldan na Snežnem stadionu še posebej zanimiv.

Ogledate pa si lahko tudi njen glasbeni nastop, pri katerem je nedvommno pokazala tudi pevski talent.

The post FOTO in VIDEO: Ilka Štuhec zapela na Snežnem stadionu ter se družila z malimi in velikimi navijači appeared first on Lokalec.si.

Na Kliničnem oddelku za kardiologijo in angiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so pred dnevi prvič uspešno izvedli vstavitev umetne aortne zaklopke s pristopom skozi spodnjo votlo veno (transkavalni pristop).

Gre za izjemno zahteven in visoko specializiran poseg, ki ga trenutno izvajajo le posamezni centri po svetu, med njimi zdaj tudi UKC Maribor.

Pri večini bolnikov perkutano implantacijo aortne zaklopke (TAVI) opravimo skozi arterijo na nogi. Pri nekaterih bolnikih pa to zaradi napredovale ateroskleroze in zožitev arterij ni mogoče, zato so potrebni alternativni pristopi.

“V UKC Maribor smo takšne bolnike doslej zdravili s pristopom preko arterije v prsnem košu, kar je zahtevalo splošno anestezijo in kirurško pripravo žile. Pristop skozi spodnjo votlo veno pa omogoča izvedbo posega v lokalni anesteziji preko vene na nogi, kar za bolnika pomeni manj obremenjujoče zdravljenje, hitrejše okrevanje in krajšo rehabilitacijo,” so sporočili.

Poseg je pod vodstvom doc. dr. Igorja Balevskega, dr. med., uspešno izvedla ekipa Enote za interventno kardiologijo ob podpori sodelavcev Kliničnega oddelka za kardiologijo in angiologijo. Posebna zahvala za strokovno podporo in sodelovanje ob izvedbi posega gre dr. Andriji Matetiću, dr. med iz KBC Split.

The post Medicinski mejnik v Mariboru: prvič izvedli izjemno zahteven poseg na srcu appeared first on Lokalec.si.

Ljubitelji svežih jagod, pozor – sezona enega najbolj priljubljenih spomladanskih doživetij se vrača.

Če bo vreme zdržalo, bo že v prihodnjem tednu ponovno mogoče samoobiranje sladkih jagod naravnost s polja.

Kot pravi Sabina Pušnik iz Jagodne dežele za Lokalec.si: Tudi letos bo samoobiranje potekalo na že dobro znani lokaciji v Razvanju pri Mariboru, kjer je lani vladalo izjemno zanimanje. Obiskovalci pa bodo letos jagode lahko nabirali tudi v Radljah ob Dravi pri Vodnem parku, saj na Muti letos jagodne dežele ne bo.”

Cena pa: za kilogram jagod bo treba odšteti 3,70 evra, obiskovalci pa morajo s seboj prinesti svoje posode. Ker je zanimanje vsako leto veliko, organizatorji tudi letos pričakujejo precejšen obisk in morebitno gnečo. Obiskovalce zato prosijo za nekaj potrpežljivosti.

»Veselimo se vsakega obiska in komaj čakamo, da se znova srečamo na polju,« sporočajo iz Jagodne dežele.

Točnega datuma odprtja še niso razkrili, saj bo vse odvisno od vremena in dozorevanja pridelka, bodo pa vse informacije sproti objavljali na družbenih omrežjih.

The post Jagodna dežela kmalu znova odpira vrata appeared first on Lokalec.si.

Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič dviguje cene vrtcev in drugih javnih storitev, medtem ko določena podjetja kujejo dobičke. Saša Arsenovič je za prihodnjo sejo mestnega sveta predlagal dnevni red, na katerem bodo svetniki odločali o podražitvah vrtcev, odvoza odpadkov, pogrebnih storitev in drugih javnih storitev. Ob tem pa je v Mariboru vse pogosteje slišati opozorila, da je prav Saša Arsenovič ob ustanavljanju holdinga napovedoval boljši servis in učinkovitejše storitve, danes pa imajo mnogi občutek, da občani plačujejo več, kakovost storitev pa ni boljša.

Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki bo 28. maja 2026, bodo mestni svetniki obravnavali več predlogov podražitev javnih storitev, med njimi vrtcev, ravnanja z odpadki in pogrebnih storitev. Po poročanju nekaterih medijev, mestna oblast predlagane podražitve utemeljuje z višjimi stroški dela, energentov in storitev na trgu.

Predlagane spremembe prihajajo v času, ko se številna gospodinjstva že soočajo z visokimi življenjskimi stroški, zato so predlogi podražitev v javnosti sprožili precej kritik in vprašanj o učinkovitosti upravljanja mestnih storitev.

Obljube holdinga in današnja realnost

Ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor je bilo javnosti predstavljeno, da bo povezovanje javnih podjetij prineslo bolj učinkovito upravljanje, racionalizacijo stroškov in boljše storitve za občane. Namen holdinga naj bi bil prav optimizacija poslovanja in večja učinkovitost sistema.

Danes pa številni občani opozarjajo, da se položnice višajo, medtem ko izboljšav storitev sami ne občutijo. Kritike letijo predvsem na dejstvo, da se podražitve pojavljajo skoraj na vseh področjih, čeprav je bil holding predstavljen kot rešitev za bolj ekonomično upravljanje mestnih podjetij.

Podražitve vrtcev bo najbolj prizadele družine

Ena najbolj občutljivih podražitev je povezana z vrtci. Višje cene bodo dodatno obremenile mlade družine, ki se že soočajo z dražjo hrano, energijo in stanovanji. Po poročanju medijev mestna oblast predlagane višje cene utemeljuje predvsem z višjimi stroški dela in delovanja javnih zavodov. Cene vrtcev v Mestni občini Maribor bi se podražile za 7,4 odstotka.

Po poročanju medijev naj bi nove višje cene veljale za vse javne vrtce v Mestni občini Maribor, pa tudi za otroke, vključene v Center za sluh in govor Maribor ter prilagojene programe vrtca v okviru Centra Gustava Šiliha. Mestna oblast podražitev utemeljuje z uskladitvijo cen z dejanskimi stroški izvajanja programov, ob tem pa izpostavlja, da bi morala občina v primeru neuskladitve zagotoviti dodatna sredstva iz proračuna. Prav to pa odpira vprašanja, ali bodo breme višjih stroškov ponovno najbolj občutili predvsem starši in občani.

Vedno dražje tudi komunalne storitve

Podražitve se dotikajo tudi ravnanja z odpadki in pogrebnih storitev. Občani se zato vse pogosteje sprašujejo, zakaj se stroški javnih storitev povečujejo kljub reorganizaciji sistema, ki je bila predstavljena kot dolgoročna rešitev za učinkovitejše poslovanje. Po navedbah medijev so razlogi za višje cene povezani z dražjimi storitvami obdelave odpadkov in rastjo stroškov izvajalcev. Ob tem pa se v javnosti pojavljajo vprašanja, kakšne konkretne učinke in prihranke je doslej prinesel sistem holdinga, ki je bil ob ustanovitvi predstavljen kot korak k učinkovitejšemu upravljanju mestnih storitev.

Vse več vprašanj o upravljanju mesta in kakovosti storitev

V javnosti se zato odpira vse več vprašanj, ali mesto dejansko obvladuje stroške javnega sistema ali pa se finančno breme vedno znova prelaga na občane.

Ob tem se vse pogosteje odpira vprašanje razkoraka med obljubami o učinkovitejšem upravljanju in realnostjo, kjer občani občutijo predvsem višje položnice. Ostaja pa tudi vprašanje, ali bodo Mariborčani za višje cene v prihodnje občutili tudi izboljšanje storitev.

Prednost občanov in ne dobičkom javnih podjetij

Ob aktualnih razpravah o podražitvah v Mariboru se vse pogosteje pojavlja tudi razmišljanje, da bi se morale občine in župani zavedati, da so javna podjetja predvsem servis občank in občanov ter da eden brez drugega ne morejo delovati.

V javnosti je ob tem slišati opozorila, da bi moral biti glavni namen javnih podjetij zagotavljanje kakovostnih in dostopnih storitev za občane, ne pa ustvarjanje dodatnih finančnih obremenitev. Prav zato se ob novih podražitvah odpirajo tudi vprašanja, ali bi morale občine v določenih primerih dati prednost nižjim stroškom za občane pred ustvarjanjem dobičkov javnih podjetij.

The post Saša Arsenovič želi podražiti vrtce in druge storitve, občani pa opozarjajo na vedno slabši servis appeared first on Lokalec.si.

Vodenje Policijske uprave Maribor prevzema Damir Ivančić, mag., dosedanji direktor PU Murska Sobota.

Posle mu je, ob prisotnosti generalnega direktorja policije Damjana Petriča, mag., pred člani širšega kolegija direktorja PU Maribor, predal mag. Sebastijan Javornik, pomočnik direktorja PU Maribor, ki je policijsko upravo vodil po pooblastilu generalnega direktorja policije.

Mag. Javorniku se je generalni direktor policije zahvalil za dosedanje opravljanje nalog, novoimenovanemu direktorju pa zaželel uspešno delo.

Damir Ivančić, mag., je Policijsko upravo Murska Sobota vodil vse od leta 2013. Po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu leta 1989 je svojo kariero v policiji začel kot miličnik na Policijski postaji Ljubljana Šiška. Poklicno pot je nato nadaljeval na Postaji prometne policije Ljubljana ter na policijskih postajah v Gornjih Petrovcih in Murski Soboti, kjer je opravljal naloge policista, pomočnika vodje varnostnega okoliša, policista kriminalista in pomočnika komandirja.

Deloval je tudi v Sektorju kriminalistične policije na murskosoboški policijski upravi, kot kriminalist v oddelku za organiziran kriminal, vodil je Oddelek splošne kriminalitete in kasneje še Sektor kriminalistične policije.

Na Fakulteti za varnostne vede je pridobil naziv diplomirani varstvoslovec in v letu 2011 tam še magistriral. Leta 2012 je prejel zlati ščit policije in v letu 2019 še veliki ščit policije z bronasto zvezdo.

The post Vodenje Policijske uprave Maribor prevzema Damir Ivančić appeared first on Lokalec.si.

Ob pričakovanju današnjega prekmursko-štajerskega derbija, ko se bodo v Murski Soboti srečali nogometaši Maribora in Mure, nad NK Maribor še vedno sije luč, obarvana z nedavnim izgredom v Ljudskem vrtu. V klubu pravijo, da prevzamejo zaradi izgreda polno odgovornost in se opravičujejo vsem po vrsti. Na samo kazen se ne bodo pritožili, s prstom pa vseeno kažejo na politiko kaznovanja, ki bi po njihovem morala biti drugačna.

Viher: “Za igralca je najhujša kazen, če mora igrati pred praznimi tribunami.”

Spomnimo, poleg denarne kazni jih je doletelo še to, da na petih tekmah v Ljudskem vrtu ne sme biti navijačev. Mladi igralec Nejc Viher je tako na novinarski konferenci rekel, da je za igralca najhujša kazen, če mora igrati pred praznimi tribunami. “Ampak, ja, moramo razumeti, navijači so pokazali nezadovoljstvo. Zasluženo. To so pokazali in spoštujemo to. Ampak je pa težko igrat pred praznimi tribunami.” A tudi začetek nove sezone bo za ekipo težak, saj je tudi dobre rezultate načeloma težje doseči, če so tribune prazne. Viher pravi, da bo težko, “ampak ob temu bo pomembno , da bomo kot ekipa skupaj stopili in dobro igrali”.

Klub prevzem polno odgovornost, čeprav se ne strinja s politiko kaznovanja

Stipe Jerič pa je nato poudaril: »Na izrečeno kazen se klub ne bo pritožil. Torej, sprejeli smo to kazen.« Nato pa, da so pač specifike slovenskega nogometnega prostora takšne, kot so. Poudaril je, da se s sklepom ne strinjajo v celoti, “tudi ne s politiko kaznovanja Nogometne zveze Slovenije, ampak kazen smo sprejeli in v prihodnje bomo naredili vse, da do takšnih dogodkov ne bi prišlo. Torej vse, kar je v naših močeh, vse, kar je potrebno, bomo naredili, da se to, kar se je v soboto zvečer zgodilo, ne bi več dogajalo.”

Pa še komentar tega, kar se je zgodilo?

Jerič pravi: “Lahko samo povem to, da se še enkrat iskreno opravičujemo vsem, ki so bili na stadionu. Torej vsem udeleženim, tako Nogometni zvezi Slovenije kot tudi sodnikom, uradnim osebam, seveda ekipi NK Olimpije. Vsem gledalcem se lahko opravičimo, ampak prevzemamo polno odgovornost za to, kar se je zgodilo. Ne bežimo od te odgovornosti. Ti dogodki so šli na koncu predaleč. Po drugi strani pa seveda razumemo in smo tudi ponosni na naše navijače, zaradi tega, ker živijo za ta klub, živijo za to mesto. In zaradi tega jim izrekamo seveda tudi neko spoštovanje, ki ga imamo do njih. Ampak ko te frustracije in pa bolečine prerastejo v to, kar se je zgodilo v sobotnem večeru – ki na koncu tudi ogrozijo varnost vseh udeleženih na tem dogodku in tudi preprečijo izvedbo tekme, potem tu ne moremo iskati nekih olajševalnih okoliščin.”

Želijo imeti tribune z gledalci

“In vsi skupaj si pač prizadevamo, da bi bili na stadionu gledalci, da bi imeli vedno veliko število navijačev, ki nas podpirajo. Nenazadnje, kljub tej res slabi sezoni, smo na derbiju imeli 6500 gledalcev in moramo se pač sprijazniti s tem, da bomo zadnjo tekmo v tej sezoni in prve tekme v prihodnji sezoni igrali pred praznimi tribunami. Zdaj, ali je to v interesu nogometa ali ne, o tem pa naj presojajo drugi,” je še dejal Jerič.

Jerič: Ni najbolj nogometno, da se celoten stadion zapira zaradi ene skupine

Jerič je še spregovoril o politiki kaznovanja, meni, da bi bilo treba kaj spremeniti: “Kaj točno, to je spet vprašanje, ki ga ne moremo tu rešiti, ampak pač ni ravno najbolj nogometno, če govorimo o tem, da se celoten stadion zapira, zaradi ene skupine, ki povzroči prekinitev tekme, ki povzroči nevarnost. Vseeno nogomet živi od gledalcev in se tudi igra za gledalce. Zato morda – to je za razmisliti, kako temu streči v prihodnje.”

Kaj pa stanje v ekipi? Se je spremenilo?

Mitja Pirih, trenutni začasni prvi trener, pa pravi. “V ekipi je normalno stanje. Pač v torek po tem dogodku smo se usedli, se pogovorili, predstavili zadeve. Kar se je zgodilo, je sestavni del nogometa. Ko ti ravno zgodba ne gre v pravo smer. Že po tekmi smo rekli, da ne odobravamo. Definitivno fantje so se s tem sprijaznili in normalno šli v teden motivirani, športno pripravljeni za naslednje izzive.” 

Viher: Za vsako tekmo moraš dati 100 odstotkov

Viher je pripomnil: “Za nami je res slaba sezona, ampak mislim, da kot igralec Maribora se moraš vseeno zavedati, da igraš za Maribor in da moraš za vsako tekmo dat 100 odstotkov.” In v luči pričakovanja današnje tekme še dodal: “In ne glede na vse moramo zdaj 100 odstotno odigrati še ti zadnji dve tekmi.” Pirih pa je dodal: “Fantje se zavedajo odgovornosti do vijoličnega dresa. Mislim, da s tem ne bo nobenih težav oddelati profesionalno, tako kot je že Viher rekel. In mislim, da je tudi možnost, da se pokažemo v precej drugačni luči in da dobi nekdo priložnost, ki je dobil manj priložnosti in da spet pokaže, da je vreden zaupanja trenerskega štaba.”

 

The post Po kaosu v Ljudskem vrtu: NK Maribor sprejel kazen, a eno stvar ostro izpostavil appeared first on Lokalec.si.