Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Nadzorni svet Snage je pred dnevi potrdil novega direktorja podjetja Snaga. To je postal Vito Martinčič, kljub temu, da po neuradnih, a zanesljivih informacijah sploh nima pravno-formalnih pogojev za zasedbo tega položaja. Tudi o tem je danes pregovoril Franc Dover, direktor Snage v odhajanju. Povedal je, da se bo poslužil vseh pravnih sredstev.

Povedal je tudi, kaj si misli o očitkih, da ni timski igralec, to naj bi namreč bil edini razlog za to, da na niso izbrali za direktorja na tokratnem razpisu. Dejal je, da če bi to držalo, bi tu pred nami stal sam, a temu ni tako, veliko delavcev mu je prišlo izkazati podporo.

In kako bo potekala primopredaja z novim direktorjem Vitom Martinčičem, ki je sicer občinski svetnik v občini Slovenska Bistrica stranke Gibanja Svoboda.

Sedanji direktor Snage, Franc Dover, ki mu mandat poteče s 1. julijem 2024, je v svojem mandatu naredil številne korake k izboljšanju poslovanja Snage, zato je marsikdo zaskrbljen, kaj bo ta sprememba prinesla za prihodnost podjetja. Tudi predsednik sindikata Snaga Maribor, Srečko Turk.

Gre za odločitev zaradi politične razdeljevanje mest? Poročali smo, da so se v stranki Gibanje Svoboda, kot kaže, uspeli dogovoriti o podžupanskih funkcijah na mariborski občini. Je tudi menjava na čelu Snage bila storjena kot posledica dogovora o političnem sodelovanju Arsenoviča in stranke?

Kot je znano, je direktor Franc Dover med zaposlenimi zelo priljubljen, bil pa pa že pred meseci je v nemilosti župana Saše Arsenoviča, ki ga je skušal razrešiti pred iztekom mandata, a mu to ni uspelo. Dover je sicer tudi član stranke SDS.

V zadnjih dneh se v Mariboru odvijajo politični premiki in zavezništva. Po naših informacijah je na obzorju velika koalicija Saše Arsenoviča, mariborskega župana, z do zdaj opozicijsko Svobodo.

Pa poglejmo, kaj je do zdaj znanega. Dejstvo je, da je z direktorskega mesta Snage Maribor odšel Franc Dover (SDS), po uradnih informacijah prostovoljno, saj se mu je iztekel mandat, a jasno je, da je bilo mesto sproščeno za kandidata Gibanja Svobode.

Občinski svetnik Svobode postal direktor mariborske Snage

“Nadzorni svet (NS) Javnega podjetja Snaga, d. o. o. je na seji 10. 6. 2024 izbral novega direktorja. Dr. Vito Martinčič, bo vodenje podjetja prevzel 1. 7. 2024, saj dan pred tem, 30. 6. 2024, poteče mandat dosedanjemu direktorju.” so včeraj sporočili iz JHMB. Vito Martinčič je sicer občinski svetnik Svobode v Slovenski Bistrici.

Po naših informacijah bo Gibanje Svoboda v kratkem dobila dve podžupanski mesti. To preverimo kar pri akterju, ki bo zasedel eno izmed le-teh. Srečko Vilar, ki bi naj po novem skrbel za turizem in šport nam pove: “Ja moram priznati, da mi je bilo ponujeno, oz. da sem bil povprašan o privolitvi, če bi bil za to. A pri tem se je v tem trenutku končalo, kajti niso še zaključeni razgovori.”

Marko Slavič in Srečko Vilar na seji MO Maribor.

Kdaj bi naj s funkcijo nastopil? “Vam moram odkrito povedati, da se bo to razčistilo v tem tednu, oz. pred sklicem seje, ker bo prišlo tudi do koordinacije na tem malo višjem nivoji županstva in Gibanja Svobode.”

Drugo ime za podžupansko mesto pa je Davorka Pregl, to nam potrdi tudi Vilar: “Tudi o tem je govora, kolikor pa je meni znano sva na isti stopnji. Je privolila, ampak je potrebno še pač dogovorit.” Davorka Pregl, bi po naših informacijah naj bdela nad šolstvom.

Davorka Pregl na seji mestnega sveta MO Maribor

Vse kaže na to, da se je Arsenovič odločil, da Svobodi v zameno za podporo v mestnem svetu, ponudi vidne funkcije. Verjetno pa bodo ob imenovanju novih nadzornikov v javnih podjetjih in imenovanju novega direktorja JHMB vidni končni obrisi novega zavezništva. Na podlagi vsega znanega namreč lahko pričakujemo, da se bodo tudi na JHMB zamenjali nadzorniki in morebiti tudi direktor po željah Gibanja Svobode.

Je pa jasno, da tako prihaja do realizacije sporazuma med županom Arsenovičem in Gibanje Svoboda, ki so ga dogovorili že pred dvema letoma, a takrat neuspešno izvedli.

Zanimivo bo videti, kako bo zdaj izgledala polika, glede na to da je bila Svoboda trdna opozicija, in kako bo zastopala svoja stališča v naslednjih dveh letih napram temu, kar je bilo zdajšnji dve leti, saj župan verjetno pričakuje dvige rok. Zna se zgoditi, da bo do nesoglasij prišlo tudi znotraj skupine mestnih svetnikov Gibanja Svobode.

Študenti, ki so študentskih domovih mariborske univerze, se lahko med študijskim letom udeležijo več dogodkov, delavnic, ki jih zanje pripravlja Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Maribor.

Poglejmo, kaj se dogaja.

V tovarni papirja in izdelkov iz papirja Paloma, ki je zadnjih sedem let v 100-odstotni lasti češko-slovaške skupine Eco Investment, so danes predstavili prenovljene proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Vanje so tudi ob podpori države vložili 130 milijonov evrov. Na slovesnosti v Sladkem vrhu so bili najvišji vladni predstavniki.

V Palomi so v zadnjih štirih letih izpeljali naložbe v nov papirni stroj, dve novi konfekcijski liniji, hitro in napredno paletizacijo ter avtomatizirano visokoregalno skladišče končnih izdelkov.

Obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla

Z današnjo slovesnostjo so tako v podjetju, ki je najbolj znano po toaletnem papirju in papirnatih robčkih, v zadnjem času pa vse večji del prodaje predstavljajo matični zvitki iz papirja, obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla.

Na slovesnosti v Sladkem vrhu je bil osrednji govornik poleg Fila premier Robert Golob, prisotna pa sta bila tudi gospodarski in finančni minister Matjaž Han in Klemen Boštjančič. Del naložbenega cikla je finančno z osmimi milijoni evrov namreč podprla tudi država.

Paloma je po zadnjih razpoložljivih podatkih o poslovanju leto 2022 končala s 117 milijoni evrov prihodkov od prodaje in spričo visokih cen surovin in energije tudi s 6,3 milijona evrov čiste izgube.

Naložbe v posodobitev proizvodnje in izvedeni ukrepi poslovnega prestrukturiranja so medtem vodili v zmanjšanje števila zaposlenih. Če je družba v 2018 zaposlovala še blizu 600 ljudi, jih je lani v povprečju nekaj več kot 400.

Nekaj fotoutrinkov:

Slovenski državni holding (SDH) je danes podal ponudbo mariborsko občini za skupno reševanje Mariborske livarne Maribor (MLM). SDH namreč Mestni občini Maribor ponuja nakup MLM za en evro. Ob tem pa je SDH občini še pripravljen zagotoviti tudi pet milijonov evrov za nadaljnje delovanje družbe in dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve. Mariborski župan Saša Arsenovič se je takoj odzval.

SDH je danes ob svoji ponudbi mariborski občini še zapisal, da pričakuje odgovor do 10. junija in da upa na čim prejšnje pogovore.

V nezavezujoči ponudbi so še zapisali: “Z željo, da v maksimalni meri prispevamo k preučitvi vseh možnosti za ohranitev nadaljnjega delovanja družbe MLM, ter glede na vsa pozitivna pričakovanja glede bodočih razvojnih možnosti in koristi družbe za lokalno okolje, ki so bila izražena na seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, smo nemudoma pristopili k iskanju možnosti, v okviru katerih bi skupaj z občino lahko pristopili k ohranjanju delovanja družbe.”

SDH je MLM pripravljen  MO Maribor ali z njene strani določeni pravni osebi (npr. Javnemu holdingu Maribor) pripravljen prodati za en evro. V primeru nakupa naj novi lastnik takoj imenuje nove člane nadzornega sveta, ki imenujejo novo vodstvo. MLM sicer zdaj še vodi Davor Šenija, ki pa je skupaj s članom uprave Samom Iršičem februarja odstopil s položaja. Štirimesečni odpovedni rok se jima izteče ta četrtek.

SDH je ob tem novemu lastniku pripravljen dati dolgoročno (do 10 let) finančno posojilo v višini do pet milijonov evrov pod tržnimi pogoji. S tem bi lastnik takoj dobil sredstva, da na ustrezen način podpre nadaljnje delovanje MLM, navajajo v SDH, kjer so pripravljeni dogovoriti tudi nekajletno začetno obdobje, v katerem ne bi bilo treba odplačevati glavnice in obresti.

SDH je pripravljen tudi sočasno dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve do MLM in s tem zagotoviti solventnost, poudarjajo. Na tak način bo Mestna občina Maribor po prepričanju SDH lahko samostojno in po svoji presoji glede na za lokalno skupnost zaznane razvojne priložnosti podprla nadaljnje delovanje družbe MLM. “S tem bo občina lahko ohranila delovanje družbe, delovna mesta in pozitivne vplive na lokalno okolje, hkrati pa bo pridobila v posredno last tudi celotno zemljišče ob Dravi, na katerem trenutno deluje MLM. S tem bodo odpravljeni tudi vsi strahovi o tem, kaj naj bi se v bodoče s tem zemljiščem dogajalo,” še navajajo v SDH.

Odziv župana Saša Arsenoviča: “Ni tako enostavno!”

Saša Arsenovič je dejal, da so danes dobili dopis SDH, pri tem pa poudaril, da so strokovnjake že zaprosili za pregled zakonodaje, po drugi strani pa poslali SDS dopis, v katerem so izrazili željo po dostopu do več podatkov.

Dejal je še, da bodo ponovno stopili v stik z Davorjem Šenijo, s katerim je že pred pol leta govoril na to temo, prav tako, da je govoril z ministrom Hanom in še kom. Da pa v Sloveniji ni navada, da bi mestna občina stopala v finančne naložbe in da MO Maribor sploh nima zdaj primernih kadrov. Da pa se bodo potrudili poiskati rešitev, da bi ohranili delovna mesta v MLM.

Dejal je, da ni enostavno in da ne gre za to, da bi Mestna občina Maribor dobila od SDH pet milijonov evrov, ampak da gre za kredit. In da se trudi najti rešitev, saj je po njegovem to interes ne samo Maribora, ampak celotne Štajerske, Slovenije.

In  kaj lahko naredijo v tako kratkem roku?  Sklicati bi morali izredno sejo mestnega sveta MO Maribor, dobiti odgovore od strokovnjakov in še kaj. Kaj pravi Arsenovič? “Danes je tretji. Bomo videli, koliko lahko naredimo v tem času. Sigurno pa niti nimamo mi tega kapitala niti znanja. Tako da verjetnost je zelo majhna, a morda najdemo kako rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva. Neke ideje imamo, a ne morem zdaj govoriti o tem, ker jih še nismo naštudirali.”

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport bodo po besedah ministra Matjaža Hana podprli kakršnokoli rešitev, da bo MLM obstal in bodo imeli delavci priložnost ostati v Mariboru. Ob robu odprtja Slovenskega globalnega foruma v Mariboru je minister dejal, da zgodbo z MLM spremlja od prihoda na ministrstvo, vsak mesec pa mu je bilo rečeno, da bo šla družba v stečaj. “Mislim, da so zdajšnja uprava, predvsem pa zaposleni, naredili veliko stvar, da so dve leti obdržali podjetje nad vodo,” je ocenil Han. Industrijo je po ministrovih besedah treba obdržati in ji dati zagon. “Seveda pa brez aktivnega lastnika, ki bo znal voditi podjetje, imel vizijo in ki bo vlagal v podjetje, ne bo šlo,” je še povedal Han.

SDH s to ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo  mariborskih mestnih svetnikov

SDH, ki je stoodstotni lastnik MLM in hkrati največji upnik, s ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo mariborskih mestnih svetnikov, ki so na seji minuli četrtek ocenili, da je bil SDH pri reševanju MLM doslej premalo učinkovit, državo pa pozvali k reševanju družbe, katere usoda je že dlje časa negotova in odvisna od tega, ali bo SDH zanjo uspel najti kupca. Država je sicer vse od leta 2013 v MLM izvajala aktivnosti finančne sanacije, leta 2015 ji je dodelila tudi 5,1 milijona evrov državne pomoči, a do poslovnega prestrukturiranja ni prišlo. Kot navajajo v SDH, MLM od leta 2017 posluje z izgubo, samo v zadnjih treh letih jo je ustvarila za več kot 10 milijonov evrov, prav tako družba po navedbah SDH ni dosegala poslovnih načrtov.

Dosedanji poskusi prodaje družbe niso bili uspešni

Ker bi MLM za nadaljnji razvoj in preživetje potreboval strateškega lastnika, je sprva Družba za upravljanje terjatev bank in kasneje še SDH izvedel več poskusov prodaje družbe, ki pa niso bili uspešni. Zadnji poskus prodaje se je neuspešno končal marca, ko je bil v igri en interesent, neuradno slovenska Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. SDH je konec marca sprožil nov poskus prodaje, pridobil je eno ponudbo – neuradno jo je oddal indijski avtomobilski dobavitelj -, interesent pa zdaj opravlja skrbni pregled poslovanja.
Vir: STA

Garažna hiša na lokaciji osrednje mestne tržnice 1. junija prehaja pod novega upravljavca, Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB, ki bo ponudil bistveno spremenjene in ugodnejše pogoje uporabe kot doslej. S posodobitvami, ki jih že snuje, pa želi uporabnikom Garažne hiše Lent, kot je na novo poimenovana, v prihodnje nuditi sodobno in prijazno parkiranje.

Mestne nepremičnine kot novi lastnik imajo jasno zavezo – z učinkovitim upravljanje pomagati pri strategiji mesta na področju mirujočega prometa. V ta namen so v podjetju pripravili nov, ugodnejši cenik parkiranja v Garažni hiši Lent, ki razpolaga z 265 parkirnimi mesti.

Z ugodnejšimi cenami bodo omogočili varno parkiranje vsem, ki želijo doživeti čarprenovljenega Lenta, se sprehoditi v staro mestno jedro, nakupovati na tržnici in v trgovinah njene trgovske pasaže ali obiskati različne dogodke v mestu, npr. v Slovenskem narodnem gledališču, Umetnostni galeriji, Kulturni četrti Minoriti, Narodnem domu, na Univerzi v Mariboru … in pri tem ne izgubljati časa z iskanjem prostega parkirišča v centru mesta.

Garaža omogoča varno parkiranje pod streho in na prijetni temperaturi. Oblikovani cenik parkiranja v Garažni hiši Lent omogoča parkiranje po urah, zakup parkirnih ur v paketu in tudi različnih paketov mesečnega najema parkirnega mesta. Prav tako uvaja posebno tarifo parkiranja za branjevce, kot jim je bilo že dalj časa obljubljeno.

Mestne nepremičnine vabijo, da izkoristite parkiranje v Garažni hiši Lent, prepoznate prednosti parkiranja s koriščenjem paketov in postanete redni uporabnik garažne hiše. V mestu bo postavljenih tudi več LED-zaslonov, namenjenih usmerjanju voznikov v garažno hišo in obveščanju o številu prostih parkirnih mest.

Vsekakor pa še vedno velja, da je bolje pustiti jeklenega konjička doma in se v mesto odpraviti na bolj trajnosten način – peš, s kolesom, z javnim prevozom ali z uporabo kolesa iz sistema MBajk. S tem, ko izberemo trajnostne načine prevoza, prispevamo k bolj čistemu, zdravemu in prijetnemu mestnemu okolju; hoja in kolesarjenje pa pomagata tudi do boljšega fizičnega počutja in zdravja.

Ob ugodnostih za uporabnike garažne hiše želijo v Mestnih nepremičninah na območju celotnega tržničnega kompleksa zagotoviti boljše pogoje za obiskovalce in predvsem branjevce, ki so ključni za ponudbo tega dela mesta in prehranjevalne verige, ki se prične prav pri njih.

Tako si želijo ureditev novih sanitarij, ki bodo plačljive in sodobno urejene, za branjevce bodo izboljšani prodajni in dostopni pogoji ter urejen dostop do pitne vode in elektrike na tržnični ploščadi. Želijo si podaljšati obstoječe dvigalo in ga preurediti na način, da bo iz garažne hiše mogoč izstop na plato cvetlične tržnice in posledično na Koroško cesto ter od tam kamorkoli po mestu. Sedaj prazne prostore pa si želijo po predhodni uskladitvi s pristojnimi službami napolniti z novimi vsebinami, ki bodo sovpadale s tržnično dejavnostjo.

V luči povpraševanja po obnovljivih virih energije in v duhu trajnostnega razvoja so v Energiji plus pripravili izjemno akcijsko ponudbo za svoje bodoče in sedanje odjemalce. Vse do postavitve samooskrbne sončne elektrarne podjetje ponuja kar 99% popust na ceno električne energije za odjemalce, ki se odločijo za priklop samooskrbne sončne elektrarne.

Ponudba je namenjena spodbujanju posameznikov k investiciji v lastno samooskrbno sončno elektrarno, kar ne le prispeva k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, ampak tudi k dolgoročnem občutnem zmanjšanju stroškov električne energije. “Naš cilj je omogočiti odjemalcem, da naredijo korak naprej k samozadostnosti, hkrati pa zmanjšajo svoj ogljični odtis. S to akcijo želimo pokazati, da je prehod na zeleno energijo ne samo nujen, ampak tudi dostopen,” pravi mag. Alan Perc, direktor podjetja Energija plus.

Akcija 99% popust na ceno električne energije je namenjena vsem novim in obstoječim odjemalcem, ki se odločijo za namestitev sončne elektrarne in velja do 30. 6. 2024, zato le pohitite.

Energija plus je s to akcijo postavila mejnik v spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije. “Ponosni smo, da lahko vodimo z zgledom na področju energetske učinkovitosti i inovacij,” dodaja mag. Alan Perc. Podjetje pričakuje, da bo ta akcija dodatno pripomogla k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in promoviranju trajnostnih praks med slovenskimi odjemalci.

Za več informacij o akciji obiščite spletno stran Energije plus ali pokličite na telefonsko številko 02 220 06 68.

PR

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje izvajanja ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Maribor (JHMB).

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje sprememb odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor. Spomnimo – mestni  svet mu je z odlokom namreč odvzel izvajanje ustanoviteljskih pravic v JHMB in jih prenesel nase – na vseh 45 mestnih svetnikov, ki sestavljajo mariborski mestni svet.

Njegov predlog za izdajo začasne odredbe je sicer že zavrnilo upravno sodišče v Mariboru, a se je Arsenovič pritožil, zdaj pa je pritožbo zavrnilo še vrhovno sodišče.

Vprašanje zakonitosti aktov oziroma razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom je sicer predmet vsebinske presoje tožbe župana Arsenoviča zoper mestni svet, do le-te pa še ni prišlo, in ko bo, bo verjetno ena prvih tovrstnih v Sloveniji.

Župan nenehno govoril o morebitni nepopravljivi škodi, a utemeljiti tega ni znal

Župan Arsenovič je sicer skušal sodišče prepričati, da če bi ustanoviteljske pravice v holdingu namesto njega izvajal mestni svet, bi to imelo nepopravljive posledice. A ga je vrhovno sodišče podučilo, da mora biti verjetnost nastanka težko popravljive škode predvidljiva in konkretna. Že na upravnem sodišču ga je sodni senat spraševal o kakšni škodi govori, pa tega ni znal konkretno odgovoriti, nenehno je zgolj ponavljal, da lahko pride do nepopravljive škode.

To bo predmet vsebinske presoje tožbe

V obrazložitvi pa je navedeno, da tožeča stranka, torej župan Arsenovič, ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega predpisa, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu zanjo težko popravljiva. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe namreč utemeljuje zlasti z navedbami o tem, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi zavarovanja ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti ter s tem povezanim vprašanjem razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom, kakor delno tudi (strokovnim) organom občinske uprave, pristojnim za finance. Vse to pa bo predmet vsebinske presoje tožbe. 

Ni dokazal zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor 

Izkazala pa tudi ni neposredne vzročne zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor d. o. o., saj je le posplošeno, brez konkretnih dejstev in dokazov navajala o svoji bojazni, da bi se zaradi vmešavanja lokalne politike, k ima različne interese in ne zasleduje cilja dobrega delovanja gospodarskih služb, s spremembo organov vodenja in nadzora poslabšalo uspešno poslovanje Javnega holdinga Maribor d. o. o. Glede navedb o skrbi za zaposlene v Javnem holdingu Maribor d. o. o. pa je pojasnilo, da mora tožeča stranka za izdajo sklepa o začasni odredbi izkazati težko popravljivo škodo, ki bo nastala njej (oziroma v tem primeru občini), ne pa tretjim osebam. Ocenilo je tudi, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist.

Župan je oporekal ugotovitvi sodišča prve stopnje, a sodišče v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Pritožba župana torej ni utemeljena.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Na kariernem sejmu MojeDelo.com v Mariboru bo sejem presežkov.

Še nikoli ni bilo v rokah iskalcev zaposlitve toliko odličnih delovnih priložnosti v regiji: kar 1000 novih delovnih mest bo na voljo na Kariernem sejmu MojeDelo.com, ki prihaja v Maribor, v četrtek, 23. maja, od 10. do 18. ure v Hotelu City. Organizator pripravlja možnost pridobivanja uporabnih znanj in bogato nagradno igro, v kateri darujeta NK Maribor in Maribox.

Uspešna slovenska podjetja, ki se bodo zbrala na Kariernem sejmu MojeDelo.com, bodo iskala različne profile delavcev za različna delovna mesta, kar odpira izjemno veliko priložnosti za vse, ki iščejo novo zaposlitev ali drugo kariero, pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., ki je organizator sejma: “Med drugim bodo podjetja iskala vzdrževalce, proizvodne delavce, strojnike, natakarje, diplomirane medicinske sestre, CNC-operaterje, tehnične poklice, serviserje, delavce v farmaciji, finančne svetovalce, policiste in številne druge, seznam je izjemno dolg.”

Podjetje Lek bo iskalo kar 500 zaposlenih

Na seznamu uspešnih podjetij, ki se prijavljajo med razstavljavci na prihajajočem kariernem sejmu MojeDelo.com, so zveneča imena slovenskega gospodarstva. Med njimi gre omeniti aktualnega najuglednejšega delodajalca Lek, d. d., ki bo ponujal kar 500 delovnih mest, med njimi 300 zaposlenih za njihov novi visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi: “Zaposlujemo ljudi z zelo raznolikim strokovnim ozadjem, poleg naravoslovcev tudi strokovnjake s področja poslovnih in družboslovnih ved,” so povedali pri Lek, d. d. Delovna mesta bodo ponujala tudi druga uspešna podjetja, med njimi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Saubermacher Slovenija, d. o. o., Palfinger proizvodnja, d. o. o., Pivovarna Laško Union, d. o. o., Nova KBM, d. d., Pošta Slovenije, d. o. o., Puklavec family winers, d. o. o. in številni drugi.
https://kariernisejem.com/razstavljavci/

Vstop na sejem je brezplačen

“Na sejmu lahko pridobite karierne nasvete, uspešne delodajalce osebno spoznate, se z njimi pogovorite, dobite informacije, kako bi bilo delati pri njih, pridobite potrdila o določenih uporabnih znanjih, kot so excel, powerpoint, JavaScript, HTML in podobno, dobite profesionalno fotografijo in preverite, ali imate dobro napisan življenjepis,” so povedali pri organizatorju in dodali, da je sejem brezplačen in namenjen vsem, ki si želijo izvedeti, koliko so vredni na trgu dela, kakšne so njihove prednosti pred drugimi in kakšne pogoje dela bi lahko dobili pri podjetjih, ki bodo razstavljala. Vabljeni so tudi dijaki in študenti, ki se lahko s podjetji dogovorijo za opravljanje obvezne prakse.
https://kariernisejem.com/

Vzemite zaposlitveno krmilo v svoje roke

Na trgu dela vlada veliko pomanjkanje kadrov, zato imajo iskalci zaposlitve adute v svojih rokah, lahko si namreč izberejo, kje bodo delali in pod kakšnimi pogoji. To še posebej poudarja Gorazd Prah, ki svetuje mladim, ki vstopajo na trg dela: “Pridobite si konkurenčno prednost pred drugimi in se pozanimajte o podjetjih, ki bodo razstavljala, pripravite življenjepis in vprašanja zanje. Vaša neposrednost in motiviranost bosta delodajalcem všeč.” Gorazda Praha boste lahko poslušali na uporabnem predavanju na temo Prvega dela, ki mu bo sledilo predavanja Aleša Kavčiča o prvem zaposlitvenem sestanku.

Bogata nagradna igra z NK Maribor in Mariboxom

Da bi bil sejem še kako živ in zanimiv, so pri organizatorju pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami, ki jih podarjata NK Maribor in Maribox. “Na ta način želimo zaokrožiti sejemsko zgodbo, ki nudi vse od delovnih priložnosti do zabave, kajti oboje skupaj ponazarja prijetno delovno okolje, v katerem si želimo delati,” je zaključila Nika Rakonjac, vodja marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o., in zaželela: “Dobrodošli na Kariernem sejmu, vidimo se v četrtek, 23. maja, od 10. ure dalje v Hotelu City!”

PR

V torek, 14. maja je v Dvorani Tabor v Mariboru potekal Dan Slovenske vojske, ki je obiskovalcem ponudil pester program dejavnosti in slavnostnih dogodkov. Dogodek, ki je trajal že od jutra, je privabil številne obiskovalce vseh starosti, ki so imeli priložnost spoznati delovanje in opremo Slovenske vojske ter kasneje uživati v slavnostni prireditvi ter glasbenih nastopih.

Dogajanje se je začelo že ob 10. uri zjutraj pred Dvorano Tabor, kjer je bil vstop brezplačen

Obiskovalci so lahko spoznali več kot 20 različnih enot Slovenske vojske in kar 50 različnih vojaških poklicev, vključno s pehoto, protioklepno enoto, zračno obrambo, vojaškim letalstvom, mornarico, specialno enoto in mnogimi drugimi. Poleg tega so bile na ogled tudi različne vojaške veščine, tehnika in oborožitev, vključno z dvema tankoma M-84.

Med predstavitvami so obiskovalci lahko videli delovanje in opremo enot, se preizkusili v streljanju na simulatorjih ter se udeležili usposabljanj iz temeljnih postopkov oživljanja. Na voljo so bile tudi informacije o možnostih sodelovanja s Slovensko vojsko, vključno z zaposlitvami, temeljnim vojaškostrokovnim usposabljanjem in kariernimi priložnostmi. Poseben poudarek je bil namenjen šovu programa Garde Slovenske vojske, ki je s svojimi predstavitvami pred dvorano Tabor pritegnila veliko pozornosti obiskovalcev.

Ob 18. uri se je dogajanje preselilo v Dvorano Tabor, kjer je potekala slovesnost ob dnevu Slovenske vojske

Slavnostni govorniki so bili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Poudarili so pomen Slovenske vojske za varnost države in njen prispevek k mednarodnim misijam ter humanitarnim nalogam.

Slovesnosti je sledil koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske, ki so se mu pridružile slovenske glasbene zvezde, med njimi Vlado Kreslin, Nina Pušlar, Tomislav Jovanović Tokac in Leopold I. Program je popestrilo tudi glasbeno presenečenje. Izkupiček od prodanih vstopnic bo Ministrstvo za obrambo namenilo za pomoč prizadetim v lanskoletnih poplavah, kar je dogodek dodatno obogatilo z dobrodelno noto. Dan Slovenske vojske v Mariboru je bil uspešen dogodek, ki je obiskovalcem omogočil vpogled v delovanje Slovenske vojske in njene enote ter jim ponudil nepozabne glasbene užitke. S svojo raznolikostjo in bogatim programom je dogodek zagotovo prispeval k večjemu razumevanju in spoštovanju do vojaškega poklica ter okrepil vezi med vojsko in civilno družbo.

Nekaj foto utrinkov.

Več sledi v Občinskem informatorju na BK TV.

V Mariboru, le nekaj minut od centra mesta, se nahaja Štajerska sivka resort. 20.000 m2 veliko posestvo sta danes obiskala tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj.

Zbrano delegacijo je očaral sprehod med dišečo sivko, slišali so lahko petje ptic v neokrnjeni naravi, poseben čar pa daje tudi bližina dveh ribnikov.

Poleg sivke so si na posestvu lahko ogledati tudi nasad rožmarina, brina, sibirskih borovnic ter čudovit nasadu vrtnic damaščank.

Med obiskom je lastnik delil svojo vizijo, kako želi privabiti turiste, ki iščejo butični turizem v neokrnjeni naravi. Poudaril je, da ljudje vedno bolj cenijo mir in stik z naravo, kar posestvo ponuja v izobilju. S tem je Štajerska sivka odličen primer destinacije, ki združuje naravno okolje s prvovrstnimi doživetji.

Ministra in njuna ekipa so obisk ocenili kot zelo uspešen, saj so videli, kako lahko takšni projekti spodbujajo regionalni razvoj in prinašajo dodano vrednost turističnemu sektorju. Štajerska sivka je navdihnila goste in pokazala, kako pomembno je vlagati v butični turizem.

Delegacija je imela priložnost poskusiti posebno vrtnično penino. Ta penina, izdelana iz vrtnic damaščank, je ekskluzivni produkt posestva, ki izstopa zaradi svoje edinstvene sestave in aromatičnih lastnosti.

Lastnik posestva Štajerska sivka ima ambiciozne ideje in vizije za prihodnost.

Njegov cilj je razviti butični turizem, ki temelji na trajnostnem razvoju in spoštovanju narave. Načrtuje razširitev ponudbe z novimi izkušnjami za obiskovalce, ki pa naj ostanejo še skrivnost. S svojim pristopom si prizadeva ustvariti destinacijo, ki ne pritegne le domačih turistov, temveč tudi tuje.

Minister Matjaž Han je ob koncu obiska izrazil svoje navdušenje nad posestvom Štajerska sivka. Dejal je, da je bil frapiran nad tem, kako čudovito in skrbno urejeno je posestvo, ter pohvalil lastnika za njegove vizionarske ideje in prizadevanja. Minister je poudaril, da takšne lokacije dokazujejo, kako lahko skrb za naravo in inovativnost ustvarjata uspešne turistične destinacije, ki privlačijo obiskovalce in hkrati podpirajo lokalno skupnost. Njegovo navdušenje nad videnim potrjuje, da ima Štajerska sivka svetlo prihodnost kot butična turistična destinacija, ki jo bo vredno obiskati in podpirati.

26. marca 2022 so na Studence prvič pripeljali krškopoljske prašiče. Ti so sprva dvignili veliko prahu, a jih je na koncu večina zelo dobro sprejela. Tokrat so pujski svoj dom na Studencih našli že tretje leto zapored.

Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča Angele Šerbec, nam je včeraj zaupal: “Ob današnjem 9. maju, ki je v naših srcih in zgodovinskem spominu zapisan kot dan zmage v Evropi, so se nam že tretje leto zapovrstjo pridružili pekrski pujski. V prihodnjih dneh, v roku tedna dni, bomo oboro v popolnosti zapolnili. Danes sta prišlI prvi dve legli, naslednje pričakujemo v naslednjih dneh.”

Lastnica je vesela, da se kmetija spet ukvarja z rejo živali in z veseljem opazuje tok dogodkov in skupaj z zastopnikom kuje plane za prihodnost glede razvoja kmetije.

Pridružil se je osliček Bine

Zasledili smo, da je letos na kmetiji našla mesto nova žival. “Ja, kot presenečenje se nam je na kmetiji pridružil Bine. Je živahen osliček, ki je našel pot na našo kmetijo kot darilo dobrih ljudi. Prijatelji so me opomnili, da je v zgodovini veljalo, da človek ni gospod, v kolikor nima konja. Ker se ne ukvarjam z gosposkim delom, ampak kmetijstvom, si zaslužim vsaj oslička. Malo v hecu, malo za res se nam je pridružil Bine,” pove Aleksandar in doda, da verjame, da bo tudi on v okolju dobro sprejet: “Navsezadnje imamo za sosede starejše občane, v teh dneh smo lahko videli, da tako mlajši kot starejši pozitivno sprejemajo živali v svojem okolju. Imeli smo tudi obisk konjev in ponijev v soseski. Verjamem, da se bo Bine tukaj dobro počutil, tako kot se pekrski pujski.”

Aleksandar pove, da ni lepšega kot videti nasmejane otroke, ki pujske in oslička doživijo kot nekaj prijetnega. “Pustimo, da tako tudi ostane.”

Tako kot lani se bodo poleg krškopoljskih prašičev pridružile še mangalice: “Posebna, zanima vrsta za videti. Niso preveč zahtevni za vzrejo, ker so prilagojeni na takšno vrsto reje, kot imamo mi, odprto, prosto rejo.”

Mangalice 2023

Drugo leto bodo zavihali rokave

In kakšni so plani za naprej? “Letos smo imeli namen povečati repertoar živali, a nas je malo prehitel čas in določene stvari. Obljubljamo, da bomo drugo leto zavihali rokave in vsaj podvojili določene kapacitete. Mislim, da bomo imeli na Studencih učno pot skozi rejo domačih živali,” je zatrdil.

Želijo se osredotočiti na pozivitne stvari

Žal smo v preteklosti spregovorili tudi o grožnjah, ki so jih bili deležni. “Nerad govorim o neprijetnih zadevah, ki so sicer v manjšini. Padale so grožnje, a k sreči se živalim ni nič slabega zgodilo in se jim tudi ne sme,” je povedal. “Kdorkoli bi živalim želel kar slabega, bo podvržen pregonu, ker kazniva ravnanja so nedopustna. Pa še vedno velja, če kdo kaj naredi eni živali, bodo prišle tri nove. A dajmo se raje osredotočiti na dobre stvari.”

Letošnja novost pri reji pekrskih pujskov je tudi posodobljena ograja v skladu z novimi pravili in smernicami glede varstva pred afriško prašičjo kugo. Tudi na zunanji strani ograd se nahaja električni pastir, ki je jasno označen, zato vabijo obiskovalce živali, da jih opazujejo iz primerne razdalje.

“Letos se nam bo poleg Binetove table na hlevu kmalu pridružila še ena tabla. Bo tudi na črko B, a vse ostalo v prihodnjih tednih in mesecih,” nam je ob koncu še namignil Aleksandar.

Na nas so se obrnili stanovalci večstanovanjskih objektov na Engelsovi ulici 42-52 v Mariboru. Globoko so razočarani, saj zaradi gradbišča v njihovi bližini nimajo več interventne poti, hkrati pa se vse bolj manjša njihovo dvorišče.
Gradbišče na Engelsovi ulici v Mariboru je vse večje, gradijo se namreč novi bloki. To pa je prineslo skrbi za tamkajšnje stanovalce, saj je intervencijska pot praktično onemogočena.

V tem trenutku je nemogoče, da bi gasilsko vozilo pripeljalo do blokov, s strani pa so drevesa, tako da tudi dostop s tiste strani ni mogoč. Pred dnevi je po stanovalko prišlo reševalno vozilo, ki se je s težavo prebilo do bloka. Poleg tega, da se počutijo ogroženi, stanovalci opozarjajo tudi na druge težave.

Več v prispevku.

JMSS Maribor je bil vseskozi v kontaktu z vodjo gradbišča in tehničnim direktorjem investitorja

Odzvali so se tudi v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, kjer so zapisali: “V mesecu januarju 2024 je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS Maribor) kot sosed mejaš prejel obvestilo investitorja gradnje novega večstanovanjskega objekta vzdolž Ulice Roberta Hvalca, t.j. podjetja Novogradnje Maribor d.o.o., da bo v kratkem pričel z gradbenimi deli. Za potrebe izvajanja del na parceli št. 2277/57, k.o. 660 Studenci, je investitor med drugim v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami in regulativami dolžan postaviti gradbiščno ograjo. JMSS Maribor je bil vseskozi v kontaktu z vodjo gradbišča in tehničnim direktorjem investitorja ter si je prizadeval, da možnost dostopa po asfaltirani dostopni poti ostane neovirana, kljub temu, da se del te poti nahaja na zemljišču v lasti investitorja.”

Pojasnili so, da si je navedeno prizadeval tudi investitor, zato je bila prvotna postavitev gradbiščne ograje postavljena na način, da je bila dostopna pot prehodna. Po prvomajskih praznikih pa je investitor moral zaradi izvajanja in zavarovanja gradbenih del prestavitve električnih kablov, skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, gradbiščno ograjo prestaviti na samo parcelno mejo.

Ob tem poudarjajo, da je JMSS Maribor, ki je vseskozi aktivno spremljal samo izvajanje gradnje sosednjega objekta, takoj po spremenjenem stanju na terenu in novih okoliščinah naročil strokovno presojo požarne varnosti intervencijskih poti, vse z namenom ureditve novih intervencijskih poti skladno s spremenjeno situacijo. “V sklopu nove rešitve bodo tako omogočeni tudi dostopi za gibalno ovirane osebe.”

Postavljeni količki zgolj preprečujejo nepravilno parkiranje stanovalcev, ne predstavljajo pa ovire za gasilce, saj jih lahko slednji odstranijo mehansko s pomočjo standardnega gasilskega orodja, v kolikor bi bilo to nujno za njihovo posredovanje, so dodali.

“Kar zadeva intervencijo Gasilski brigade Maribor z dne 30.3.2024 sporočamo, da na srečo v konkretnem primeru ni šlo za hujšo požarno ogroženost, zato tudi tovrstno posredovanje pred vhodom Engelsova ulica 50, Maribor, ni bilo potrebno.”

“Nadalje pojasnjujemo, da imamo za vse objekte na lokaciji Engelsova ulica 42-52, Maribor, skladno z veljavno zakonodajo izdelane veljavne požarne rede in ocene požarne ogroženosti, iz katerih izhaja, da je delovna površina za gasilna vozila na samem parkirišču, kjer se tudi zaključi dovozna pot za intervencijska vozila,” so zaključili.

Na GB Maribor so nam dejali: “Prosim da se obrnete na Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.”

Zagotavljajo, da je bil z upravnikom vzpostavljen dialog

“Postavitev začasne gradbene ograje je glede na samo lego gradbišča nujna iz razloga varnega izvajanja gradbenih del. Ker je s predmetno postavitvijo otežen dostop do vhodov, je bil z upravnikom vzpostavljeni dialog, kako urediti razmerja na način, da se dostop zagotovi, pri čemer pa mora zagotovljena varnost stanovalcev,” pa poudarjajo pri Novogradnjah Maribor.

Kot že navedeno, mora investitor v prvi vrsti zagotavljati varno opravljanje gradbenih del kot posledično zagotoviti varnost v neposredni bližini samega gradbišča, saj se v okolici nahajajo stanovanjska naselja, otroška igrišča, kjer pa mora biti investitor še posebej pozoren. Ob predmetnem ni odveč poudariti, da intervencijska pot oz. del intervencijske poti poteka po zemljiščih, ki so v lasti investitorja.
“Začasna prekinitev intervencijske poti zaradi zagotavljanja varnosti ni v neskladju predpisi, kot navedeno, pa z upravnikom tečejo intenzivni razgovori, na kak način vendarle zagotoviti intervencijsko pot,” so nam dejali. Postavitev začasne gradbene ograje je predvidena do zaključka vseh gradbenih del, kdaj točno, še ni znano. Glede tega tečejo razgovori zaradi zagotavljanja intervencijske poti. Nova pot vzpostavljena s strani upravnika, saj pot ne more potekati po zemljišču investitorja in bodočih etažnih lastnikov.

Zaključijo še: “V kolikor bo z upravnikom predvidena drugačna rešitev na način, da se zagotovijo intervencijske poti, bo investitor vsako tako rešitev podprl, vendar pa nikoli na račun varnosti okoliških stanovalcev ter varnega poteka gradbenih del.”

 

V minuli oddaji Vzhodna smo govorili o evtanaziji. Le-ta je namreč te dni velikokrat tema pogovora, saj je razpisan posvetovalni referendum na dan evropski volitev. Volivci bodo takrat odločali ali podpirajo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja oz. evtanazijo.

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bodo volivci odločali o tem, ali naj se z zakonom uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, 9. junija, so ta teden v državnem zboru, podprli poslanci Svobode, del Levice in poslanec Felice Žiža. Proti so bili v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. V SD, delu Levice in Ferenc Horvath pa so se vzdržali. SDS in NSi so sicer danes napovedali ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o konoplji in prostovoljnem končanju življenja.

V goste v oddajo Vzhodna smo povabili predlagatelje zakona, kot tudi različne strokovnjake. Andrej Pleterski, član društva Srebrna nit, ki so sicer lani s podpisi 5000 volivcev podali predlog zakona, ki pa je sicer padel v vodo. Povedal je: “Namen je troje. Prvič, da ima vsakdo možnost svobodne odločitve o koncu življenja, in sicer lahko si vsakdo zbere svoj konec, miren in dostojanstven konec. Drugi namen je pomagat vsem tistim, ki v tem hipu neznosno trpijo in v prostovoljne končanju življenja vidijo boljšo možnost, kot v nadaljevanju svojega trpečega životarjenja. Tretji razlog je ta, da je med nami mnogo, mnogo ljudi, ki jih muči misel na konec njihovega življenja. Ki jih je strah, kakšen bo ta konec, kako bo z njimi in bi jim uzakonita pomoč pri prostovoljnem končanju življenja umirila njihove strahove in bi z zaupanjem zrli na konec svojega življenja.”

V oddaji je stališče pojasnil tudi direktor UKC Maribor, Vojko Flis: “Stališče zdravniškega združenja je jasno in ga ne bi ponavljal. Bi pa nekaj seveda povedal o predlogu samega zakona. Dejstvo je, da smo edina država na sploh, ki je v tem predlogu  nekomu naložila dolžnost usmrtitve. Skratka nikomur ne moreš, v neki normalni državi naložiti dolžnosti, da usmrti nekoga drugega. In seveda, če bi bila evtanazija legalizirana v Sloveniji, potem je dosti dobrih modelov v tistih državah, kjer je evtanazija legalizirana. Kako te stvari urediti, ne pa da gremo zopet po neki poti, ki je absolutno seveda nesprejemljiva. Če ostale seveda ugovore z zdravniškega zornega kota pustimo nekoliko na  strani je to pa resnično nekaj kar je absolutno nesprejemljivo.

V oddaji je bila gostja tudi zdravnica Jelka Reberšek Gorišek, ki je bila predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in še mnogo več. Povedala je, da cela Slovenija praktično težo sledi sodobni paliativni oskrbi: “Mi nimamo razvite, ni dostopna paliativna medicina vsem državljanom. To je prvo o čemer bi se sploh morali pogovarjati. Ko bi mi vedeli, ali je to dostopno vsem, ali poznajo, kakšen je ta pristop, ker to ne gre samo za eno dejanje. Gre za kompleksno zadevo pristopa pri kronično bolnih. To kar pravzaprav pogrešam pri vseh teh razpravah je, tudi v parlamentu, da se ne posvetijo pravzaprav razpravi o tem, kakšna je stopnja paliativne oskrbe v Sloveniji, tukaj na vzhodu, kjer smo danes, jaz poznam delovanje. Ampak žal s temi možnimi, kar so, ne dosega vseh državljanov.

Želijo si ozaveščenost ljudi 

“Drugo kar je, to bo družbena odločitev, verjetno bo končna politična, ampak mi rabimo predvsem eno družbeno ozaveščenosti. Mi sedaj razlagamo za in proti in to ne vodi nikamor. Tisto kar mi želimo je ozaveščenost ljudi. Sej pol lahko pride na koncu tudi to vprašanje. Danes govorite predvsem o evtanaziji, ampak zakon, ki ste ga predlagali, je predvsem namenjen, če sem ga pravilno razumela, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da sam vzame smrtonosno učinkovino. Ampak kdo? V zapisu jo vzame kronično, hudo bolan, trpeč bolnik. Jaz sem več kot 40 let delala v kliniki in zadnja leta smo sprejemali predvsem samo takšne. Takšni bolniki niso v stanju zaužit sami, saj veste hranimo jih. To se pravi, da je ta drugi del, ki je dopolnjen, da potem pač se priklopi infuzija in to izvede bodisi zdravnik, bodisi medicinska sestra. Že tukaj mislim, da mora biti jasno določeno. To kar zdravniki posebej naglašamo in mislim, da nam ne morejo usporavat, je to, da je osnovno zdravniško poslanstvo ohranjanje življenja, zdravljenje ljudi,” še pove Jelka Reberšek Gorišek.

V oddaji so sodelovali tudi Friderik Klampfer iz filozofske fakultete UM, Igor Pribac, filozof, profesor in politični analitik, Borut Holcman, iz pravne fakultete UM. Ter Dean Premik, poslanec Svobode in podpredsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos, ki je tudi predsednica slovenske filantropinje. Prav tako je sodelovala Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic.

V Rušah se je danes, 25. aprila, odvila 12. redna seja občinskega sveta Občine Ruše.

Kot smo že poročali, same županje Urške Repolusk danes na sejo ni bilo. Več o tem tukaj. Sejo je vodil Ladislav Pepelnik.

Na seji je bilo na začetku prisotnih 17 od 18 svetnikov, kasneje se je zbranim pridružil še 18. svetnik. Takoj na začetku seje se je svetnikom porodilo vprašanje, kako se na Občini Ruše izvršuje sklepe, ki jih sprejmejo na občinskem svetu. Izpostavili so, da je osnovna funkcija občinskega sveta tudi to, da nadzoruje izvrševanje sklepov, sprejetih na sejah.

Tomi Prosnik je izpostavil, da pogreša realizacijo sklepov iz prejšnjih sej. Prosnik je prosil tudi za informacijo o realizaciji 20. člena prejšnje seje, kjer so pozvali županjo k izplačilu nadzornikov. Ker županje Urške Repolusk ni bilo na seji, je Ladislav Pepelnik za odgovor poprosil direktorico občinske uprave Katjo Markač Hrovatin. Ta je pojasnila, da je stališče županje do izplačila nagrad nadzornik že jasno in da je to že večkrat izrazila. Poudarila je tudi, da sklep sicer narekuje županji izplačila nagrad nadzornikom, a sklep ni zavezujoč za županjo. Na to pojasnilo Markač Hrovatinove je Darko Knez pripomnil, da je občinski svet najvišji organ odločanja in da je županja dolžna izvrševati sklepe, ki se jih sprejme.

Po informacijah določenih svetnikov pa nadzorniki do danes še niso dobili plačila. Očitno bo tako tudi ostalo. Predlog sklepa Tomija Prosnika, ki je bil potrjen, je na tej točki bil, da se doda na seje informacije o realizaciji sklepov.

Tudi pri točki o dnevnem redu je svetnik Tomi Prosnik predlagal širitev dnevnega reda. Pojasnil je, da mu je zelo žal, da v luči zadnjih dogodkov na seji ni županje, glede na to, da gre za resno zadevo in da tečejo kazenski postopki, “vsi, ki imamo kaj kontakta z občani in drugimi prebivalci Slovenije, lahko povemo, da to meče slabo luč na občino Ruše”.

Niso sprejeli širitve dnevnega reda

“Dajem pobudno, da se razširi dnevni red, da svetniki povemo mnenje in stališče in da povemo, če se naša občina še lahko tako vodi naprej,” je dejal Prosnik za stališče OSOR do nadaljnjega delovanja Občine Ruše. Ladislav Pepelnik, ki je vodil sejo, je na to odvrnil: “Glede na to, da županje ni, se mi zdi, da je nehigienično, ko nje ni, zato bi ta predlog sodil na sejo takrat, ko je županja tudi tu, da bi lahko tudi kaj povedala v svoj bran.”

Kljub temu je predlog dal na glasovanje. Za je glasovalo 8 občinskih svetnikov Občine Ruše, proti pa 9. Predlog ni bil sprejet.

Po uvodnem delu se je odločalo o Regijskem parku Pohorje, to odločanje je potekalo po skrajšanem postopku, svetniki pa so ga potrdili. Nato so odločali o vodenju Športnega parka Ruše.

Darko Knez, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI), je dobil besedo za stališče KMVI o imenovanju novega direktorja. Povedal je, da je razpis trajal od 8. do 21. januarja ter da je prispelo šest vlog. Pri pregledu vlog je bilo ugotovljeno, da dve vlogi ne izpolnjujeta pogojev. Komisija je tako obravnavala štiri vloge za direktorsko mesto, en kandidat je v tej fazi odstopil od vloge. Komisija je nato opravila pogovore s tremi kandidati, občinskemu svetu Občine Ruše pa predlagala, da prisluhnejo predstavitvama dveh kandidatov – Lucije Smolnik in Sandija Mertlja.

Predstavila sta se dva kandidata

Prva je pred svetniki pet minut dobila Lucija Smolnik, ki je sicer Športni park Ruše vodila do zdaj. Kasneje je pred svetnike stopil še Sandi Mertelj, ki je do zdaj vodil Zavod za šport Ptuj. Po predstavitvi obeh kandidatov je prišlo do razprave. Bojana Muršič je povedala: “Nismo pa dobil vizije in življenjepisa, kot občinska svetnica menim, da bi to danes morali dobiti. Na podlagi tega bi se lahko odločali. Ta pet minutna predstavitev bo zame premalo.”

Svetniki so imeli za oba kandidata tudi konkretna vprašanja. Sandija Mertlja so vprašali: “Glede na to, da se je z zavodom seznanil v primeru prijave na to delovno mesto, kjer vidi največjo priložnost. S katero bi lahko zavod prosperiral?” Mertelj je dogovoril: “Kaj bi bila ključna sprememba? Zagotovo je najprej potrebno analizirati, kako potekajo stvari v tej občini in v tem Športnem parku. Analiza. Potem pa vse deležnike povezati in poiskati tiste stvari, ki so vredne sprememb, skupaj narediti nek strateški dokument ter graditi za naprej na osnovi tega dokumenta.”

Tomi Prosnik se je spraševal, zakaj Smolnikova ni kot v. d. delovala v skladu s svojo vizijo, kot meni, bi v vsem tem času lahko. Spraševal je tudi, če ima s. p. in ali  sodeluje s svojim podjetjem s podobnimi zavodi po Sloveniji, sprašuje se namreč, če ima v svoji pogodbi konkurenčno klavzulo.

Lucija Smolnik mu je pojasnila, da “vdjevstvo” je opravljanje tekočih poslov. Glede svojega podjetja po je povedala: “Opravljanje revizij v javnem sektorju, kar pa športni park ne počne, torej ni nobene konkurenčne klavzule.”

Do glasovanja pa ni prišlo

Po tem bi moralo slediti glasovanje. A kaj, ko do tega ni prišlo. Zakaj? Podžupan je želel, da se iz glasovanja izloči Vesno Glavendekić, saj da je članica in predstavnica delavcev v tem javnem zavodu. S tem se določeni svetniki nikakor niso strinjali, Darko Knez je izpostavil: “Tudi Pepelnik kot ravnatelj OŠ glasuje o proračunu in odloča o porabi denarja.”

Podžupan je kasneje pojasnil, da so se na Občini že pozanimali in da KPK pravi, da gre za nasprotje interesov. Predlagali so, da se naredi krajšo prekinitev in da se sestane Statutarno pravna komisija Občine Ruše. Po več kot 20 minutah je predsednik komisije povedal: “Zelo kompleksna zadeva, v 10 minutah se je težko odločiti. Predlagal bi, da se prestavi glasovanje, da dobimo pravno mnenje. Ne želimo narediti problema, ne Vesni, ne krivico kateremu koli kandidatu.”

Svetniki so zaprosili, da se v tem času svetnikom pošlje tudi življenjepisa Smolnikove in Mertlja ter vse dokumente, pravna mnenja … Pepelnik je pozval: “Kdo je za to, da se odločanje o kandidatu za direktorja Športnega parku Ruše prestavi?” Za jih je bilo 15. Ladislav Pepelnik je povedal: “Obema kandidatoma se zahvaljujemo za danes, glasovanje o obeh kandidatih pa se bo ponovilo na naslednji seji.”

Potrdili proračun v drugem branju

Odlok o proračunu Občine Ruše je bil danes v drugi obravnavi. Med prvo obravnavo in danes je en mesec potekala javna razprava. Prejeli so 53 predlogov zainteresirane javnosti. Do teh sta se županja in občinska uprava opredelili v dokumentu, ki je del proračuna. Svetniki so pojasnili svoje vidike, pojasnili, da nekateri enostavno ne zaupajo delu županje, sploh v trenutnih razmerah, in razložili, zakaj sklepa ne bodo potrdili. Glasovanje o amandmaju se je izteklo z 8 za in 9 glasovi proti. Pri glasovanje o sklepu proračuna “Občinski svet Občine Ruše sprejme odlok o poračunu za leto 2024 v drugi obravnavi” pa jih je glasovalo 9 za, proti jih je bilo 8. Sklep je bil sprejet. Potem so imeli točko “Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023”, kjer jih je zmotilo predvsem to, da se je bistveno več, kot je bilo predvideno, potrošilo na postavko Informiranje.

Na nas se je pred dnevi obrnila bralka, ki je obiskala UKC Maribor. Povedala je, da je v dopoldanskih urah v parkirni hiši res “prava katastrofa”, predvsem starejši ljudje so zmedeni. Zaradi gneče, ki nastane zaradi vozil, pa se številni srečajo s tem, da parkirni listek, ki so ga plačali, poteče oz. v času, ko se odpravljajo na izhod, prekoračijo čas, zato morajo nato ponovno plačati parkirnino. Celotni članek je na ogled TUKAJ.

“Kljub temu, da poseduje kartico invalida, ne moreva normalo v notranjost UKC”

Po objavi članka, smo v uredništvo prejeli več zgodb, s podobno vsebino. “Tudi sama se srečujem z nenormalno gnečo na rampah vhoda v UKC Maribor. Kjer pa ne vidim kartic invalidov, v avtomobilih je samo ena oseba in še to sorazmerno mlada in na pogled zdrava. Za jutri, v četrtek, je oče naročen na manjši operativni poseg. Vse bi bilo še okej, če ne bi bil invalid, brez noge. Kljub temu, da poseduje kartico invalida, ne moreva normalo v notranjost UKC,” nam je včeraj v uredništvo pisala Majda.

“Moj logistični plan je, da vzameva od doma invalidski voziček, se poskusiva parkirati čim bliže Ukc in se z vozičkom odpeljati v notranjost, do ambulante. Ampak jutrišnja napoved je dež. Če mu dam dežnik je on suh, jaz pa mokra, ker moram potiskati voziček,” je še povedala: “Po posegu pa morava zopet do oddaljenega parkirnega mesta, kjer namestim očeta v avto, in z veliko spretnosti in fizične moči spravim se invalidski voziček v avto.”

Mislim, da bi morali za osebe s statusom invalida kako drugače organizirati vhod v UKC.

Na nas se je obrnila tudi Sonja, ki je dejala: “Uslužbenci na rampah se ne znajo obnašat. Garaža je zelo majhna, komaj parkiraš avtomobil, če se srečata dva avtomobila je že problem. Ko sem plačala in zapeljala do rampe je bila gneča tako velika, da mi je 15 minut poteklo. Stopila sem do gospoda na rampi, mu dejala, da sem plačala in zdaj ne morem ven. Njegov odziv pa je bil, da naj še enkrat plačam. “

“To ni način, saj nisem jaz kriva, da je gneča in ne morem v 15 minut zapeljati ven”

“On mi ne more pomagat, obnašal se je zelo zadrto in grdo, da naj plačam. Ker sem zapeljala na pločnik in še enkrat šla plačat, so vsi za mano mogli ponoviti. Parkirišče ni poceni, če to naredijo vsakemu obiskovalcu, s tem veliko več zaslužijo. Dvakrat sem plačala po 3 evre to se mi ne zdi malo. Res žalostno, da se to dovoli,” zapiše

Za garažno hišo je zadolženo podjetje Best in Parking, ki pa se na naša novinarska vprašanja že več mesecev, kljub večkratnim pozivom, ne odziva.

Če imate zanimivo zgodbo za nas nam pišite na info.bktv@gmail.com.

Bo napovedana pozeba uničila sadjarjem pridelek?

Marsikateri sadjar je včeraj preventivno škropil sadno drevje, da bi preprečil še večjo škodo zaradi pozebe. Tako je bilo tudi v Sadjarstvu Grmek, kjer so jablane škropili z naravnimi biostimulatorji. Vsaka temperatura pod ničlo je nevarna za sadje v fenofazi, sploh ker je bilo februarja in marca toplo. Da bi preprečili škodo, so ponoči v sadovnjaku tudi kurili.

Več v prispevku.

Ker v zaprtih prostorih preživimo precej časa (po nekaterih podatkih kar 90 %), je nujno poskrbeti za ustrezno kakovost zraka. Če v svojem domu ne dihamo čistega in svežega zraka, bo davek najprej plačalo naše zdravje in dobro počutje. Glavoboli, draženje oči, težave s koncentracijo, splošno slabše počutje, težave s hormonskim neravnovesjem … Vse našteto je lahko posledica slabe kakovosti zraka.

Čeprav se vsi dobro zavedamo, kako pomembno je, da poskrbimo za kakovost svojega bivalnega okolja, pa pogosto na konkretne korake, s katerimi bi to dejansko zagotovili, kar malo pozabimo.
A kaj če bi obstajala rešitev, ki bi kar namesto nas poskrbela, da bo zrak v našem domu svež in čist prav vse dni v letu? V mislih imamo vgradnjo prezračevalnega sistema.

Niso vsi prezračevalni sistemi enaki …

Ko enkrat pade odločitev o vgradnji prezračevalnega sistema, se nam po glavi začnejo porajati številna vprašanja in dileme. Bo prezračevalni sistem zares izboljšal kakovost bivanja? Kakšni bodo stroški vgradnje in porabe samega sistema? Se bomo zares enkrat za vselej znebili vlage in plesni? Kateri prezračevalni sistem sploh izbrati?

Prezračevalni sistem bo zagotovil zdrave bivalne pogoje.

Prezračevalni sistem i-Vent bo poskrbel za samodejno odvajanje izrabljenega zraka, neprijetnih vonjav, odvečne vlage in drugih škodljivih snovi. Istočasno bo v naš dom dovedel svež in čist zrak.

Zrak se skozi prezračevalno enoto ustrezno filtrira, zato bo življenje lažje tudi za vse alergike. Skozi filtre posamezne rekuperatorske enote namreč ne morejo cvetni prah, umazanija in prašni delci. Poleg tega so filtri trajni in zelo preprosti za čiščenje, saj jih le speremo pod tekočo vodo in spet so pripravljeni za uporabo.

Kakovosten prezračevalni sistem deluje skoraj neslišno.

Prezračevalne enote i-Vent v osnovnem stalnem obratovanju delujejo v razponu glasnosti le med 26 in 32 dB. Za primerjavo: Šepet znaša približno 30 dB.

Nobenega strahu torej, da bi prezračevalni sistem motil naš spanec.

Prezračevalni sistem je varčen.

Ena od odlik pametnega prezračevalnega sistema i-Vent je zagotovo tudi njegova varčnost, saj posamezna rekuperatorska enota na letni ravni porabi le za približno 2,3 € električne energije.

Prezračevalni sistem je mogoče preprosto namestiti in tudi upravljati.

Pametne prezračevalne sisteme i-Vent je mogoče preprosto vgraditi tako v novogradnje kot tudi objekte starejšega datuma.

Otročje lahko pa je tudi njihovo upravljanje, in sicer kar preko daljinca ali aplikacije, ki je na voljo tako za Android kot iOS uporabnike.

Arhiv i-Vent

Kakovost zraka v svojem domu zaupajte specialistom za prezračevanje

V podjetju i-Vent že od leta 2010 skrbijo za čist zrak in zdrave bivalne pogoje domov v Sloveniji in tujini, zato so si popolnoma upravičeno prislužili naziv specialistov za prezračevanje. Podjetje je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad, s katerimi le še potrjuje visoke standarde in zavezo k odličnosti.

Njihova pametna prezračevalna enota i-Vent je plod večletnega razvoja, poleg tega pa je tudi v celoti izdelana na slovenskih tleh.

Podjetje i-Vent se lahko pohvali s kar 17 strokovno usposobljenimi monterskimi ekipami, ki jih odlikujejo hitra odzivnost, natančnost in fleksibilnost. Da res delajo dobro, govorijo tudi številke: Do zdaj je podjetju i-Vent zaupalo že več kot 150.000 zadovoljnih kupcev.

Sami se prepričajte, da je pametna prezračevalna enota zagotovo produkt, kakršnega še ni na trgu! Več o prezračevalni enoti i-Vent si preberite TUKAJ.


PR

Potem ko so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor na začetku leta porušili dotrajano stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, naj bi kmalu na njenem mestu začeli graditi novo kliniko. Na ministrstvu za zdravje, kjer vodijo investicijo, pričakujejo v kratkem izdajo gradbenega dovoljenja in jeseni začetek del.

Projekt se je sicer precej podražil. “Po prvotnem načrtu je bila predvidena izgradnja stavbe s skupno površino približno 12.000 kvadratnih metrov, nato pa se je načrt objekta povečal na skupno površino približno 18.360 kvadratnih metrov. Zato so seveda ocenjeni stroški izgradnje objekta dražji,” so za STA povedali na ministrstvu.

“Poleg tega je bil prvotni načrt projekta pripravljen že pred nekaj leti, vmes so se spremenili indeksi cen, pa tudi tehnične smernice – predvsem z vidika varnosti pacientov. Ker gre za infekcijsko kliniko, je na primer zelo pomembno prezračevanje, sodobne inštalacije ter naprave za to pa so danes bistveno dražje, kot so bile na začetku priprave projekta,” so dodali.

Iz prvotnih 50 milijonov evrov je zdaj nadomestna novogradnja stavbe infekcijske klinike ocenjena na 105,2 milijona evrov, vključno z opremo. Po pričakovanjih bo projekt zaključen leta 2027.

Nova stavba bo po napovedih omogočala hospitalizacijo do 69 bolnikov, v primeru epidemije pa do 130.

Stara stavba infekcijskega oddelka, ki je bila zgrajena 1929 in dozidana po delnem porušenju med drugo svetovno vojno, je bila povsem dotrajana, njena zasnova pa ni omogočala, da bi lahko v skladu s sodobnimi medicinskimi smernicami varno obravnavali bolnike z različnimi, tudi novejšimi nalezljivimi boleznimi. Še zlasti kritično je bilo v letih ob pandemiji covida-19 zaradi odsotnosti možnosti ustrezne izolacije bolnikov.

V novi stavbi bodo sobe enoposteljne, omogočala pa bo tudi namestitev intenzivne terapije pod isto streho. Zdaj ta deluje v tretjem nadstropju kirurške stolpnice, oddelek pa je začasno nameščen v stavbi oddelka za psihiatrijo.
vir: sta

Danes, 7. 4. 2024, ob 10.21 se je na Teznu v Mariboru zaslišala sirena, ki je naznanila znak za začetek neposredne nevarnosti. Takrat so namreč na Ledini na Teznu začeli postopek deaktiviranja bombe. Deaktivacije bombe je bila končana nekaj minut do 11. ure.

To neeksklodirano ubojno sredstvo sta danes s skupnimi močmi deaktivirala Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Karl Marko, najstarejši član mariborske enote.

Njuna naloga je bila lotiti se obeh vžigalnikov. Najprej zadnjega vžigalnika, ki je bolj zahteven, nato pa še prvega vžigalnika. Že pred začetkom je v jutranjih urah Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, poudaril, da bi lahko končali v eni uri, v nasprotnem primeru, če jima ne bi uspelo, pa bi se lotili druge faze.

To pa bi pomenil zakop devet metrov globoko in nato uničenje NUS. Aljaž Leban je zjutraj še dejal, da ne bodo šli z glavo skozi zid, verjel je, da jima bo uspelo v prvi fazi.

Pred tednom dni so že naredili identifikacijo bombe, kar je bistveno za odločitve vseh nadaljnjih postopkov.

Aljaž Leban kaže vžigalnika bombe, ki so jo našli in deaktivirali na Teznu

Aljaž Leban je še pokazal vžigalnika letalske bombe. Sprednji vžigalnik je zelo dobro ohranjen, je dejal Leban in dodal, da je na vrhu sicer poškodovan od zemlje in udarca, mehanizmi pa so nepoškodovani, vključno z vzmetjo. Na vžigalniku je letnica 1943. Še vedno je funkcionalen, a se na srečo ni aktiviral. Zadnji vžigalnik jima je delal malo težav, vendar sta ga razmeroma hitro deaktivirala.

Sprednji vžigalnik bombe, ki so jo našli na Teznu

Deaktivirano letalsko bombo in vžigalnika ločijo in jih nato posebej peljejo naprej. Medtem ko je bomba lahko naložena v vozilo in privezana, da se ne premika, morata biti vžigalnika ločena, razstavljena in v posebni škatli.

Tik preden je zatulila sirena za nevarnost na Teznu zaradi postopka deaktivacije letralske bombe, ki so jo pred dnevi odkrili na Teznu v Mariboru, so Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS, pojasnili potek deaktivacije te bombe. Pa tudi, da so pregledali širši teren, saj je občanka opozorila, da se v bližini najverjetneje nahaja še več ostankov letalskih bomb.

Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, je opisal predviden potek deaktivacije, ki bi bil lahko končan v prvi fazi ali pa v dveh:

Identifikacijo letalske bombe so naredili pred dnevi, kar je pomembno zaradi tega, da vedo, kako se je lotiti. In da vidijo, ali sta vžigalnika poškodovana ali cela, je povedal Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS.

Včeraj so izvedli še en pregled terena, občanka jih je opozorila, da naj bi po pričevanjih njenih staršev bila zakopana oziroma odvržena bomba. Teren so pregledali, ugotovili so, da je res, glede na to, da se vidi del kraterja, našli so tudi nekaj šrapnelov, je povedal Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS.

Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, je še dodal, da so pregledali teren do globine štirih metrov, kolikor lahko pregledajo z merilci. Bombe so sicer lahko tudi na globini šest do osem metrov. Ta, ki jo zdaj deaktivirajo, je bila plitvo v zemlji, saj je padla postrani, ne pa navpično.

Več sledi …

Sredi marca so se v mariborskem Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pojavile garje, o čemer smo poročali. V preteklem tednu je o tem spregovoril direktor ZPKZ Maribor Robert Šilc. V uredništvo pa smo dobili tudi anonimno pismo, v katerem se razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zavodu za prestajanje kazni zapora, o čemer smo prav tako poročali. Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij pojasnil, kaj se dogaja in kaj želijo pravosodni policisti.

Poročali smo o pojavu garij v mariborskem zaporu, prav tako tudi o anonimnem pismu, ki razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zaporu. Garje so zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci. Sredi marca so se pojavile v mariborskem zaporu med priporniki. Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je nedavno  podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki. Šilc je dejal, da je bilo v času izjave okuženih pet pripornikov, 33 pa jih je bilo v preventivni karanteni. Pa tudi, da se držijo navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”

“Nekateri odklanjajo zdravljenje”

Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij potrdil, da imajo v mariborskem zaporu oziroma priporu primere okuženih z garjami in da je več oseb tudi v karanteni. “Garje kot take niso problem, smo jih že imeli v zaporu, sicer v manjšem obsegu,” je dejal in nato dodal: “Struktura zaprtih oseb, ki so zdaj v mariborskem zaporu, pa kaže, da so osebe iz drugih okolij, drugih navad, običajev, tudi jezikovne bariere so. Nekateri tudi odklanjajo zdravljenje.” Potrdil je tudi to, da so se garje pojavile pri pripornikih, ne pri zapornikih, toda ob tem je še izpostavil: “V Mariboru je bolj ali manj skoraj vse pripor, zaradi tega, ker je toliko pripornikov, mali del je zapornikov. A dejansko ne igra nobene vloge za nas, ali je pri pripornikih ali zapornikih.” Ne nazadnje imajo stike tako z enimi kot drugimi.

Pravosodni policisti so se uprli zaradi nezadostnih ukrepov

Gunjič je izpostavil: “Sprožilni moment, da se je večje število pravosodnih policistov uprlo, da so šli v bolniški stalež, ker so izgoreli, je zaradi nezadostnih ukrepov, netransparentnosti, prikrivanja, na nek način je namreč vse skupaj prišlo z zamikom. Mi v sindikalni organizaciji smo od prvega pojava primera, to je 12. 3. ali 13. 3., ko je bil identificiran prvi primer, spremljali situacijo. In nekaj konkretnih ukrepov s strani stroke v zaporu in vodstva nam, ki delamo s to populacijo, ni bilo dano ali pa je prihajalo z zamikom. Dobili smo pavšalna navodila, a bolj v smislu, kako naj ravnamo, improviziramo.”

V zaporu so sicer dobili napotila NIJZ, da naj operejo posteljnino, skrbijo za osebno higieno, oboleli naj se mažejo z mazilom, preventivno pa tudi tisti, ki so bili v stiku z njimi. Martina Juder Kogler iz NIJZ je v izjavi za medije odgovorila za primer, če so pravosodni policisti pospremili osebo iz enega prostora v drug oziroma nekoga vklenili, bili s to osebo v kratkotrajnem stiku, da ni  nevarnosti za prenos.  Gunjič nam je dejal, da so tudi njim tako razložili,  a da so vseeno v skrbeh. “Ko smo mi izpostavili, naj nam dajo informacije, smo dobili navodila. Kaj pa v primeru, da pride do fizičnega posredovanja v sobi ali v bivalnem prostoru, če bi prišlo do kakega upora? Takrat pač pride do tesnega stika. Navodila za to pa niso dali. Ja, če gre za mimohod, pa vemo, da ni nevarnosti. Dobili pa smo odgovor: ‘Mi smo naredili vse.’ in pika. Kaj to pomeni? Nekdo hazardira z našim zdravjem. Vemo, da to ni neka življenjsko ogrožujoča bolezen, to je vsem jasno, a vseeno!”

Težave vidi v odnosih, ne v garjah

“Garje niso problem, zaradi česar so se pravosodni policisti uprli,” je poudaril Gunjič in izpostavil: “Globlji problem je! Izpostavljanje vsega kadrovsega manjka, odnosi med ljudmi, sploh odnosi na relaciji vodstvo – pravosodni policisti. Plačilna dinamika oziroma plačilni sistem, takšen kot je, sicer je sistemske narave, .. To je skupek vsega, v kombinaciji z nam nepravilnim odnosom.”

Kar se tiče sedanjih izostankov pravosodnih policistov v mariborskem zaporu zaradi bolniškega staleža in drugih vzrokov, pa je še dejal: “Jaz bom rekel, da bo počasi tam varnostna situacija ogrožena, ker približno polovica pravosodnih policistov manjka, verjetno še kaj več.”

Da so razmere v vseh tovrstnih zavodih po Sloveniji podobne, kar se tiče prezasedenosti, je še dejal in spomnil: “Na Dobu so se uprli v mesecu decembru, tam so se potem sicer nekaj dogovorili, karkoli pač so se. A ni daleč od tega,  da se bodo ljudje uprli tudi na drugih lokacijah. Zakaj? Ker nas vsi razumejo. Vsi nam dajo prav. Nihče ne reče, da ni res, a ne premakne pa se nič.”

 

 

 

 

 

 

 

V oddaji Vzhodna smo govorili o zapletih pri gradnji onkologije v Mariboru – namreč lastniki 14 stanovanj v objektih znotraj bolnišničnega kompleksa so se skupinsko pritožili na že pridobljeno gradbeno dovoljenje ter tudi dosegli njegovo vrnitev v ponovno odločanje.

V oddaji so bili gostje Vojsko Flis, generalni direktor UKC Maribor, Tomaž Pliberšek, v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in Silva Krsnik, pacientka, ki je prebolela raka, hkrati pa je tudi prostovoljka na onkologiji. Med oddajo je bil prikazan tudi prispevek, v katerem so svojo plat zgodbe povedali stanovalci, ki živijo v neposredni bližini onkologije UKC Maribor.

V oddaji je Pliberšek poudaril, da so sredstva za odkup zagotovljena, nadgradnja oddelka za onkologijo UKC Maribor pa po njegovem kljub zapletu s stanovalci bližnjih stavb ni ustavljena.

Prva faza nadgradnje onkološkega oddelka, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja in so jo začeli izvajati lansko poletje, se trenutno zaključuje. V nadaljevanju nameravajo ob oddelku zgraditi še novo večnadstropno stavbo za potrebe onkologije.

V oddaji sta Vojko Flis in Tomaž Pliberšek pojasnila, da sta bila z zadevo šele zdaj seznanjena ter da bosta napela vse sile, da bi  z vsemi akterji v prihajajočih dneh uredila zadevo. Zaradi tega so tudi imeli sestanek s predstavniki Mestne občine Maribor. In sicer v petek, 29. marca, dva dni po oddaji Vzhodna.

Ko smo pred oddajo na Mestno občino Maribor naslovili vprašanja, ali so vpeti v reševanje situacije, so nam dejali: “Trenutno še nimamo podrobnih informacij, saj bo v petek, 29. marca potekal sestanek reševanja nastale situacije.” V petek, 29. marca, smo zato preverili, kaj so se dogovorili. A smo v odgovor dobili le: “O dogovorjenih zadevah vezanih na temo, vas pravočasno obvestimo.”

Sledi še sestanek s stanovalci 

Ker do danes, 2. aprila, niso sporočili nobenih informacij o sestanku, smo na MO Maribor naslovili vprašanja, kdo vse se je sestanka udeležil, kakšni so naslednji koraki za rešitev, koliko stanovanj je na voljo, kje, v kakšnem stanju in v kolikšni kvadraturi? V odgovor pa smo dobili zgolj skope informacije: “Sestanka so se udeležili managerka občine Neva Pipan, direktorica JMSS Irena Španinger in dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Na sestanku so se vsi deležniki seznanili s situacijo, po praznikih pa sledi še sestanek s stanovalci.”

Celotna oddaja na ogled spodaj:

Univerza v Mariboru je poenotila tutorski sistem za vse članice in enotno odločila, da se ta financira iz prispevka študentov ob vpisu. Za študijsko leto 2024/25 bo prispevek znašal 10 evrov. Dodaten strošek je vznejevoljil študente in njihove predstavnike, a univerza vztraja pri svoji odločitvi.

Obrnili smo se na Univerzo v Mariboru, kjer so nam dejali: “Namen institucionalnega tutorskega sistema na UM je zagotavljati ugodnejše pogoje za aktivno vključevanje vseh študentov v univerzitetno življenje ter pomoč pri razreševanju njihovih splošnih in specifičnih študijskih izzivov od vpisa na študijski program do zaključka študija. Tutorstvo se zato povezuje tudi z drugimi dejavnostmi, vezanimi na izvedbo in zagotavljanje kakovostnega študijskega procesa, in podpornimi storitvami za študente.”

“Podporne storitve za študente so podrobneje opisane na spletni strani moja.um.si. Poleg boljše splošne študijske izkušnje posameznega študenta je namen tutorstva tudi dolgoročno spodbujane študijske uspešnosti, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med študenti in višja kakovost študija, kar se kaže v boljši prehodnosti študentov med letniki, krajšem času študija, manjšem številu pristopov k preverjanju in ocenjevanju znanja, boljših študijskih rezultatih, večji kreativnosti, razvoju študentovih strokovnih in osebnih talentov ter v hitrejšem in lažjem prehodu na trg dela. Prav tako je pričakovani učinek organiziranega izvajanja tutorstva tesnejša povezanost med samimi študenti kakor tudi med študenti in zaposlenimi ter krepitev pripadnosti fakulteti/univerzi,” so sporočili iz Univerze.

Na Univerzi v Mariboru smo se za prenovo tutorskega sistema odločili, ker je bilo ob analizi tutorstva na Univerzi v Mariboru ugotovljeno, da sistem ni enak za vse članice Univerze v Mariboru ter da se v okviru financiranja, ki ga je izvajal ŠOUM, ne financirajo tutorjih vseh članic Univerze v Mariboru.

“Radi bi izpostavili tudi, da sistema tutorstva nikoli ni izvajal ŠOUM kot uradni izvajalec za celotno univerzo, so pa imele posamezne članice s ŠOUM sklenjene sporazume za (so)financiranje dela posameznih tutorjev. Univerza v Mariboru je pristopila k poenotenju sistema tutorstva, kar smo naredili na podlagi analize, ki jo je pripravila delovna skupina, imenovana s strani rektorja UM in v katero so bili imenovani tudi predstavniki študentov. Tutorski sistem smo umestili med razvojne cilje Univerze v Mariboru 2021-24, skladne s strateško usmeritvijo Univerze v Mariboru, da ustvarjamo inkluzivno izobraževalno okolje ter v središče pedagoškega procesa postavljamo študenta in visokošolskega učitelja,” pojasnjujejo.

Na Univerzi v Mariboru vidimo tutorstvo kot način, kako študentje prispevajo k skupnosti in delijo svoje znanje in izkušnje z drugimi študenti. To spodbuja občutek solidarnosti in skupnostnega duha med študenti.

V nadaljevanju pa: “Ker pa se zavedamo, da tako študentje kot tudi visokošolski učitelji tutorji (ki za svoje delo sicer ne prejmejo posebnega plačila) v aktivnosti, povezane s tutorstvom, vložijo veliko svojega časa in truda, smo tutorski sistem zasnovali na način enkratnega prispevka vseh študentov za njegovo izvajanje. Zavedati se moramo namreč, da se tutorski sistem izvaja ravno za študente in je na voljo vsem študentom, če in ko ga potrebujejo. Pristojnost izvajanja tutorskega sistema znotraj institucionalnih navodil Univerze v Mariboru je na strani posameznih fakultet in ga je na nivoju fakultete tudi najustrezneje vrednotiti. Končno vrednost na ravni celotne Univerze v Mariboru bo mogoče natančno opredeliti šele po tem, ko bodo vse fakultete določile svoja podrobna navodila ter ko bo jasno, koliko sredstev so študentje s stroški ob vpisu namenili tutorskemu sistemu.”

To so storitve, ki se izvajajo za vse študente, za katere UM ne prejme namenskega denarja in iz tega razloga je določen sistem plačila, kot ga omogoča zakonodaja. “Tutorski sistem se bo financiral iz prispevka študentov ob vpisu in iz morebitnih drugih virov. Skladno s sprejetim cenikom prispevkov ob vpisu za dodiplomski in podiplomski študij Univerze v Mariboru za študijsko leto 2024/25 prispevek za študentski tutorski sistem znaša 10,00 EUR, kar predstavlja za študenta za vse storitve na mesečni ravni 0,833 EUR. Ob tem je določeno, da mora vsa sredstva, ki se zberejo za tutorski sistem s prispevki študentov ob vpisu, fakulteta porabiti namensko, pri čemer se najmanj 90 % sredstev nameni nagrajevanju tutorjev študentov, razlika pa se lahko porabi za usposabljanja tutorjev.”

Študentski svet Univerze v Mariboru je na svoji seji v januarju 2024 podal soglasje tudi k višini predlaganega prispevka za študentski tutorski sistem, ki je vključen v prispevke ob vpisu v študijsko leto 2024/25. Na Univerzi v Mariboru se zavedamo pomena tutorstva in ga bomo izvedli v naslednjih študijskih letih, kot je bil določen s pravili. Zaenkrat ne pristopamo k spremembi nobene postavke, so sporočili iz univerze.

V avli kirurške stolpnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so pred dnevi odprli razstavo predmetov, listin, fotografij in drugih pričevalcev delovanja babištva nekoč in danes.

Razstavo so pripravili babice in babičarji oddelka za perinatologijo ob 270-letnici začetka formalnega izobraževanja babic na Slovenskem in ob vpisu babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

“Vloga babice se skozi zgodovino ni spreminjala. Njena vloga je biti podpora ženski in njeni družini ob porodu in to je tisto, kar je bilo ključno skozi celotno zgodovino babištva,” je ob tem povedala strokovna vodja zdravstvene nege na omenjenem oddelku Rosemarie Franc.

Študij babištva je trenutno v Sloveniji na voljo le v Ljubljani. Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je v govoru ob odprtju razstave pohvalila napore Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki si prizadeva, da bi akreditirala študijski program babištva tudi v Mariboru. “Za vse potrebe na nacionalni ravni namreč ena izobraževalna ustanova ne zadošča,” meni.

V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753

“Babic v Sloveniji kakor tudi v drugih evropskih državah primanjkuje. Ne nahajajo se samo v porodnišnicah, kjer spremljajo porode, ampak medicinska sestra babica po sprejetem pravilniku sodeluje tudi pri preventivnih pregledih, in sicer samostojno pregleduje nosečnice v ginekološki ambulanti,” je spomnil strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo Iztok Takač. Ob tem pozval, da se ta “pravica in dolžnost babice” prične v večji meri udejanjati tudi v praksi.

Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je konec lanskega leta potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ter tako prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.

V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva velja Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
VIR: STA

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti Tezno so v četrtek opoldne našli 250 kilogramov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali, sporočajo z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Za nevarno najdbo bodo v prihodnjih dneh poskrbeli pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Podrobnosti bodo pristojne državne službe za zaščito in reševanje podale na današnji novinarski konferenci v prostorih Gasilske brigade Maribor.

V Mariboru so imeli v preteklosti že več takšnih primerov. Nazadnje so strokovnjaki uspešno deaktivirali 250-kilogramsko bombo, ki so jo januarja 2022 med gradbenimi deli našli delavci na Prevorškovi ulici na Teznem. Zaradi tega je bila potrebna evakuacija ljudi iz 300-metrskega pasu okoli lokacije bombe.

Še več ljudi se je moralo iz previdnosti začasno umakniti na varno ob onesposobitvi dveh bomb v bližini največjega nakupovalnega središča v mestu Europark in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor oktobra 2019.

Maribor je bil v drugi svetovni vojni med najbolj bombardiranimi mesti na območju nekdanje Jugoslavije. Na območju mariborske občine je bilo med januarjem 1944 in aprilom 1945 izvedenih 29 bombnih napadov in odvrženih skoraj 16.000 kosov bomb, zato je možnost najdbe neeksplodiranih bomb iz tega obdobja razmeroma velika.

vir: sta

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je danes pred ZPKZ Maribor na Vošnjakovi 16 v Mariboru podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki.

Šilc je dejal, da je trenutno okuženih pet pripornikov, 33 jih je bilo deležnih karantene. Držijo se navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.” 

Potrdili so, da garij v zaporih in priporih ni bilo že več let. Glede na situacijo so se odzvali tudi na NIJZ – OE Maribor in pojasnili, za kaj pravzaprav gre.

Poročali smo, da so mariborski pripori in zapori prezasedeni. O tem je na današnji izjavi za medije spregovoril tudi Šilc. Če je kapaciteta 140 oseb, je trenutno zaprtih kar 240.

V anonimki, o kateri smo že poročali, očitajo neprimerno zdravstveno oskrbo, tudi neustrezno ravnanje zdravnika ob primeru garij, a je Šilc to zavrnil. Pravosodnih policistov je premalo, je potrdil, zato povečan obseg dela občutijo vsi. Nekateri so izgoreli, zato jih je kar nekaj v bolniškem staležu. Ne morejo izvrševati odredb za prihode zaprtih oseb na sodišča, saj kadrovsko to ni mogoče.

Več v Občinskem informatorju.

 

 

Atletska ogrevalna dvorana in tribuna Atletskega stadiona Poljane sta postali del mariborske športne infrastrukture lani, ko je Maribor gostil prestižno evropsko dogajanje za mlade športnike OFEM 2023. Dvorana, ki meri v dolžino dobrih 100 metrov, v širino pa skoraj 20 metrov, je tako s svojimi spremljevalnimi prostori v okviru tekmovanja postavila temelje za nadaljnji razvoj mariborske atletike.

Vsestranska športna dvorana na stadionu Poljane v poznih jesenskih, zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih služi kot prostor za treninge in tekmovanja mlajših kategorij. Njena inovativna arhitekturna zasnova je zagotovila tribuno z 976 sedeži, kar je naposled odprlo možnost organiziranja tekmovanj, kot so državna in pokalna članska prvenstva, tekme članskih reprezentanc, balkanskih prvenstev, velikih mednarodnih atletskih mitingov in drugih prireditev širšega pomena za Maribor in severovzhodno Slovenijo.

FOTO: MO Maribor

In vse zgoraj našteto se bo zvrstilo že v letošnjem letu, saj je s tem stadion postal tudi simbol mestne pripadnosti športu vseh selekcij in regionalni epicenter atletike, saj je zasnovana po strogih standardih mednarodne atletske zveze.

FOTO: MO Maribor

Na Mestni občini Maribor so ponosni, da bodo letos na tem stadionu v Mariboru gostili tekmovanja, ki bodo ime mesta ponesla tudi v tujino: “Veseli nas, da bomo na stadionu v letošnjem letu gostili tudi prve priprave atletov iz tujine, ki bodo potekale med 9. in 15. aprilom.”

4. in 5. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V MNOGOBOJIH ZA VSE KATEGORIJE

4. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠTAFETNIH TEKIH

12. maj
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE

25. in 26. maj
SPOMLADANSKI IZZIV, MEDNARODNI ATLETSKI MITING ZA VSE KATEGORIJE

26. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V POSAMIČNEM IN EKIPNEM MNOGOBOJU ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U14 IN U12

30. maj
REGIJSKE IGRE V ATLETIKI – SPECIALNA OLIMPIJADA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI

13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNE ŠOLE

13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE

17. maj
ŠPORTNE IGRE MLADIH

1. in 2. junij
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA GASILSKE ENOTE SLOVENIJE

8. in 9. junij
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U12 IN U14

19. junij
MEDNARODNI ATLETSKI MITING IN 10. MEMORIAL IZTOKA CIGLARIČA V TEKU NA 1500 M / WACT CHALLENGER

29. in 30. junij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA VETERANE IN VETERANKE

6. julij
21. BALKANSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE

13. in 14. julij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLADINCE IN MLADINKE

20. in 21. julij
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE

21. september
ATLETSKI MITING PRIJATELJSTVA

21. in 22. september
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE IN STAREJŠE MLADINKE

28. in 29. september
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U13, U12, U11, U10

2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE

2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNOŠOLCE

10. oktober
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA OSNOVNE ŠOLE – FINALE

“Ponosni smo, da lahko v našem mestu gostimo tako raznolike in kakovostne športne dogodke na Atletskem stadionu Poljane. Ti dogodki ne le odražajo našo predanost športu, temveč tudi bogatijo kulturno in družbeno tkivo naše skupnosti. Zahvaljujemo se vsem športnikom, organizatorjem in podpornikom, ki soustvarjajo nepozabne trenutke in krepijo duh tekmovanja v našem mestu. Skupaj gradimo močnejšo športno prihodnost, ki bo navdihnila naslednje generacije,” še sporočajo iz Mestne občine Maribor.

Evropski vrh regij in mest sprejel Monsovo deklaracijo, ki prinaša povečanje javnih naložb za zmanjševanje razlik med regijami. Nataši Ritoniji, ki vodi RRA Podravje – Maribor, se obeta aktivnejša vloga v okviru Evropskega združenja regij za področje biokrožnega gospodarstva. 

Minuli teden, 18. in 19. marca 2024, je v belgijskem Monsu potekal 10. Evropski vrh regij in mest, kjer se je direktorica RRA Podravje – Maribor Nataša Ritonija kot predstavnica Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija udeležila razprav o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti. Vrha se je skupaj udeležilo več kot 3.500 lokalnih in regionalnih predstavnikov iz 59 držav in vseh petih celin.

VIR: European Committee of the Regions

Vrh v Monsu, ki predstavlja ključni trenutek pri oblikovanju vizije regij in mest za prihodnost Evrope, je zapisal prednostne naloge za močnejšo, pravičnejšo in odpornejšo Evropo ter jih kot stališče regij in mest predstavil v t. i. Monsovi deklaraciji. Z njo je voditelje institucij EU ter voditelje držav in vlad pozval, naj zagotovijo, da bodo vse politike EU zasidrane na lokalni in regionalni ravni, saj bodo na ta način okrepili demokratično legitimnost in učinkovitost EU.

Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev

Če bodo evropski voditelji upoštevali ključne prednostne naloge Monsove deklaracije, se prebivalcem v regijah evropskih držav obetajo številne koristi. Prva in najpomembnejša je povečanje javnih naložb, kar bo omogočilo reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov ter zagotovilo večja proračunska sredstva za posamezno regijo. Upoštevanje načela »ne škodovati koheziji« bo omogočilo, da kohezijska politika ostane glavni instrument EU za zmanjševanje razlik med regijami in krepitev konkurenčnosti.

Druga korist se kaže v možnosti lokalnih rešitev za podnebne cilje. Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev, ki bodo pomagale izpolnjevati cilje zelenega dogovora in spodbujati trajnostni razvoj ter gospodarsko blaginjo v regiji.

»Ta deklarativna zahteva bo zagotovo doprinesla k učinkovitejšemu izvajanju rešitev za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora tudi v Podravju, ki je v okviru iniciative krožnih mest in regij prejelo podporo EK ter v tem segmentu nastopa kot Podravska pilotna regija. S tem namenom je Svet Podravske regije lani decembra soglasno podprl Regionalno strategijo za prehod v biokrožno gospodarstvo Podravja 2023 – 2030. Služi kot podlaga za pripravo nabora regijskih projektov, akcijskega načrta ter razvoja mehanizmov za financiranje identificiranih projektov,« je povedala Ritonija in dodala: »S tem namenom na RRA Podravje – Maribor intenzivno pridobivamo mednarodna nepovratna sredstva, s pomočjo katerih bo mogoče rešitve vpeljati, sprva v podravski, nato pa, upamo, tudi širše v celotni Vzhodni regiji.«

VIR: European Committee of the Regions

Poleg tega Monsova deklaracija poudarja potrebo po obravnavanju regionalnih potreb, kar bo zagotovilo enake možnosti, boj proti revščini ter delovna mesta in enakost spolov v vseh regijah. V tem duhu so na srečanju v Monsu med drugim potekali tudi zelo intenzivni dogovori za aktivnejšo vlogo predstavništva Kohezijske regije Vzhodna Slovenija v Evropskem združenju regij. Nataša Ritonija je ob tem poudarila: »S prevzemom določenih funkcij na evropski ravni, konkretneje prav na področju biokrožnega gospodarstva, bomo še dodatno intenzivirali našo dosedanjo angažiranost. Verjamem, da bosta naša zavzetost pri zagovarjanju interesov regije ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi pomembno vplivala na doseganje ciljev Monsove deklaracije ter s tem prinesla koristi za celotno Vzhodno kohezijsko regijo.«

Letošnji Evropski vrh regij in mest je ponovno opomnil vrh evropske politike, da mora razvoj Evrope izhajati iz potreb regij in mest ter njihovih prebivalcev.

Podnebne spremembe predstavljajo globalni izziv, ki ima pomembne posledice tudi za Slovenijo. V zadnjih desetletjih smo priča naraščajočim temperaturam, spremembam padavin in pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Te spremembe predstavljajo resen izziv za različna področja, vključno s kmetijstvom, infrastrukturo, gozdarstvom in biodiverziteto.

20. marca 2024 je na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor potekal dogodek z naslovom »Zelena misija za podnebje«, ki je združil ključne deležnike v lokalnem okolju, ki se aktivno ukvarjajo s področjem prilagajanja podnebnim spremembam. Dogodek sta organizirala Mestna občina Maribor in Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor v okviru projekta MISSION CE CLIMATE (Interreg Central Europe Programe).

»Uspešen dogodek in številčna udeležba sta jasen pokazatelj, da nas je v lokalnem okolju veliko, ki smo navedeno sprejeli kot izziv visokega pomena, in že izvajamo številne aktivnosti v smeri vpeljevanja ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu prilagajanju,« je povedala ena od organizatoric dogodka Tanja Senekovič iz RRA Podravje – Maribor.

V okviru projekta Mission CE Climate (Interreg Central Europe) so partnerji E-Zavod, RRA Podravje – Maribor in Mestna občina Maribor vzpostavili lokalno podnebno misijo, sestavljeno iz ključnih deležnikov, ki delujejo na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Namen misije je povezovanje deležnikov in vzpostavitev trajnega sodelovanja ter izmenjave informacij s ciljem izboljšanja odpornosti na podnebne spremembe. Na srečanju so svoje aktivnosti predstavili: Agencija republike Slovenije za okolje, Energetsko podnebna agencija za Podravje, Štajerska gospodarska zbornica, Univerza v Mariboru, Univerzitetni klinični center Maribor, Skupina javni holding Maribor, E-Zavod, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Mestna občina Maribor in Skupna občinska uprava Maribor – Skupna služba varstva okolja.

Predstavljene so bile zelo različne aktivnosti in projekti, ki vodijo našo družbo v bolj zeleno in zdravo prihodnost. Naslovljene so bile naslednje teme: podnebne spremembe v Sloveniji in pomembnost povečanja odpornosti skupnosti na podnebne spremembe ter ozaveščanje in izobraževanje na temo podnebnih sprememb in blaženja le-teh. Govorili smo o uvajanju obnovljivih virov na področju energije, uvajanju zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev, inovativnih rešitev in zagotavljanju prenosa dobrih praks. Predstavljen je bil projekt iz področja duševnega zdravja mladih, ki se vse pogosteje srečujejo z okoljsko anksioznostjo.

Poslušali so predstavitev projekta, ki uvaja trajnostne sisteme in inovacije na področju prehrane. Na srečanju smo izpostavili problematiko zaščite prebivalstva pred vročino, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, posebno ranljivih skupin. Poudarili smo pomembno vlogo Skupne občinske uprave Maribor – Skupne službe varstva okolja, pogovarjali smo se tudi o dogovornem ravnanju z odpadki in vodo ter pomenu družbene odgovornosti.

Srečanje je bilo izredno dinamično in konstruktivno. Deležniki so izrazili željo po povezovanju in rednih letnih srečanjih ter tudi izpostavili teme, ki bi jih želeli nasloviti na prihodnjih srečanjih.