Zveza prijateljev mladine Maribor vabi nove vzgojitelje in vzgojiteljice, da se pridružijo poletnim izmenam letovanja otrok v VIRC Poreč 2026.

Za 5. izmeno, ki bo potekala od 5. do 15. avgusta 2026, in 6. izmeno, od 15. do 25. avgusta 2026, ZPM Maribor išče še po tri vzgojitelje oziroma vzgojiteljice za vsako izmeno.

Delo je namenjeno vsem, ki jih veseli delo z otroki, radi ustvarjajo prijetno počitniško vzdušje ter želijo del poletja preživeti ob morju, ob tem pa pomagati soustvarjati nepozabne spomine mladih.

Zainteresirani se lahko udeležijo pripravljalnega sestanka in razgovorov, ki bodo v četrtek, 2. julija 2026, ob 17. uri. Predhodno je treba izpolniti prijavnico za sodelovanje.

ZPM Maribor s povabilom nagovarja vse, ki želijo postati del ekipe prostovoljcev in prispevati k lepšemu ter brezskrbnemu počitku otrok v VIRC Poreč.

The post Zveza prijateljev mladine Maribor išče vzgojitelje za poletne izmene VIRC Poreč 2026 appeared first on Lokalec.si.

Mestna občina Maribor je prejela odločitev o podpori projektu “Park ob Pekrskem potoku – prva faza”, s katero je za izvedbo projekta zagotovljenih 2.989.197,69 evra evropskih in državnih sredstev.

Projekt predstavlja pomemben korak k ureditvi nove zelene rekreacijske površine, ki bo prebivalkam in prebivalcem Maribora ponudila prostor za sprostitev, športne aktivnosti, igro in druženje.

Za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del je bilo izbrano podjetje Lesnina MG oprema d.o.o., vrednost pogodbenih del pa znaša 2.680.724,68 evra. Po prejemu odločitve o finančni podpori bo lahko Mestna občina Maribor podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, nato pa se bodo dela lahko začela. Predviden zaključek je v 14 mesecih od začetka izvedbe, pri čemer se bo časovni načrt po potrebi prilagajal predvsem zaradi ustreznih pogojev za zasaditev vegetacije.

V prvi fazi projekta bo urejenih približno 18.000 kvadratnih metrov novih zelenih površin. Nastale bodo sprehajalne in kolesarske poti, otroška igrala, fitnes postaje na prostem, parkovna urbana oprema, zelenice in okrasne zasaditve.

Na območju parka bo zasajenih 239 novih dreves, dodatno pa bo presajenih še 52 dreves. Predvidena je tudi izgradnja brvi čez Pekrski potok, ureditev pasjega parka ter pumptracka za športne aktivnosti. Posebno mesto bodo imeli tudi cvetoči travniki, ki bodo obsegali več kot 5.000 kvadratnih metrov površin in bodo prispevali k večji biotski raznovrstnosti.

Skupna vrednost projekta je ocenjena na približno 3,245 milijona evrov, pridobljena sredstva pa predstavljajo pomemben finančni temelj za eno večjih zelenih investicij v Mariboru.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je ob pridobitvi sredstev poudaril, da bo novi park pomembna pridobitev za vse generacije.

“Veseli me, da bomo lahko ob Pekrskem potoku uredili sodoben parkovni prostor, namenjen vsem generacijam. Maribor bo bogatejši za nove zelene površine, skoraj 240 novih dreves, otroška igrala, pasji park, fitnes na prostem, sprehajalne in kolesarske poti ter številne kotičke za druženje in sprostitev. Takšne naložbe pomembno prispevajo h kakovosti bivanja, spodbujajo zdrav življenjski slog in ustvarjajo prijetnejše mesto za naše občanke in občane,” je dejal Arsenovič.

Po njegovih besedah bo Park ob Pekrskem potoku postal eden izmed novih priljubljenih prostorov za preživljanje prostega časa v Mariboru.

The post Maribor pridobil skoraj 3 milijone evrov za ureditev Parka ob Pekrskem potoku appeared first on Lokalec.si.

Sinoči se je zaključil Festival Lent. Ves dan so bili dogodki, tudi na Lentu, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Na glavnem odru je bilo konec tudi Folkarta.  Za Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor, pa je bil hkrati tudi zadnji Festival Lent, ki je bil pod njegovim vodstvom.

In prav o letošnjem Lentu smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino, ki smo ga ujeli med Trgom najstarejše trte, kjer se je odvila predstava uličnega gledališča, in Sodnim stolpom, kamor se je odpravljal na koncert. Ker je ves čas festivala spremljal dogodke in obiskoval vsa prizorišča.

“Mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč.”

Med koncertom, ki je bil na odru ob Trgu najstarejše trte, je suvereno dejal, da  večera še ni konec. “Večera absolutno še ni konec. Vidi se, ljudje prihajajo k naši Dravi, kjer so začeli skupaj z nami tudi to poletje. Obisk je bil perfekten, sreča z vremenom ravno tako. Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa. Doživeli smo marsikaj: od Dubioze, potem Morcheeba, včerajšnja folklora … Zelo, zelo težko je naštevati. In dejansko mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč. Žal ne na plavajočem odru, ampak mogoče pa še kdaj tudi.” Ja, spomin na plavajoči oder na Lentu ostaja živ še pri marsikomu, ne samo pri Rukavini. In marsikdo si želi, da bi ta oder spet bil.

Mesto je  bilo polno vse dni festivala: “To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli.”

In včeraj, pravzaprav vse dni Festivala Lent, je bil Lent poln. Videlo se je, da ne teče samo Drava, ampak samo življenje. Polno ljudi, nekateri na koncertih, drugi na ogledu uličnega gledališča, tretji enostavno hodili po promenadi gor in dol. Dogajalo se je. “Dogaja se zdaj na vsaj 10 lokacijah, torej po celem mestu. In seveda, to je to. To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli, in zaradi tega se splača priti v Maribor,” Je pripomnil Rukavina. In to ne samo v času Festivala Lent, ampak dlje časa. V mesto so prišli umetniki, kulturniki, obiskovalci festivala, turisti … “Torej tisti, ki pridejo v času festivala, se potem ponavadi vračajo. Tako da seveda, zato je festival pomemben: pomemben za tiste, ki prihajajo, za turiste. Pa po drugi strani, ne pozabimo, pomemben tudi zaradi Maribora, za Mariborčane, za njihovo samozavest.”

In kako se počuti zdaj, na koncu, ko se je iztekel zadnji Festival Lent, pri katerem je še direktor Narodnega doma Maribor?

“Delovno, do zadnjega. Ostalo bo pa prišlo za mano,” je dejal in se pripravljal, da nadaljuje pot do Sodnega stolpa, kjer se je nekaj minut zatem začel koncert. “Ne samo v Sodni stolp, odpravljam se torej po vseh prizoriščih, ker to je moje delo, moj bicikel,” je pokazal na svoje prevozno sredstvo,  s katerim si je časovno krajšal poti, in dodal: “In  šibamo naprej.”

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post Rukavina o Festivalu Lent: “Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa.” appeared first on Lokalec.si.

Zdravnica Laura Petek, dr. med., je za prostovoljno delo namenila svoj letni dopust in ure, pridobljene z nadurnim delom.

Vesela je, da so jo pri želji pomagati drugim podprli tudi v UKC Maribor, kjer je zaposlena, ter njeni sodelavci in sodelavke.

Kot prostovoljka je bila zelo aktivna že v času pandemije covida-19, pred tem pa je prostovoljno delo opravljala v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. Tokrat je svoje znanje urgentne medicine uporabila v razmerah, ki si jih težko predstavljamo.
»Biti na lokaciji, kjer okoli tebe padajo bombe, je izkušnja, ki je nismo vajeni. In odločitev, ali boš po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, šel pod tuš ali ostal na nekoliko bolj varnem, je vsakič težka,« pripoveduje Laura Petek, dr. med.

Kot pravi je iz Iraka že vajena strelnih ran, ne pa vojne

»Težko si je predstavljati situacije, ko nate pade bomba, si zategneš povoj, da ne izkrvaviš, nato pa s hudimi ranami v bolečinah 20 dni ležiš v mokri zemlji in čakaš na pomoč. Ti ljudje gredo skozi resnične grozote. To, kar smo kot zdravniki tam doživeli mi, je v primerjavi z njihovim trpljenjem mala malica.«

V Ukrajini je delala v kraju Novomikolajevka, približno med Zaporižjem in Doneckom, slabih deset kilometrov od fronte. Bila je del ekipe, ki kot prvi zdravstveni odziv poskrbi za ranjene vojake: »To ni en dan. To je mesec dni, za mojo ekipo pa več mesecev pod zemljo, ko ne vidiš sonca.«

Vojna, ki jo je videla, je vojna zračnih napadov, topništva, dronov in raket

Prav zaradi dronov je evakuacija ranjencev izjemno težka. Poškodovanci pogosto čakajo na trenutek, ko je nebo vsaj za kratek čas dovolj varno, da jih lahko evakuacijska ekipa pobere s fronte.

»Tam govorijo o ‘umazenem’ in ‘čistem’ nebu. Ko ni zaznano veliko dronov ali raket, se komaj odpre trenutek, ko lahko lokalna evakuacijska ekipa pride do ranjenca, ga naloži v vozilo in pripelje do nas.«

V stabilizacijsko točko so prihajali ranjenci s poškodbami po eksplozijah, minah, šrapnelih, strelnimi ranami, hudimi opeklinami, poškodbami obraza, pljuč, rok in nog. Nekateri so imeli odtrgane ude: »V spominu ostanejo stisnjene roke še na vozičku ali postelji, medtem ko jih potiskaš v rešilca. Pa kakšna beseda hvala. Vprašanje, kako ti je ime, da si ga bodo zapomnili. Pri večini pa je stanje tako kritično, da ne morejo govoriti.«

Včasih je bilo ranjenih več, kot je bilo prostora: »Zgodi se, da imaš ranjenih več, kot imaš postelj. Nekateri ležijo na vozičkih, drugi na nosilih na tleh. Pri nas bi si mislili: prideš na urgenco, manjkata ti dve nogi, seveda si prvi na vrsti. Tam pa je ranjenih toliko, da lahko tudi tak človek čaka. Če ima pravilno nameščen turniket, ki ustavi krvavitev in ga reši pred izkrvavitvijo, takrat lahko pomagaš nekomu drugemu, ki je še bolj življenjsko ogrožen.«

Laura Petek, dr. med. je specializacijo iz urgentne medicine izbrala tudi zato, ker ta poklic zdravnika pripravi na delo v najbolj nepredvidljivih razmerah: »Urgentna medicina te nauči, da si lahko z enim nahrbtnikom opreme in zdravil v pomoč sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez posebnih naprav, včasih tudi brez elektrike.«

V Ukrajini je to postalo resničnost

V slabih pogojih, brez opreme, ki je v naših bolnišnicah samoumevna, v prostoru pod zemljo, ob zračnih alarmih in eksplozijah: »Ko slišiš pokanje, veš, da ne gre za novoletne ognjemete. To so prave bombe, ki padajo zelo blizu. Zemlja se trese, nate se usipa prst in veš, da nas ne bi bilo več, če bi padle le nekaj metrov bližje.«

Pravi, da je bila to izkušnja, ki človeka ne zapusti, ko se vrne domov. Po vrnitvi v Maribor jo še vedno presenetijo zvoki in prizori, ki so za druge povsem običajni: »Občutek, ko se sprehajaš po Mariboru, vidiš otroke, ki v parku za zabavo spuščajo drone, slišiš pok motorja in se za sekundo ustrašiš, da bi moral v zaklonišče. Potem pogledaš ptice na nebu in se spomniš, da to niso droni. Da je moje nebo varno. Njihovo pa ni. To mi je najtežje.«

Ko je prvič odhajala v Ukrajino, je mislila, da gre enkrat. A po vrnitvi razmišlja drugače: »Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam.« Zato, kot pravi ni več vprašanje ali se bo vrnila, temveč kdaj.

The post VIDEO: Od urgence v Mariboru do vojne v Ukrajini, pogum zdravnice Laure Petek appeared first on Lokalec.si.

Poletni večer, vonj sivke in dolga miza, ki se razteza sredi nasada, kjer se sreča več kot sto ljudi. Na posestvu Štajerska sivka v Kamnici pri Mariboru je tudi letos zaživelo edinstveno kulinarično-glasbeno doživetje, Dolga miza med sivko.

Dogodek poteka v dveh večerih: prvi se je odvil včeraj, 22. junija, ko je zbrane zabavala skupina IL DIVJI, danes, 23. junija, pa bo večer zaokrožila Eva Boto. Kulinarično izkušnjo sta soustvarjala chef Mojmir Šiftar in chef Sebastjan Plavčak, ki sta s svojimi jedmi povezala okuse, vino in sivko v celovito doživetje pod odprtim nebom.

Kjer domišljijo vodi sivka: Šiftar o vrhunski kulinarični izkušnji

Mojmir Šiftar, chef, je dejal, da se v jedeh prepleta malenkost rib, malenkost mesa, vse pa povezuje sivka. V vsaki jedi je bila vsaj ena komponenta sivke. Povedal je, da je sivka prijetna sestavina za uporabo, ki jo je mogoče v tisoč in en način vključiti v jed – omejitev je le domišljija.

Poudaril je tudi, da je Štajerska sivka posebno okolje za ustvarjanje: kot je dejal, bi si za pripravo menija s čaji na najlepši lokaciji na svetu izbral Šri Lanko, za meni s sivko pa v Sloveniji ni lepšega prostora kot Štajerska sivka, kjer je miza postavljena sredi nasada sivke. Dodal je še, da je za organizacijo dogodka veliko delo opravila ekipa Restavracije 7 z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor pod vodstvom Sebastjana Plavčka, ki skrbi, da vse poteka tako, kot mora.

Študenti letos potrdili znanje v novih izzivih

Chef Sebastjan Plavčak z Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor je poudaril, da so se letos srečali z novimi gosti in novimi pričakovanji. Po njegovih besedah so se lani na nek način šele učili in svoje delo dobro opravili, letos pa so to želeli potrditi in jim je to tudi uspelo. Dodal je, da študenti in tudi mentorji vedno iščejo nove izzive ter da je pomembno, da se lahko spoprimejo z različnimi situacijami tudi izven običajnega restavracijskega okolja, kar je po njegovem mnenju zelo dragocena izkušnja.

Vrhunska vinska spremljava za izjemen kulinarični večer

Ob dobri kulinariki je bila poskrbljena tudi vrhunska vinska spremljava. Gregor Tašner iz Vina Puklavec je povedal, da so goste najprej pozdravili z njihovo penino, s katero so nedavno prejeli zlato medaljo na prestižnem ocenjevanju Decanter v Londonu. Nadaljevali so z laškim rizlingom, ki je spremljal glavno jed, pri sladici pa so postregli traminec izbor, ki je po njegovih besedah večeru dal piko na i. Poudaril je, da so z izbrano vinsko spremljavo, vrhunskima chefoma, ambientom in glasbo ustvarili izjemen večer, ob katerem so bili gostje nadvse navdušeni.

Dogodek na Štajerski sivki presega pričakovanja in raste iz leta v leto

Boštjan Lesjak, lastnik Štajerske sivke, je dejal, da dogodek na dolgi mizi med sivko že drugo leto zapored presega pričakovanja, saj je bilo lani fantastično, letos pa še bolj. Poudaril je, da so gostje navdušeni, kar daje delu, ki ga ustvarjajo, pravi smisel, ter dodal, da verjame, da bo vsako leto še boljše, saj zgodba raste skupaj z lokalno podporo in zanimanjem.

Ob tem je izpostavil tudi močno podporo pomembnih gostov, med njimi ministrice Za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monike Kirbiš Rojs. Poudaril je, da jim veliko pomeni prisotnost vseh gostov, saj vsak od njih prispeva k uspehu zgodbe, ki povezuje kulinariko, lokalno okolje in sivko kot rdečo nit celotnega doživetja.

Ministrica poudarja pomen evropskih sredstev in čezmejnega sodelovanja pri razvoju projektov

 Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs nam je dejala, da je od začetka spremljala omenjeni projekt. Poudarila je, da država lahko takšnim projektom pomaga predvsem z razpisi, zlasti tam, kjer so na voljo evropska sredstva. Direktor Lesjak je po njenih besedah izpostavil, da do zdaj večjih sredstev niso prejeli, z izjemo podpore preko LAS-ov, torej lokalnih akcijskih skupin. Dodala je še, da imajo v načrtu izgradnjo apartmajskega naselja in da verjame, da bo država tudi v tem primeru lahko prisluhnila, po potrebi tudi v okviru čezmejnih programov. Pri tem je omenila možnosti sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško, saj so te države blizu, zato po njenem mnenju priložnosti za razvoj in financiranje projektov ne bo manjkalo.

IL DIVJI navdušeni nad doživetjem Štajerske sivke

Skupina IL DIVJI, ki je poskrbela za glasbeno spremljavo, je bila nad doživetim na Štajerski sivki več kot navdušena, prav tako pa so jih očarale tudi kulinarične kreacije in celotno edinstveno vzdušje dogodka.

Žiga Šraml iz skupine IL DIVJI je bil tudi med tistimi, ki so okušali izjemno kulinariko. Priznal nam je, da ga je navdušila premišljena in subtilna uporaba sivke v vseh jedeh. Dogodek je označil kot vrhunsko gastronomsko izkušnjo ter poudaril, da velja raziskovati Štajersko in podobne kulinarične dogodke.

Priznali so, da gre za eno najbolj čarobnih lokacij, na kateri so kadarkoli nastopali. Klemen Rutar iz IL DIVJI o čarobni lokaciji Štajerske sivke: “ena izmed lokacij, ki jo res lahko iščeš po Sloveniji. Z IL DIVJIMI hodimo po različnih lokacijah in prepevamo na raznorazni poroki, ampak to, kar ima Štajerska sivka, je res čarobno. Predvsem danes, ko je tukaj veliko omizje in lučke – res je nekaj čarobnega.”

Po odzivih gostov je dogodek presegel vsa pričakovanja in pustil izjemen vtis. Štajerska sivka je še enkrat dokazala, da zna ustvariti edinstveno kulinarično-glasbeno doživetje v objemu narave.

The post FOTO in VIDEO: Dolga miza med sivko navdušila, vrhunska kulinarika, glasba in 120 gostov v pravljični kulisi appeared first on Lokalec.si.

V nedeljo, 21. junija, je Trikotna jasa na Pohorju zaživela že v zgodnjih jutranjih urah.

Obiskovalci so se zbrali ob prvem poletnem sončnem vzhodu, kjer jih je pričakala dišeča jutranja kava in čudovit razgled na prebujajočo se naravo.

Dogodek se je začel ob sončnem vzhodu, ko je za prijetno glasbeno vzdušje poskrbela skupina PLUTZ. Njihov nastop je obiskovalcem pričaral posebno jutranjo atmosfero in bil popoln uvod v poletni solsticij.

Sledila bo še sproščujoča in energična vadba Fusion Balance, ki jo je vodil Marko Geršak. Udeleženci bodo skozi gibanje, dihalne vaje in raztezanje poskrbeli za dobro počutje ter dan začeli aktivno in v stiku z naravo.

The post FOTO: Poletni solsticij na Pohorju privabil številne obiskovalce appeared first on Lokalec.si.

V  Mariboru so včeraj predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM), pri tem pa poudarili, da še ni nič odločeno, saj koncesije še niso določene. Tako so včeraj pojasnjevali sam projekt.

Na dogodku so predstavili ključne vidike projekta, njegov pomen za prihodnji razvoj ravnanja z odpadki in energetike v regiji ter načrtovane aktivnosti v nadaljnjih fazah projekta. V okviru programa so svoja stališča uvodoma in na panelu, razpravi predstavili strokovnjaki, predstavniki države in nevladnih organizacij.

Kakšna je prihodnost ravnanja z odpadki v Mariboru?

Projekt in namen dogodka sta predstavila moderator Matija Stepišnik in mariborski župan Saša Arsenovič. Strokovni predstavitvi sta imela Vito Martinčič, direktor EIOM, in Luka Traven, profesor z Univerze na Reki. V panelni razpravi pa so sodelovali  Jože Hebar, direktor Javnega podjetja Energetika Maribor, Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, Marjan Sajko, sekretar v Uradu za spremljanje vplivov na okolje na Agenciji Republike Slovenije za okolje, Majda Pohar in Andrej Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ter Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo.

Arsenovič pravi, da bi oba procesa izpeljali paralelno

Saša Arsenovič, mariborski župan je ob koncu razprave dejal, da je to “eden politično najtežjih projektov, ker se pogovarjamo o energijski izrabi odpadkov, ki se jo povezuje s sežigalnico, verjetno iz nekih starih časov, ki naj bi  imela slab vpliv na zdravje ljudi. Po drugi strani pa se zavedamo, da imamo dejansko vsakodnevno probleme s smetmi, ki jih ne moremo sami rešiti, in jih kuri nekdo drug, in se s to energijo zraven še celo ogreva. Se pravi, človeštvo je zaenkrat prišlo tako daleč, da lahko en del recikliramo, en del pa še ne znamo reciklirati. Strinjam se, seveda, s tem, da bi morali vsi kot skupnost, govorim o celi Zemlji, razmišljati o drugačnih poteh, o drugačnih načinih.” Dodal je še: “Če se spomnimo starih časov, kmetije niso imele smeti, ampak se je to, kar se je proizvedlo, tudi tam vrnilo v naravo. Ampak naša potrošniška družba je žal takšna, in bolj smo razviti, to kažejo podatki, več smeti proizvajamo in večji problem imamo pri odlaganju – samovžigi, ki smo jim bili priča.”

Omenil je tudi varnost prebivalcev in kakovost življenja ter dodal: “Po drugi strani imamo pa nove tehnologije, ki so vsako leto boljše, tudi pogoji Evropske unije, ki jim seveda sledimo, bolj ostri. Mislim, da tukaj ne gre za tehtanje: ja, cenejše ogrevanje ali elektrika ali zdravje, ampak da to gre tudi oboje. In da lahko na drugih področjih, kot smo danes tudi skozi to zanimivo debato slišali, naredimo pa za okolje bistveno več. Torej, skozi manj kurišč, skozi druge ukrepe v prometu, skozi industrijo, ki proizvaja, in skozi, seveda, tudi naše obnašanje. Tako da jaz mislim, da glede na to, da v teh pogajanjih z državo smo komaj zadostili trenutnim odpadkom, ki jih v Sloveniji proizvajamo, da moramo delati paralelno. Se pravi, na zmanjševanju števila odpadkov kot skupnost, ali vsaj kot Slovenija, na iskanju rešitev za še več recikliranja. In za to, da ne bomo, če bomo te obrate energijske izrabe zgradili, prišli spet do tega, da bomo sicer sedanje odpadke uporabili, ampak da jih bo še več, ker tistih po sedanji odredbi niti ne bi smeli potem energijsko izrabljati. Se pravi, jaz mislim, da moramo oba procesa peljati paralelno. Do takrat je še ravno verjetno dovolj časa, da se še bolj osvestimo, najdemo kakšne tehnološke rešitve, da ne bo takrat na koncu, ko bodo te tri sežigalnice energijske izrabe odpadkov ostale, spet s polnimi skladišči samoovnetljivih smeti.”

Mirt: Naše cene daljinskega ogrevanja so kar obstale, količina odpadkov je konstantna

Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, pa je povedal več o celjski izkušnji. “Mi smo super zadovoljni, ampak to je situacija ali pa izkušnja Celja. Mi smo bili tudi preko Evropske unije pohvaljeni kot primer dobre prakse. In bi rekel: jaz ne najdem slabe izkušnje. Vse so pozitivne, vse probleme, ki smo si jih zadali, smo rešili, plus tega, da so tudi ljudje zadovoljni. In 2022 je bila tista situacija, ko je pa še posebej to prišlo do izraza, ko so naše cene daljinskega ogrevanja kar obstale, niso šle gor, tako kot so šle vse druge. Ampak to je celjska izkušnja, ne, zato mi v 15 letih obratovanja imamo zelo pozitiven pogled na to.”  Cilj je doseči tudi, da je manj odpadkov in posledično tudi manj manj energijske izrabe.

Kakšne so celjske izkušnje v 15 letih na tem področju? Mirt pravi, da imajo konstanto: “Naše projektne vrednosti so približno iste kar 15 let, in stroškovno in masni tok in vse skupaj  Se pravi, ljudje generiramo čedalje več odpadkov, in to je mogoče problem, ki ga je gospod Macerl izrazil. Če bo na začetku manj, potem bo tudi skozi proces. Ampak mi, tako kot je statistika, mislim, da vsako leto nekaj  odstotkov več odpadkov pridelamo. In dokler jih mi pridelamo, so kupi večji, in jih je treba nevtralizirati.”

Ali bi lahko bila Slovenija na tem področju samozadostna?

Mirt pravi, da ne: “Mi predstavljamo 10 do 15 odstotkov slovenskega problema. Če ga mi rešimo 50 odstotkov, smo že korak naprej, ostalo bomo pa izvažali. Ampak je lažje 50 odstotkov izvažati kakor 85 ali pa 90 odstotkov. In hitro se lahko zgodi, da bo kakšna država rekla: zdaj se pa mi ne gremo tega več. Potem bodo pa kupi ostali, jih nimaš kje dati, potem bi jih pa lahko nekdo zakopaval, mislim, potem pride do  izrabe sistema. Gre za to, da mora biti sistem bistveno bolj samozadosten. Zdaj, kateri odstotek pa je to, pa ne znam povedati. Mi v Celju smo zadovoljni.”

Macerl: Država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje

Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo, pa je spregovoril o več pomislekih zaradi sežigalnice. “V bistvu se predstavlja ta sežigalnica kot ena univerzalna rešitev za vse Slovence, za odpadke, za zmanjšanje cene ogrevanja, za čiščenje zraka. Ampak v bistvu sežigalnica skriva tudi eno kopico pasti. In v ravnanju z odpadki imamo v Sloveniji zelo jasno hierarhijo: najprej preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje. Šele potem tisto, kar res ne zmoremo, gre v sežig. In trdim, da niti približno ne dosegamo tistih možnosti, oziroma ne izkoristimo možnosti, ki bi jih lahko, če bi sistemi bili boljši in če bi država na teh sistemih naredila več. Ampak država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje.”

Macerl tudi z več pomislekih glede sežigalnice

Macerl je spregovoril še o samem sežiganju: “Trdim, da je boljše sežgati v specializiranih sežigalnicah kot pa v industrijskih pečeh. Da, na nek način je zelo nevarno tudi sežiganje v domačih pečeh, kar se dogaja. In da je seveda bolje umikati individualna kurišča in jih priklapljati na daljinsko ogrevanje.”  Pravi še: “Ni sežigalnice, kjer ne pride ven nevarni odpadek, ki je zelo nevaren, ki je zelo težko merljiv in ki v malih količinah povzroča vpliv na zdravje. In dejstvo je, da zaradi tega zdravniki temu nasprotujejo. In sežigalnico, ki jo bomo naredili s prevelikimi kapacitetami, za 40 let, kar je približna amortizacijska doba, s tem nekako naše otroke ali pa zanamce ujamemo v neko past, da bomo še naslednjih toliko let teh sežigalnic dostavljali to količino odpadkov vsak dan. Vsak dan. Zato ker tisti, ki bo sežigalnico naredil, verjemite, tisti, ki bo investiral, bo zahteval tudi podpis, da bo dnevno dobil takšno količino odpadkov. Mi pa moramo gledati naprej in te odpadke bistveno zmanjšati. Pomeni, dajmo pogledati, če se o tem pogovarjamo, koliko lahko še naredimo najprej na zmanjševanju, ponovni uporabi, recikliranju. In potem se začnimo pogovarjati o sežigalnicah, in to o sežigalnicah, kjer bodo kapacitete bistveno nižje od tistih, ki jih danes rabimo. Zato ker mi rabimo to stimulacijo, ki nam bo problem. In bomo potem zaradi tega, ker nam bo problem, delali na zmanjšanju.”

Bolte: Prva faza je zaključena, sledita pregled vse dokumentacije in sestanki

Da gre za trifazni postopek, pa je dejala Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in pojasnila: “Prva faza je zaključena, kjer smo samo pogledali, ali izpolnjujejo pogoje ali ne. Druga faza je pregled vse dokumentacije in tudi sestanki, kjer bomo določene zadeve pač tudi z njimi prediskutirali. Je pa ključno, da je bila v vmesnem času tudi informacija ta, da tako Ljubljana kot Maribor želita posvetovalni referendum. Zato smo se v nekem trenutku tudi na ministrstvu želeli pač ustaviti – in najprej naj ljudstvo pove, kaj želi in kaj ne, vsaj lokalna skupnost, in potem država odloči.”  Zdaj je nastopila tudi nova ministrica, ki se mora po besedah Tanje Bolte seznaniti z vsemi stvarmi. Zato želijo z njo predebatirati stvari, potem pa se odločiti.

Bolte: Vključiti je treba javnost

Del javnosti dvomi o projektu, pojavljajo se vprašanja, dvomi. Kaj vse bo moral Maribor oziroma podjetje kot tako storiti za to, da bo dejansko sploh prišlo do gradnje, ki se bo začela po podatkih leta 2031, če bo prišlo do tega? Bolte pravi,, da se potem pravo delo šele začne. “Zdaj smo dobili tudi več lokacij, recimo, vso dokumentacijo, in tudi cena ni čisto dokončno odločena, tudi glede na tehnologijo. Seveda je treba pridobiti vsa dovoljenja, kjer je sodelovanje javnosti, nevladnih organizacij ključno, vsa mnenja, mnenjodajalcev, tako v integralnem gradbenem dovoljenju, ker pač moraš takšen objekt pridobiti. Kot seveda tudi celovita presoja vplivov na okolje, kot seveda tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki je drugi postopek. Tako da to je kar en zelo pomemben del, in tudi želim, da se javnost vključi, kajti ima to možnost izkazati pravni interes in sodelovati in s tem narediti še boljše,  boljšo dokumentacijo in še bolj jasna okoljevarstvena dovoljenja, ki so na koncu tista, ki jih pač tudi inšpektorat pregleduje in na podlagi katerega tudi ukrepa.”

Gre za energijsko izrabo odpadkov

Bolte še meni, da se bo verjetno v sedmih letih tudi tehnologija na tem nivoju spremenila: “Tako kot se je od tistega časa, ko je bila konec koncev sežigalnica na Dunaju, ker le govorimo o sežigalnici, danes  pa govorimo o energetski izrabi, kajti nujno je, da se ta toplota tudi energetsko uporabi za nadaljnje namene, kot so ogrevanje, in da pač tudi jasno pove lokalna skupnost, kako bo širila daljinsko ogrevanje in koliko individualnih koristi bo s tem priključila na ta vir, ki je potem tudi seveda nadzorovan, in kakšna, kakšno bo potem konec koncev tudi stanje kakovosti zunanjega zraka. To so ključni elementi, ki jih bo treba presojati, kjer je treba to izračunati, zmodelirati in seveda se o tem tudi pogovarjati.”

The post V Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM) appeared first on Lokalec.si.

Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki že vrsto let združuje ljudi z željo po bolj zdravem in aktivnem življenju.

S preprosto, a učinkovito jutranjo vadbo »1000 gibov« člani vsak dan krepijo telo in duha, hkrati pa gradijo nova prijateljstva ter ohranjajo dragocene socialne stike.

Polurno razgibavanje poteka vsak dan ob 7.30 na prostem – v parkih, na športnih igriščih, ob rekah, jezerih in drugih javnih površinah po vsej Sloveniji. Vadba poteka v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Namenjena je vsem, ki želijo nekaj narediti za svoje zdravje, pri čemer vsak vaje prilagodi svojim sposobnostim.

V okviru Društva Šola zdravja se po vsej Sloveniji vsako jutro razgibava več kot 5.400 ljudi v 258 skupinah in 93 občinah. Povprečna starost članov je 71 let, med njimi pa so tudi številni člani, starejši od 80 in celo 90 let. Društvo tako dokazuje, da leta niso ovira za gibanje, temveč spodbuda za kakovostno preživljanje vsakdana.

Poseben jubilej so letos praznovali člani skupine Koroška vrata iz Maribora, ki obeležuje 15 let delovanja

Praznovanje je potekalo v čudovitem naravnem okolju Konjeniškega centra Hipodrom v Kamnici. Kljub deževnemu jutru se je zbralo veliko članov in gostov, ki so s svojo značilno oranžno opravo ustvarili pravo praznično vzdušje.

Prisotne sta pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Kamnica mag. Boris Munišič in Jasmina Strajner. O začetkih delovanja je spregovorila Nada Wolf, ki je predstavila razvoj skupine in spomnila, da se je vse začelo pred petnajstimi leti, ko se je po predavanjih dr. Nikolaya Grishina zbralo šest kolegic pod vodstvom Nade Naberšnik. Prva mariborska skupina Šole zdravja je bila uradno registrirana 31. maja 2011, kmalu zatem pa so nastajale nove skupine po različnih delih mesta.

Danes skupina Koroška vrata šteje 63 članic in enega člana, Boruta, na katerega so članice še posebej ponosne. Skupino vodi Nada Wolf, ki poudarja, da je poleg gibanja prav druženje tisto, kar članom največ pomeni.

Po jutranji vadbi se pogosto odpravijo na skupno kavo, enkrat mesečno pojejo pod vodstvom glasbene pedagoginje Sonje, obiskujejo kulturne prireditve, razstave, gledališke in operne predstave, koncerte ter filmske projekcije. Radi se odpravijo tudi na pohode, izlete po Sloveniji in skupna letovanja. Posebno doživetje predstavlja vsakoletno srečanje vseh skupin v Ljubljani, ko se oranžna energija članov Šole zdravja razširi po vsej prestolnici, nam pove Alenka Debenjak.

Skupina skrbi tudi za preventivo. V sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami članom redno merijo krvni tlak in izvajajo analize krvi, študenti fizioterapije pa jim predstavljajo vaje za moč in vzdržljivost ter spremljajo njihovo telesno pripravljenost.

Člani pravijo, da jim članstvo pomeni veliko več kot le telovadbo

Pomeni disciplino, aktivno staranje, skrb za zdravje in predvsem občutek pripadnosti. Kot je rada poudarila ustanoviteljica skupine Nada Naberšnik: »Človek je človeku največji dar.«

Petnajst let delovanja skupine Koroška vrata tako dokazuje, da so gibanje, prijateljstvo in medsebojna podpora recept za kakovostno življenje – ne glede na leta, še zaključi Alenka Debenjak.

The post Več kot telovadba: mariborski člani Šole zdravja praznujejo 15 let povezanosti appeared first on Lokalec.si.

 Županovi svetniki želijo zamenjati vrh nadzora Javnega holdinga Maribor, opozicija pa opozarja, da gre za politično kadrovanje tik pred odločanjem o prihodnosti direktorja Andreja Rihterja. Predlog razrešitve je v mariborski politiki sprožil očitke o netransparentnosti in odpira vprašanja o resničnih motivih menjav.

Mariborski mestni svet bo na prihajajoči seji odločal o razrešitvi štirih predstavnikov Mestne občine Maribor v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor. Predlog, ki ga je podpisalo 12 svetnikov Liste Arsenovič za Maribor, predvideva razrešitev predsednika nadzornega sveta Mateja Bastiča ter članov Davida Kastelica, Franca Derganca in Roberta Ciglariča. Kot poroča Večer, naj bi bilo ozadje predloga povezano tudi z zaostrenimi odnosi v nadzornem svetu in vprašanjem prihodnjega mandata direktorja Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja, ki se izteče novembra letos.

Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi bilo dejansko ozadje predloga širše od uradno navedenih razlogov. Del nadzornikov naj bi zagovarjal objavo javnega razpisa za direktorja Javnega holdinga Maribor, medtem ko naj bi bilo vodstvo holdinga in del politike naklonjeno neposrednemu podaljšanju mandata sedanjemu direktorju Andreju Rihterju. Prav vprašanje nadaljnjega vodenja holdinga naj bi tako predstavljalo enega ključnih razlogov za zaostritev odnosov znotraj nadzornega sveta.

Član NS JHMB Franc Dreganc nam je dejal, da so bili obveščeni o aktivnostih mestnega sveta Mestne občine Maribor in dodal, da je podal
pripombe na postopek in na pavšalne navedbe v razlogih za predlog določenih svetnikov. “Obveščam pa vas, da postopkov ne bom komentiral, saj nas vežejo pravila, po katerih z javnostjo komunicira predsednik NS JHMB,” je zaključil. Obrnili smo se tudi na predsednika nadzornega sveta JHMB Mateja Bastiča, a odgovorov še nismo prejeli.

“Predlog za razrešitev nadzornikov JHMB težko razumeti, saj je župan doslej večkrat zagotavljal, da holding posluje uspešno”

Vodja LPR Lidija Divjak Mirnik opozarja, da je predlog za razrešitev nadzornikov JHMB težko razumeti, saj je župan doslej večkrat zagotavljal, da holding posluje uspešno. Meni, da takšna menjava tik pred iztekom mandata vzbuja dvome o resničnih motivih .

“V javnosti je jasno zaznati, da znotraj nadzornega sveta obstajajo resna razhajanja, tudi glede nadaljnjega vodenja holdinga in načina imenovanja direktorja. Znano je, da se nekateri nadzorniki ne strinjajo z neposredno podelitvijo novega mandata direktorju Andreju Rihterju in vztrajajo pri tem, da bi moral biti postopek izveden transparentno skozi javni razpis.”

Po besedah Lidije Divjak Mirnik nekateri nadzorniki odkrito dvomijo o dosedanjem vodenju Andreja Rihterja, zato meni, da pomisleki niso le proceduralni, temveč tudi strokovni. Razhajanja znotraj nadzornega sveta po njenem kažejo na nujnost transparentnega in zaupanja vrednega postopka izbire vodstva.

“Predlog za razrešitev zato ni povezan z uspešnostjo poslovanja družbe”

Vodja svetniške skupine Arsenovič za Maribor Aljaž Bratina je dejstvo, da je župan večkrat poudarjal, da Javni holding deluje dobro,
dejal: “Na podlagi javno dostopnih in predstavljenih podatkov Javni holding Maribor posluje dobro. Predlog za razrešitev zato ni povezan z uspešnostjo poslovanja družbe, temveč z vprašanjem zaupanja ustanovitelja do njegovih predstavnikov v organu nadzora.”

Povprašali smo ga tudi, kako komentira dejstvo, da se menjava nadzornikov predlaga tik pred iztekom mandata: “Mestni svet ima kot predstavnik ustanovitelja pravico o sestavi svojih predstavnikov v nadzornem svetu odločati ves čas trajanja mandata. Predlog je bil vložen, ko je med predlagatelji prevladala ocena, da je zaradi ponovne vzpostavitve zaupanja smiselna sprememba sestave predstavnikov kapitala.”

»Rihter najverjetneje ne uživa več zaupanja nadzornega sveta«

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope,  meni, da drugi mandat župana Saše Arsenoviča spremlja boj za nadzor nad Javnim holdingom Maribor. Spomnil je na dolgoletna nesoglasja glede pristojnosti pri imenovanju članov nadzornega sveta ter na sodne postopke, ki so po njegovih besedah občino stali okoli 100.000 evrov. Predlog za razrešitev vseh štirih predstavnikov ustanoviteljice v nadzornem svetu zato razume kot nov poskus političnega vplivanja na delovanje holdinga.

“Dejstvo, da se to dogaja tik pred iztekom mandata direktorja g. Rihterja me ne preseneča, saj ob vseh očitanih kršitvah najverjetneje več ne uživa zaupanja nadzornega sveta. “

Po njegovem mnenju ni naključje, da se menjava predlaga tik pred iztekom mandata direktorja Andreja Rihterja. Ocenjuje namreč, da trenutna sestava nadzornega sveta zaradi pomislekov glede direktorjevega dela morda ne bi podprla njegovega ponovnega imenovanja. Jurišič poudarja, da bi morali biti očitki o neučinkovitosti nadzornikov podprti s konkretnimi dokazi, saj se sicer predlog lahko razume predvsem kot politično motivirana menjava.

“Pričakujemo, da bo mestna oblast svoje namere transparentno pojasnila”

V SDS ob predlogu za razrešitev nadzornikov Javnega holdinga Maribor opozarjajo, da odločitev odpira številna vprašanja, še posebej, ker je župan doslej zagotavljal, da holding posluje uspešno. Menijo, da je nenavadno, da se menjava predlaga tik pred iztekom mandatov, zato pričakujejo jasna pojasnila o razlogih zanjo.

“Meščani Maribora imajo pravico vedeti, zakaj se posega v nadzorno strukturo družbe, za katero župan hkrati trdi, da posluje uspešno,” nam je dejal Milan Mikl in dejal da morajo biti razlogi za predčasne menjave transparentni in podprti z dejstvi.

Predlog se razume kot politična menjava nadzornega sveta

Vodja Kluba samostojnih svetnikov – Demokrati, Vladimira Cokoja, je sporočila, da Demokrati ne bodo podprli predloga za razrešitev štirih članov nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor. Menijo, da so razlogi za menjave presplošni in nezadostno obrazloženi, zato se predlog po njihovem mnenju kaže predvsem kot politična odločitev. Predlagatelja pozivajo k jasnim pojasnilom o domnevni neučinkovitosti nadzornega sveta, morebitni nastali škodi ter predstavitvi novih kandidatov. Dokler teh odgovorov ne bo, podpore predlogu ne bodo dali.

“Če gre za neučinkovitost, nestrokovnost, …itd., naj se konkretno pove, kaj ni bilo narejeno, kakšne so bile posledice in kako bo nova sestava boljša. Ker teh pojasnil v gradivu ni, se predlog vsekakor razume kot politična menjava nadzornega sveta. “

“Pri tako resni odločitvi splošne ocene ali politična nestrinjanja ne morejo biti dovolj”

Tudi vodja svetniške skupine SD Alenka Iskra je izrazila pomisleke glede predloga za razrešitev nadzornikov JHMB. Meni, da je menjava tik pred iztekom mandata direktorja brez jasnih in tehtnih razlogov politično težko razumljiva.

“Nadzorniki morajo svoje delo opravljati v duhu dobrega korporativnega upravljanja, njihova ključna naloga pa je nadzor nad poslovanjem družbe in varovanje njenih dolgoročnih interesov.”

Od predlagateljev pričakuje konkretno obrazložitev razlogov za razrešitev ter predstavitev novih kandidatov in njihovih strokovnih referenc. Le tako je po njenem mogoče presoditi, ali gre za izboljšanje upravljanja ali zgolj za zamenjavo ljudi brez jasne vizije:  “Takšen standard je najmanj, kar lahko pričakujemo pri upravljanju javnega premoženja.”

Mestna svetnica LPR zahteva odgovore o delovanju nadzornega sveta JHMB

Tudi mestna svetnica LPR Lidija Divjak Mirnik je, kot nam je dejala v pogovoru, na predsednika nadzornega sveta JHMB Mateja Bastiča že prejšnji teden naslovila zahtevo za pojasnila in odgovore v zvezi z delovanjem NS JHMB. Odgovora še ni prejela. Od predsednika nadzornega sveta JHMB zahteva pojasnila o izvrševanju sodne odločbe Višjega sodišča, zakonitosti delovanja nadzornega sveta ter morebitni odgovornosti vodstva holdinga.

Zanimajo jo tudi stroški sodnih postopkov, utemeljenost navedb o neučinkovitosti nadzornega sveta iz gradiva GMS-946 ter morebitno posredovanje internih informacij predlagateljem razrešitve nadzornikov. Odgovore pričakuje do seje mestnega sveta 18. junija, saj meni, da je zaradi upravljanja javnega premoženja nujna popolna transparentnost delovanja JHMB.

The post Pretres v JHMB: Županova koalicija želi zamenjati nadzornike, opozicija zahteva odgovore appeared first on Lokalec.si.

Z današnjim dnem, 1. junija 2026, je na mariborskih mestnih avtobusih začel veljati nov način plačevanja vozovnic. Plačilo vožnje z gotovino pri vozniku ni več mogoče, potniki pa lahko vozovnico kupijo z bančno kartico ali jo zagotovijo na druge uveljavljene načine.

Sprememba sovpada z uveljavitvijo novega cenika mestnega potniškega prometa. Pri nakupu vozovnice z bančno kartico pri vozniku je cena po novem enaka ceni v predprodaji – za odrasle 1,50 evra, za otroke pa 1 evro. Tako je nakup vozovnice na avtobusu ugodnejši kot doslej.

V družbi Marprom poudarjajo, da je cilj ukinitve gotovinskega poslovanja predvsem posodobitev in poenostavitev plačilnih postopkov. Brezgotovinsko plačevanje omogoča hitrejši vstop potnikov na avtobuse, krajše postanke na postajališčih ter bolj tekoče in učinkovito izvajanje mestnega potniškega prometa.

The post Vožnje z mestnimi avtobusi po novem brez plačila z gotovino appeared first on Lokalec.si.

Profesionalna športna pot Ilke Štuhec je zaključena, ob tej priložnost pa se ponuja več priložnosti za druženje z zvestimi navijači in lokalno skupnostjo. Eno takih se je danes odvilo na Snežnem stadionu, ob vznožju Mariborskega Pohorja se je namreč Ilka Štuhec družila z otroki pri raznih igrah in tudi zapela skupaj z bendom, ki sicer prepeva tudi navijaško pesem o Ilki.

Ilka Štuhec pa ni samo pela in se družila, ampak je tudi povedala več o svojih načrtih. Kaj bo počela ne samo v naslednjih dneh, ampak tudi mesecih. Pred dnjo je med drugim tudi operacija kolena. Povedala, da ostaja del športa oziroma šport ostaja del nje.

Ilka si je vzela čas za druženje, klepetanje, tudi za avtograme, skupaj z drugimi pa naredila popoldan na Snežnem stadionu še posebej zanimiv.

Ogledate pa si lahko tudi njen glasbeni nastop, pri katerem je nedvommno pokazala tudi pevski talent.

The post FOTO in VIDEO: Ilka Štuhec zapela na Snežnem stadionu ter se družila z malimi in velikimi navijači appeared first on Lokalec.si.

Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič dviguje cene vrtcev in drugih javnih storitev, medtem ko določena podjetja kujejo dobičke. Saša Arsenovič je za prihodnjo sejo mestnega sveta predlagal dnevni red, na katerem bodo svetniki odločali o podražitvah vrtcev, odvoza odpadkov, pogrebnih storitev in drugih javnih storitev. Ob tem pa je v Mariboru vse pogosteje slišati opozorila, da je prav Saša Arsenovič ob ustanavljanju holdinga napovedoval boljši servis in učinkovitejše storitve, danes pa imajo mnogi občutek, da občani plačujejo več, kakovost storitev pa ni boljša.

Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki bo 28. maja 2026, bodo mestni svetniki obravnavali več predlogov podražitev javnih storitev, med njimi vrtcev, ravnanja z odpadki in pogrebnih storitev. Po poročanju nekaterih medijev, mestna oblast predlagane podražitve utemeljuje z višjimi stroški dela, energentov in storitev na trgu.

Predlagane spremembe prihajajo v času, ko se številna gospodinjstva že soočajo z visokimi življenjskimi stroški, zato so predlogi podražitev v javnosti sprožili precej kritik in vprašanj o učinkovitosti upravljanja mestnih storitev.

Obljube holdinga in današnja realnost

Ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor je bilo javnosti predstavljeno, da bo povezovanje javnih podjetij prineslo bolj učinkovito upravljanje, racionalizacijo stroškov in boljše storitve za občane. Namen holdinga naj bi bil prav optimizacija poslovanja in večja učinkovitost sistema.

Danes pa številni občani opozarjajo, da se položnice višajo, medtem ko izboljšav storitev sami ne občutijo. Kritike letijo predvsem na dejstvo, da se podražitve pojavljajo skoraj na vseh področjih, čeprav je bil holding predstavljen kot rešitev za bolj ekonomično upravljanje mestnih podjetij.

Podražitve vrtcev bo najbolj prizadele družine

Ena najbolj občutljivih podražitev je povezana z vrtci. Višje cene bodo dodatno obremenile mlade družine, ki se že soočajo z dražjo hrano, energijo in stanovanji. Po poročanju medijev mestna oblast predlagane višje cene utemeljuje predvsem z višjimi stroški dela in delovanja javnih zavodov. Cene vrtcev v Mestni občini Maribor bi se podražile za 7,4 odstotka.

Po poročanju medijev naj bi nove višje cene veljale za vse javne vrtce v Mestni občini Maribor, pa tudi za otroke, vključene v Center za sluh in govor Maribor ter prilagojene programe vrtca v okviru Centra Gustava Šiliha. Mestna oblast podražitev utemeljuje z uskladitvijo cen z dejanskimi stroški izvajanja programov, ob tem pa izpostavlja, da bi morala občina v primeru neuskladitve zagotoviti dodatna sredstva iz proračuna. Prav to pa odpira vprašanja, ali bodo breme višjih stroškov ponovno najbolj občutili predvsem starši in občani.

Vedno dražje tudi komunalne storitve

Podražitve se dotikajo tudi ravnanja z odpadki in pogrebnih storitev. Občani se zato vse pogosteje sprašujejo, zakaj se stroški javnih storitev povečujejo kljub reorganizaciji sistema, ki je bila predstavljena kot dolgoročna rešitev za učinkovitejše poslovanje. Po navedbah medijev so razlogi za višje cene povezani z dražjimi storitvami obdelave odpadkov in rastjo stroškov izvajalcev. Ob tem pa se v javnosti pojavljajo vprašanja, kakšne konkretne učinke in prihranke je doslej prinesel sistem holdinga, ki je bil ob ustanovitvi predstavljen kot korak k učinkovitejšemu upravljanju mestnih storitev.

Vse več vprašanj o upravljanju mesta in kakovosti storitev

V javnosti se zato odpira vse več vprašanj, ali mesto dejansko obvladuje stroške javnega sistema ali pa se finančno breme vedno znova prelaga na občane.

Ob tem se vse pogosteje odpira vprašanje razkoraka med obljubami o učinkovitejšem upravljanju in realnostjo, kjer občani občutijo predvsem višje položnice. Ostaja pa tudi vprašanje, ali bodo Mariborčani za višje cene v prihodnje občutili tudi izboljšanje storitev.

Prednost občanov in ne dobičkom javnih podjetij

Ob aktualnih razpravah o podražitvah v Mariboru se vse pogosteje pojavlja tudi razmišljanje, da bi se morale občine in župani zavedati, da so javna podjetja predvsem servis občank in občanov ter da eden brez drugega ne morejo delovati.

V javnosti je ob tem slišati opozorila, da bi moral biti glavni namen javnih podjetij zagotavljanje kakovostnih in dostopnih storitev za občane, ne pa ustvarjanje dodatnih finančnih obremenitev. Prav zato se ob novih podražitvah odpirajo tudi vprašanja, ali bi morale občine v določenih primerih dati prednost nižjim stroškom za občane pred ustvarjanjem dobičkov javnih podjetij.

The post Saša Arsenovič želi podražiti vrtce in druge storitve, občani pa opozarjajo na vedno slabši servis appeared first on Lokalec.si.

Vodenje Policijske uprave Maribor prevzema Damir Ivančić, mag., dosedanji direktor PU Murska Sobota.

Posle mu je, ob prisotnosti generalnega direktorja policije Damjana Petriča, mag., pred člani širšega kolegija direktorja PU Maribor, predal mag. Sebastijan Javornik, pomočnik direktorja PU Maribor, ki je policijsko upravo vodil po pooblastilu generalnega direktorja policije.

Mag. Javorniku se je generalni direktor policije zahvalil za dosedanje opravljanje nalog, novoimenovanemu direktorju pa zaželel uspešno delo.

Damir Ivančić, mag., je Policijsko upravo Murska Sobota vodil vse od leta 2013. Po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu leta 1989 je svojo kariero v policiji začel kot miličnik na Policijski postaji Ljubljana Šiška. Poklicno pot je nato nadaljeval na Postaji prometne policije Ljubljana ter na policijskih postajah v Gornjih Petrovcih in Murski Soboti, kjer je opravljal naloge policista, pomočnika vodje varnostnega okoliša, policista kriminalista in pomočnika komandirja.

Deloval je tudi v Sektorju kriminalistične policije na murskosoboški policijski upravi, kot kriminalist v oddelku za organiziran kriminal, vodil je Oddelek splošne kriminalitete in kasneje še Sektor kriminalistične policije.

Na Fakulteti za varnostne vede je pridobil naziv diplomirani varstvoslovec in v letu 2011 tam še magistriral. Leta 2012 je prejel zlati ščit policije in v letu 2019 še veliki ščit policije z bronasto zvezdo.

The post Vodenje Policijske uprave Maribor prevzema Damir Ivančić appeared first on Lokalec.si.