Aktualne oddaje

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes na sedežu občine gostil župane okoliških občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu. Kot je povedal po dogodku, je bilo delovno srečanje predvsem spoznavne narave, večinoma pa so na njem govorili o povezovanju in sodelovanju med občinami, zlasti na področju turizma.

sestanek arsenovič z županiArsenovič je povedal, da je Maribor kljub dejstvu, da v Sloveniji nimamo pokrajin, vseeno center ene od regij in hkrati drugo največje in s tem za ostale občine precej vplivno mesto. Z njimi je treba sodelovati na tak način, da bodo imeli skupne in jasne cilje tako v odnosu do države kot pri črpanju evropskega denarja, je dodal.

Po njegovih besedah je bil sestanek s kolegi župani konstruktiven, zadali pa so si tudi domačo nalogo, in sicer da vsakdo od njih posreduje cilje in naloge, ki se tičejo pogovorov z državo. Tako bodo lahko skupaj nastopili pri uresničevanju projektov, predvsem infrastrukturnih, ki imajo velik vpliv tako na gospodarstvo kot na turizem.

“Strinjali smo se tudi, da bi potrebovali skupno blagovno znamko na področju turizma, ki bi jo skupaj tržili tudi na mednarodnem trgu. Manjše občine namreč nimajo niti ljudi, kaj šele denarja, da bi za to poskrbele same. Razmišljamo v smeri oblikovanja nekakšne skupne agencije, ki bi služila vsem in štajersko regijo dvigovala tudi na mednarodni ravni,”
je dejal.

Pri tem ni imel v mislih zavoda za turizem, ki že obstaja, a le v soustanoviteljstvu nekaj občin, pač pa agencijo, ki bi delovala na pogodbeni osnovi, iz katere bi bilo jasno, kdo kaj prispeva in kaj za to dobi. Takšno agencijo bi lahko po njegovem financirala država, še bolje pa bi bilo, če bi pot do mehkih vsebin našli skozi črpanje evropskih sredstev.

Zadovoljni s sestankom so bili tudi drugi župani, ki so se množično odzvali vabilu. Kot je povedal župan Lenarta Janez Kramberger, so to tudi pričakovali, saj je Maribor vendarle prestolnica regije, kjer so vse najpomembnejše regionalne inštitucije.

“Mi si želimo sodelovanja in danes nam je bilo povedano, da bomo naredili konkretne korake naprej,” je dejal Kramberger, ki se zaveda, da je sodelovanje potrebno tako takrat, ko je to dobro za občino, kot tudi, ko je treba kaj prispevati.

Po besedah novega župana Svete Trojice Davida Klobase je tovrstno povezovanje pomembno za razvoj celotne regije, tudi njenih najmanjših občin, predvsem na področju turizma. Glede na vtise s prvega srečanja po njegovem kaže na to, da bo sodelovanje v prihodnje dobro.

Županja Kungote Tamara Šnofl pa je dodala, da je ključno povezovanje, ki se kaže kot nek novi trend v slovenski lokalni politiki, predvsem na severovzhodnem delu države. Le tako bodo bolj uspešno nastopili v odnosu do države in bodo nekatere stvari prej premaknili na bolje.

“Želim si, da bi to v naši občini dalo pozitivne učinke na področju komunalne infrastrukture, ko gre za večje projekte, absolutno pa se bomo še naprej trudili pri razvoju turizma, ki je prioriteta naše občine v prihodnosti,” je dodala Šnoflova.

Šentiljski župan Štefan Žvab je prepričan, da so danes postavili temelje sodelovanja in da bo regija v prihodnje zaživela formalno ali neformalno. “To bo dobro za vse nas. Si sami ne moremo privoščiti zaposlovanja dveh ali treh ljudi na tem področju, imamo pa produkte, ki potrebujejo večjo prepoznavnost,” je dodal Žvab.
Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor ter Inštitut za politike prostora v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije je v Mariboru gostilo mednarodno konferenco, na kateri so razpravljali o potencialu mest za prehod v krožno gospodarstvo. Udeležencem so med drugim predstavili tudi možnosti sodelovanja na razpisih za prenosna omrežja.

Krožno gospodarstvo temelji na načelu, naj se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, medtem ko naj bo količina odpadkov čim manjša. Upošteva gospodarske, okoljske in družbene stroške, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem virov.
Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik ter zadeva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja. Sodobna mesta se vse bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati prehod v krožno gospodarstvo. Na eni strani se v mestih razvijajo nove prakse, ki izrazito doprinesejo k zmanjševanju človeškega okoljskega odtisa, hkrati pa lahko mesta s svojo urbano politiko pomembno pospešijo prehod v krožno gospodarstvo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je povedal, da Slovenija ne le uvaja, pač pa tudi ustvarja trende na področju krožnega gospodarstva, saj je na evropski ravni poleg Finske in Nizozemske med tremi vodilnimi državami. Ob tem je Slapnik posebej izpostavil Maribor, kjer so ob Ljubljani začenjali večino dosedanjih aktivnosti na tem področju.
 krožno.00_11_19_18.Still003
K temu je dodal, da  država pravkar zaključuje pripravo kažipota prehoda v krožno gospodarstvo, ki so ga v sklopu procesa v dvanajstih regijah skupaj s ključnimi akterji pripravljali leto dni. Kot cilj so si zastavili, da ta prehod izvedejo do leta 2025, dokument pa vključuje pet gospodarskih vertikal, v katere bodo vključeni gospodarstvo, lokalne skupnosti in raziskovalne institucije.
Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pa je dejal, da mesto Maribor na področju zelenega gospodarstva od idej prehaja k dejanjem. “Mestna občina Maribor je bila namreč uspešna na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), kjer bo prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev, s katerimi bo sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food,” je povedal Fištravec.
 krožno.00_05_36_09.Still001
Model Wcycle Maribor so kot prebojen in inovativen prepoznali tudi že na nacionalnem nivoju, saj je “Maribor zanj v začetku meseca na mednarodnem dogodku Ljubljana Forum future of cities award prejel zmagovalno Nagrado za najbolj inovativno dobro prakso na področju razvoja prihodnosti mest,” je dodal Igor Kos iz Mestne občine Maribor.
Prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna.