Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Po naših neuradnih podatkih naj bi danes društvo Center za pomoč mladim in Mestna občina Maribor oziroma Urad za mladino in kulturo podpisala primopredajno pogodbo za Doživljajsko igrišče.

Doživljajsko igrišče je v mariborski četrti Tabor, kjer je deset let razveseljevalo predvsem otroke, naj bi sicer z novim letom prešlo v upravljanje Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Takrat je bilo rečeno, da Društvo Center za pomoč mladim (CPM) ne more več skrbeti zanj. Da pa Doživljajskega igrišča ne bi zaprli, se je Mestna občina Maribor odločila poiskati novega upravitelja.

Sicer pa je to Doživljajsko igrišče bilo med prvimi tovrstnimi neprofitnimi programi nevladne organizacije CPM s podružnico v Mariboru, namenjeno je dvigu kakovosti življenja otrok, mladih, staršev in drugih prebivalcev Maribora. Ob podpori ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mariborske občine, lastnih sredstev in donacij je vse od leta 2010 zagotavljalo delovanje skupnostnega programa. Kot smo že poročali januarja, je CPM vanj vlagalo vse več lastnih sredstev, ker pa tega več ne zmorejo, so se žal morali odpovedati upravljanju Doživljajskega igrišča.

Vprašanja o nadaljnjem delovanju Doživljajskega igrišča smo poslali MO Maribor, na odgovore še čakamo.

Fotogalerija:

Anja Romih in Stella Ivšek sta zasnovali in vodili spletno delavnico videomapiranja na pročelje mestne hiše na Glavnem trgu v Mariboru. To so ob rojstnem dnevu Mladinskega kulturnega centra tudi predvajali.

In kako pravzaprav pride do takega prikaza, za katerim je veliko dela, nam je povedala Stella Ivšek, ena od obeh mentoric delavnice videomapiranja.

Druga mentorica Anja Romih pa je razložila potek samih delavnic videomapiranja.

In ker je bil ravno rojstni dan Mladinskega kulturnega centra Maribor je bila izvedba na nek način praznovanje.

Posnetek priprav na končno videomapiranje:

Vsebina videomapiranja je produkt večdnevne delavnice projekta konS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost. V svojih vsebinah je konS izoblikoval tri nivoje: PARK (delavnice), NOVA (razvoj umetniških projhektov) in PRAKSA (povezovanje z gospodarstvom). Delavnica videomapiranja sodi v delavniško-raziskovalne programe, kjer delijo znanja in veščine, izvedel jo je BeamTeam, Stella Ivšek in Anja Romih. To sta intermedijski umetnici, ki se ukvarjata z vizualizacijo zvoka, videoanimacijo in scenografijo, njuna dela so bila predstavljena med drugim na festivalih Svetlobna Gverila, Pixxelpoint in InSonic ZKM Karlsruhe. Tokrat sta projicirali tudi dela udeležencev delavnice, ki je bila razvita v okviru društva Ljudmila, ki je tudi koproducent delavnice. Projekt konS je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Finale 7. Evropskega prvenstva v Slam poeziji, ki ga je na spletu v živo preko spletnih kamer MKC Maribor spremljalo več kot 300 gledalcev iz vsega sveta, je pokazalo novo prvakinjo. To je španska predstavnica Olza Olzeta, ki je s svojimi izjemnimi nastopi in pesmimi dosegla najvišje ocene strokovne žirije in publike.

Olza Olzeta iz Španije. Foto: Osebni arhiv

Po napetih petkovih predfinalnih izborih se je vznemirjenje ob letošnjem 7. Evropskem prvenstvu v slam poeziji postopoma približevalo vrelišču. Deseterica finalistov – Lucerna do Moco (Portugalska), Richárd Sárközi (Madžarska), Eva Kokalj (Slovenija), Dino More – Tremens (Hrvaška), Olza Olzeta (Španija), Julie Lombe (Belgija), Solja Krapu (Finska), Ondřej Hrabal (Češka), Panagiotis Drakopoulos (Grčija) in Alexander Delphinov (Rusija) – se je na tekmovanju predstavila s popolnoma svežimi nastopi, s katerimi so navdušili strokovno žirijo in več kot 300 gledalcev, ki so čez spletne kanale MKC Maribor in partnerskih organizacij dogajanje spremljali v živo. Pet izmed njih – Lucerna do Moco, Eva Kokalj, Dino More – Tremens, Olza Olzeta in Panagiotis Drakopoulos – se je z najvišjimi skupnimi ocenami uspešno prebilo v ožji izbor, kjer so se predstavili še s tretjim nastopom.

Končno zmago slavila španska prvakinja Olza Olzeta

S skupno 83,4 točkami od 90 je po napetem ocenjevanju končno zmago slavila španska prvakinja Olza Olzeta, ki bo ob prestižnem naslovu v nagrado prejela tudi uradni pokal prvenstva, umetniško skulpturo Jožeta Šubica, letošnjega prejemnika nagrade ZDSLU za življenjsko delo. Ob razglasitvi se je tudi sama čez splet javila v prenos prvenstva ter povedala, da je zmaga popolnoma nepričakovana in da je neizmerno srečna, saj se je imela prvič priložnost predstaviti na mednarodnem nivoju, zaradi česar se je iskreno zahvalila tako organizatorjem letošnjega prvenstva kot tudi organizaciji Slam Poetry Barcelona, ki ji je omogočila udeležbo. Drugo mesto si je prislužil Lucerna do Moco iz Portugalske, tretje mesto pa je zasedla slovenska predstavnica Eva Kokalj.

Skupno si je predizbora in finale čez spletni prenos v živo ogledalo več kot 750 gledalcev iz Slovenije in tujine, ki so s svojimi odzivi in komentarji popestrili dogajanje ter s pomočjo spletnega glasovanja oddali 601 glas, s katerimi so neposredno soodločali o uvrstitvah v finale ter izbiri končnega zmagovalca.

Dvojezične in interaktivne dogodke sta povezovala Juš Milčinski in Mojca Frim, s kratkim pozdravnim nagovorom pa sta nastopajoče in gledalce ob tej priložnosti nagovorila direktorica MKC Maribor Marja Guček in podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra.

 

Maribor bo letos gostil Evropsko prvenstvo v slamovski poeziji, ki bo zaradi izrednih razmer prvič v zgodovini prvenstva potekalo v spletni obliki.

FOTO: Nina Medved

Na prvenstvu, ki poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, se bodo pomerili slamovski pesniki in pesnice, ki spadajo v sam vrh evropske uprizoritvene poezije.

Prvenstvo bo potekalo 4. in 5. decembra 2020 v spletni obliki s prenosom v živo na facebook stran in youtube kanal MKC Maribor, dogodke bosta moderirala Mojca Frim ter Juš Milčinski, scenarij je pripravila Nina Medved, ki je ob Petri Kolmančič izvršna producentka prvenstva.

FOTO: Arhiv MKC Maribor

Za zmagovalca umetniška skulptura

Vse prvakinje in prvaki so podrobneje predstavljeni na spletni strani prvenstva, zmagovalec oziroma zmagovalka pa bo prejel ali prejela pokal prvenstva, umetniško skulpturo Jožeta Šubica, letošnjega prejemnika nagrade ZDSLU za življenjsko delo.

Slovenijo bo zastopala Eva Kokalj, gledališka in radijska režiserka, ki se ukvarja s poezijo, videom, gledališčem in glasbo ter nastopa kot avtorica avdiovizualnih performansov.

FOTO: Arhiv MKC Maribor

Ocenjevala bo mednarodna žirija

Mednarodno žirijo prvenstva sestavljajo pesnica in slamerka Elena Prendjova (Makedonija), pesnik in kritik Denis Škofič, ter pesnik in organizator slam dogodkov Mario Tomić (Avstrija), en glas pa bo preko spletnega glasovanja prispevalo spletno občinstvo dogodka.

Pred Mladinskim kulturnim centrom Maribor na območju Kulturnega centra Pekarna je pretekli teden nastajal prvi trajni 3D grafit v regiji, ki ga je ustvaril priznani hrvaški umetnik 3D Filip. Več o zanimivem projektu pa v prispevku.

Pred Mladinskim kulturnim centrom Maribor na območju Kulturnega centra Pekarna je pretekli teden nastajal prvi trajni 3D grafit v regiji, ki ga je ustvaril priznani hrvaški umetnik 3D Filip.

FOTO: Igor Unuk

V Mariboru je odslej na ogled prva stalna 3D poslikava v regiji. Hrvaški umetnik je zanjo porabil kar nekaj časa, a že naslednje leto upa, da jo bo še nadgradil. Zaupa nam tudi, da je s poslikavo hitel, a na končnem izdelku tega ni videti, saj je vsaka malenkost na svojem mestu.

S Tanjo Cvitko, znano mariborski kulturno producentko pa spregovorimo, kako je do sodelovanje pravzaprav prišlo, pojasni nam tudi kaj pomeni anamorfna slika.

Poslikava popestri vhod v mariborsko Pekarno, direktorico Marjo Guček veseli, da umetnina še polepša njihove prostore, hkrati pa privabi katerega Mariborčana do njih.

Filip jih ni prepričal zgolj z ustvarjalnostjo, temveč tudi zaradi njegovih številnih podvigov in dosežkov, s katerimi si je ustvaril široko prepoznavnost na mednarodnem nivoju.

V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu bo drevi dogodek iz serije Literatura pobratenih mest, na katerem bodo nastopili pisateljica in urednica literarne revije Lichtungen Andrea Stift-Laube in književnik Andreas Unterweger iz Gradca ter gostje iz Maribora pesnica Petra Kolmančič, pisatelj Tomo Podstenšek in književnik Borut Gombač. Prireditev organizirajo Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec, Mariborska knjižnica in Mladinski kulturni center Maribor, povezovala pa jo bo pesnica in prevajalka Daniela Kocmut, ki je za to priložnost pripravila nekaj novih prevodov gostujočih mariborskih literatov.

mariborska knjižnica (3)

Maribor in Gradec sodelujeta kot pobrateni mesti že preko 30 let, obe mesti pa sta pobrateni tudi z ruskim Sankt Peterburgom, so zapisali v sporočilu za javnost. Tdaj gre za prvo iz serije načrtovanih literarnih izmenjav s pobratenimi mesti. Mariborska knjižnica in Mladinski kulturni center Maribor sta jih načrtovala pod okriljem festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru leta 2018. V prvi sezoni so sodelovali ustvarjalci iz pobratenega Marburga. Lani pa so v Mariboru gostovali trije literati iz pobratenega Gradca. Sledil je povratni obisk mariborske literarne delegacije, ki so jo sestavljali Petra Kolmančič, Kristina Kočan ter Tomo Podstenšek v nemškem Marburgu v organizaciji društva Neue Literarische Gesellschaft.

Iz Mladinskega kulturnega centra Maribor so še sporočili, da letos aprila v goste na festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru prihajajo pesnik in pisatelj za otroke in mladino Dejan Aleksić, urednik in književnik Miloš Milišić ter pesnik Živorad Nedeljković iz pobratenega Kraljeva v Srbiji, s katerim Maribor v letu 2020 obeležuje okroglo 50. obletnico partnerstva.

V Mariboru se bo danes popoldne odvila prva Parada ponosa. “Menimo, da je Maribor pripravljen, da doživi svojo prvo parado. Da smo dovolj odprto mesto,” je povedala Marja Guček iz Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor.

Parada ponosa v Ljubljani. Vir: Društvo Parada Ponosa

Parada ponosa v Ljubljani. Vir: Društvo Parada Ponosa

Parado, ki bo potekala pod geslom Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?, prireja MKC Maribor v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom / United with pride. V okviru slednjega se bosta zvrstili tudi dve mladinski izmenjavi, ena v Romuniji in druga v Sloveniji.

“Pred dnevi je bila zelo uspešna Parada ponosa v Ljubljani, kjer jo izvajajo že mnogo let, in prav je, da tudi Maribor pokaže, da je dovolj strpno in sprejemajoče mesto,” je še povedala Marja Guček.

V povorki v Ljubljani 22. junija se je po navedbah tamkajšnjih organizatorjev zbralo okoli 2500 ljudi, organizatorji mariborske pa pričakovano število udeležencev še težko ocenijo, saj takšen dogodek prirejajo prvič. “Kdor koli bo prišel, ga bomo zelo veseli,” je dejala.

Vabljeni niso le predstavniki LGBTIQ+ skupnosti ampak vsi, ki se izrekajo za spoštovanje človekovih pravic, enakih možnosti in svobode izbire. “Vsakdo, ki se priključi paradi, s tem podpre boj za enakopravnost in vključujočo družbo,” je še dodala.

MKC Maribor od leta 2014 izvaja program Maribor skozi rožnata očala, ki z informacijami, druženjem, nasveti in različnimi aktivnostmi pomaga vsem z vprašanji pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete ali spolne usmerjenosti. “Nagovarjamo predvsem mlajšo populacijo in prav pobuda mladih je bila, da tudi v Mariboru priredimo Parado ponosa,” je pojasnila.

V prejšnjih letih so prirejali Akcije strpnosti v obliki deljenja informacij in gradiva z LGBT+ vsebinami na stojnici, s Parado ponosa pa želijo te aktivnosti nadgraditi.

Zbiranje udeležencev se bo danes začelo ob 13. uri na Glavnem trgu, uradno pa se bo Parada ponosa odpravila na pot po mariborskih ulicah ob 14. uri. Na zaključku bodo govori in kratek kulturni program.

Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001. Kot prvo parado ponosa v svetu pa štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti.
Vir: STA

V okviru projekta Com’on Maribora lahko mladi že glasujejo za projekte pilotnega projekta participativnega proračuna za mlade v Mariboru. MKC Maribor želi z njim spodbuditi mlade tako za dajanje pobud kot tudi za realizacijo projektov trajnostnega izboljšanja mesta.

Projekt Com’on Maribor je sicer v okviru kampanje Bodi zrav’n! prvi projekt, s katerim želijo mlade vključiti v proces odločanja. Med fazo zbiranja predlogov je preko spletnega obrazca prišlo kar 51 pobud mladih, s katerimi ti želijo prispevati k trajnostnemu izboljšanju mesta Maribor. Med temi je strokovna komisija izbrala deset pobud, ki so jih uvrstili na javno glasovanje. Pet najboljših med njimi pa bodo torej izbrali glasovalci preko spletnega glasovanja. MKC Maribor bo najboljšim dal tisoč evrov podpore ter mentorja, da bodo lahko izdelali konkretne projektne načrte in izvedbo. Glasovati bo moč do 12. junija. Čas za realizacijo bo do konca leta, projekte pa bodo predstavili oktobra na Festivalu mladih Maribora.

Mladinski kulturni center Maribor bo v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom (United with PRIDE) v Mariboru organiziral prvo Parado ponosa, ki se bo zgodila 29. junija 2019. Prva dogodka povezana s parado pa se bosta zgodila že 17. maja 2019, ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji.

Vir: MKC Maribor

Vir: MKC Maribor

V okviru projekta Združeni s ponosom/United with PRIDE se bosta zvrstili dve mladinski izmenjavi. Na prvi bo skupina mladih iz Slovenije v Cluj – Napoci, Romunija, spoznavala različne program in organizacije, ki izvajajo LGBT+ vsebine, na drugi mladinski izmenjavi, ki bo potekala v Ljubljani in Mariboru, pa se bodo mladi iz Romunije in Slovenije udeležili Parade ponosa v Ljubljani, prav tako pa bodo aktivno pomagali pri izvedbi prve Parade ponosa v Mariboru, ki bo izvedena 29. junija 2019.
Parado ponosa Maribor organizira skupina prostovoljcev programa Maribor skozi rožnata očala, programa, ki že vrsto let v Mariboru ponuja vsebine vezane na LGBT+ tematike. Poleg Parade ponosa bodo med 27. – 29. junijem organizirani tudi različni spremljevalni dogodki (npr. otvoritev razstave, predstava, različne delavnice…).
Že v naslednjem tednu se bosta zgodila prva dogodka povezana s parado. Dogodka se bosta odvila na mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji – 17. maj – in bosta ob obeležitvi osnovnega poslanstva tega dne napovedala tudi prvo Parado ponosa v Mariboru. Na ta dan bodo objavili likovno-literarni natečaj na temo Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?, ki predstavlja tudi slogan letošnje prve Parade ponosa Maribor. Izbrana dela mladih umetnikov bodo razstavljena tako v Mariboru kot v Cluj – Napoci, Romunija. Dela se bodo zbirala do 13. junija, otvoritev razstave pa bo 28. junija, v Hostlu Pekarna. Razstava bo na ogled do 28. julija, nato pa se bodo dela predstavila tudi v Cluj – Napoci, Romunija.

Ob 21. uri bodo v Salonu uporabnih umetnosti organizirali dobrodelni dogodek Podpri parado, na katerem bodo nastopili Renato Volker, pesnik, dramatik, performer, stand up komik in aktivist. Njegov izviren nastop ponuja moralno, intelektualno in čustveno sporočilo ter zahteva gledalčevo pozornost, pri čemer nihče ne ostane ravnodušen. Z Renejem se ni potrebno strinjati, težko pa ga je ignorirati in še težje pozabiti, Glam Squad Burlesque Glam, skupina, ki jo sestavljajo navdušenke nad burlesko, kabarejem in muzikali. Združujejo elemente plesa, petja, gledališča, cirkusa, striptiza in odrsko umetnostjo na splošno. Verjamejo v lepoto teles ne glede na barvo, obliko, starost, spol in prepričanje. S vsakim nastopom zabavajo publiko ter podirajo tabuje, Mx. Bodliere, mlada drag queen izvajalka iz Zagreba, bo k nam prišla pokazat svojo umetnost skozi okultne motive in klubsko glasbo. Najbolje jo lahko opišemo kot »horror queen«. Publiko prevzema predvsem s svojimi unikatnimi energičnimi in emocionalnimi nastopi. Po uradnem programu bo za vzdušje obiskovalcev skrbela DJ Snupee.
Zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni organizaciji Parade ponosa Maribor.

Mladinski kulturni center (MKC) Maribor preko programa Maribor skozi rožnata očala že drugo leto zapored izvaja projekt Filmski TransFormator. Vsak zadnji petek v mesecu se v Kulturnem inkubatorju (na Koroški cesti 18) ob 20h odvijajo projekcije filma. Osrednje teme predstavljajo LGBT+ vsebine. Tako rušijo tabuje, spodbujajo odkrito debato in tematiko predstavljajo širši javnosti.

S Filmskim TransFormatorjem nadaljujemo, saj želimo LGBT+ osebam nuditi varen prostor, kjer se bodo počutile sprejete, hkrati pa želimo s projekcijami filmov to tematiko približati širši javnosti. Po projekciji bodo imeli obiskovalci možnost v sproščenem okolju kaj vprašati, se o tej temi pogovarjati ali pa le uživati v dobri družbi“, so zapisali organizatorji projekta. Lis, obiskovalka prve letošnje projekcije, ki je bila izvedena 29. septembra, je tako zbrala svoje vtise: “Zelo mi je všeč, kako organizatorji dogodka poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem lažje govorimo o občutljivih temah LGBT+ skupnosti. Z duhovitostjo, prigrizki in primerno izbiro filma, osvetlijo probleme, ki prepogosto ostanejo skriti.

Maškarada
Ta petek, 27. oktobra, bo na sporedu slovenski kultni film iz leta 1971: Maškarada, Boštjana Hladnika. Film, o katerem je Marcel Štefančič Jr. zapisal: “Je najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. Film, ki je bil pred svojim časom. In, ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati.” Osrednja zgodba filma tokrat sicer ni povezana z LGBT+ vsebinami, ampak, ker so v filmu prizori, ki se dotikajo LGBT+ tem ter tako ponujajo izhodišča za morebitni pogovor po filmu, je ekipa Filmskega TransFormatorja, ob podpori Društva ŠKUC, film uvrstila v program Filmskega TransFormatorja.

transformator

Mladinski kulturni center (MKC) Maribor preko programa Maribor skozi rožnata očala že drugo leto zapored izvaja projekt Filmski TransFormator. Vsak zadnji petek v mesecu se v Kulturnem inkubatorju (na Koroški cesti 18) ob 20h odvijajo projekcije filma. Osrednje teme predstavljajo LGBT+ vsebine. Tako rušijo tabuje, spodbujajo odkrito debato in tematiko predstavljajo širši javnosti.

S Filmskim TransFormatorjem nadaljujemo, saj želimo LGBT+ osebam nuditi varen prostor, kjer se bodo počutile sprejete, hkrati pa želimo s projekcijami filmov to tematiko približati širši javnosti. Po projekciji bodo imeli obiskovalci možnost v sproščenem okolju kaj vprašati, se o tej temi pogovarjati ali pa le uživati v dobri družbi“, so zapisali organizatorji projekta. Lis, obiskovalka prve letošnje projekcije, ki je bila izvedena 29. septembra, je tako zbrala svoje vtise: “Zelo mi je všeč, kako organizatorji dogodka poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem lažje govorimo o občutljivih temah LGBT+ skupnosti. Z duhovitostjo, prigrizki in primerno izbiro filma, osvetlijo probleme, ki prepogosto ostanejo skriti.

Maškarada
Ta petek, 27. oktobra, bo na sporedu slovenski kultni film iz leta 1971: Maškarada, Boštjana Hladnika. Film, o katerem je Marcel Štefančič Jr. zapisal: “Je najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. Film, ki je bil pred svojim časom. In, ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati.” Osrednja zgodba filma tokrat sicer ni povezana z LGBT+ vsebinami, ampak, ker so v filmu prizori, ki se dotikajo LGBT+ tem ter tako ponujajo izhodišča za morebitni pogovor po filmu, je ekipa Filmskega TransFormatorja, ob podpori Društva ŠKUC, film uvrstila v program Filmskega TransFormatorja.

Hostel Pekarna, ki deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor, je prejel 1. mesto v kategoriji mladinskih prenočišč v tekmovanju Turistične zveze Slovenije v akciji “Moja dežela – lepa in gostoljubna”.

Vir: MKC Maribor

Vir: MKC Maribor

Mariborski Hostel Pekarna je torej najlepši in najgostoljubnejši mladinski hotel v Sloveniji.

Kot so pojasnili v uradni obrazložitvi, je moderen hostel z dobro lokacijo. V ponudbi ima tudi sobo za funkcionalno ovirane goste in apartmaje, ki imajo lastno kopalnico in mini kuhinjo ter garsonjere, z lastno kuhinjo, kopalnico in malo teraso. Oprema hostla ima svojo zgodbo – to je zgodba prostora, njegova zgodovina ter širše zgodovina Maribora. Druga pomembna tema je reciklaža in odgovorno ravnanje z odpadki (ločevanja) in del opreme so zato rabljeni predmeti, ki iz katerih so izdelali nov predmet, mu dali novo funkcijo (npr. svetilka, narejena iz starih kaset). Glede ločevanja odpadkov pa svoje goste na to opozarjajo na simpatičen način. Sobe so tematsko opremljene s fotografijami iz preteklosti Maribora in Pekarne. Hostel ima zanimivo že omenjeno opremo in veliko je simpatičnih detajlov, ki mu dajejo domačnost in prostoru dajo prijetno atmosfero – veliko je cvetja, zeliščni vrt, »zid slavnih« ipd. Gostom nudi brezplačen internet (WiFi) in ima internetni kotiček, kjer si lahko izposodiš računalnik. Ima urejene terase in več kotičkov za branje, počitek in druženje gostov. Na voljo sta tudi 2 seminarski sobi. Vodstvo hostla in tudi mladinskega centra, katerega del je hostel se trudi, da bi ta okoliš, ki je del alternativne kulture, naredil za Mariborčane in njegove obiskovalce gostoljuben, odprt in varen.

“Nagrada je dokaz, da smo odlična ekipa z jasnim ciljem. Nič ni nemogoče, če znamo prisluhniti drug drugemu. Za velike zgodbe v turizmu je potrebna ekipa,” je dejala Zdenka Borak, vodja hostla Pekarna.

Maja Malus Azhdari, direktorica MKC Maribor, pa je ponosna na zaposlene. “S skupnimi močmi in delavnostjo ustvarjamo velike zgodbe Maribora ter stremimo k povezovanju vseh v mestu. Hvaležna sem vsem, ki prepoznajo, da so zgodbe skupnosti, domačnosti, reciklaže ter samooskrbe, zgodbe, s katerimi se Maribor lahko ponaša, “ je povedala Azhdarijeva.