Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.
Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta
“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.
Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.
Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.
Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.
Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.
