Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mestna uprava išče rešitve za cenejšo mestno blagajno. Pred drugo obravnavo na seji Mestnega sveta MO Maribor so upoštevali pripombe o zniževanju komunalnega prispevka za enostanovanjske zgradbe, niso pa mogli upoštevati predloga, da bi mlade družine plačevale manjši komunalni prispevek. Glede na zahteve novega zakona o izobraževanju odraslih je MO Maribor pripravila razvojni program izobraževanja za odrasle. Ne nazadnje pa bodo v ponedeljek obravnavali na seji tudi predloge za poimenovanja novih ulic v Mariboru.

Pred načrtovano deseto redno sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan Saša Arsenovič z ekipo predstavil nekaj točk z dnevnega reda seje. Najprej pa je novinarjem postregel z domačim pecivom, kroglicami in keksi, ki jih je včeraj naredil doma skupaj z družino. Gesta je bila povezana z nedavno novinarsko konferenco o Čarobnem decembru, na kateri je nerodno dejal, da naj starši pred odhodom na večerne prireditve Čarobnega decembra doma pečejo kekse z otroki, za kar je takrat dejal, da je pomembnejše od obiska prireditev. Izjava je delovala nerodno, saj na predstavitvi prireditev ne gre ravno povedati, da te niso pomembne. Zgodba s keksi je tako dobila danes epilog v uvodnem nagovoru župana.

Župan MOM Saša Arsenovič

Župan MOM Saša Arsenovič

Iskanje rešitve za cenejšo mestno blagajno

Konec leta 2016 je Mestni svet MO Maribor sprejel odlok o delovanju mestne blagajne preko zunanjega izvajalca plačilnega prometa. Preko javnega naročila so takrat izbrali Delavsko hranilnico ko najugodnejšo ponudnico, pred tem je storitve mestne blagajne izvajalo podjetje Snaga. Banke so bile leta 2016 zelo zainteresirane za izvajanje teh storitev, ki so jih ponujale po relativno nizki ceni. Zdaj je cena teh storitev 49 centov po plačilnem nalogu, zato so nekatera podjetja že izstopila iz tega sistema, Mestna občina Maribor pa išče novo rešitev, pojasnjuje Mateja Cekič, pomočnica direktorja Mestne uprave MO Maribor, namreč pridobili so ponudbo Pošte Slovenije in Marproma, ki je naredil analizo stroškov za javna podjetja:

Komunalni prispevek za enostanovanjske zgradbe se naj ne bi podražil

Vodstvo in strokovne službe pa so pregledale in upoštevale nekaj pripomb pri branju usklajevanja komunalnega prispevka. V obravnavo so vzeli predvsem pripombe v zvezi s pocenitvijo cene komunalnega prispevka za enostanovanjske zgradbe, pri odmeri po službeni dolžnosti in možnostjo pocenitve komunalnega prispevka za mlade družine. Za zadnji predlog pravijo, da zakonsko ni izvedljiv, pri prvih dveh pa so možne spremembe v pozitivno smer, je povedala Marinka Konečnik Kunst, direktorica ZUM-a.

Financiranje letnega razvoja izobraževanja odraslih

Tatjana Rebernik iz Urada za izobraževanje MO Maribor je predstavila predlog za letni razvojni program izobraževanja za odrasle. lani je bil namreč na državnem nivoju sprejet nov zakon, ki prinaša več novosti. med drugim lokalna skupnost mora sprejeti razvojni in letni program izobraževanja odraslih ter sistemsko financiranje, saj mora lokalna skupnost zagotoviti sredstva za tovrstno izobraževanje, za materialne stroške, za izvajanje osnovne šole za odrasle, za investicijsko vzdrževanje in drugo. Več v pojasnilu Rebernikove:

Poimenovanja novih ulic v Mariboru

v Mestni četrti Studenci zaradi gradenj nastajajo nove ulice, ki jih je treba imenovati. Prav tako bodo nove ulice nastale tudi v drugih mestnih četrtih, tako da bodo na seji obravnavali tudi poimenovanja za te ulice. Predlogi poimenovanj naj bi upoštevali tudi imena zgodovinskih oseb, ki so pozitivno vplivale na razvoj mesta.

Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta

“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.

Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.

Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.

Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.

Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.

Na današnji kavi z novinarji oziroma novinarski konferenci pred 39. redno sejo Mestne občine Maribor je bilo govora predvsem o novi rešitvi problematike Mariborske knjižnice. Na marčevski seji je vodstvo občine svetnikom že predstavilo rešitev v stavbi zavarovalnice Sava s katero pa se svetniki takrat niso strinjali. Po nekaj mesečnem čakanju, občina zdaj predlaga selitev knjižnice v nedokončano stavbo Centrum v središču mesta.

Kava z novinarji

Kava z novinarji

Prostorska problematika Mariborske knjižnice se vleče že kar nekaj let, kar še dodatno otežuje izvajanje njenega poslanstva. Občinska oblast je zadevo začela obravnavati prednostno, vendar je pri iskanju rešitve ves čas prihajalo do komplikacij. S širitvijo knjižnice na že obstoječi lokaciji Rotovžkega trga pod nivo zemlje, ki je v mestnem svetu dobila največ podpore, se ni strinjalo knjižnično vodstvo, saj bi to pomenilo, da bi večina zaposlenih delala ves čas pod umetno svetlobo. Kasneje je občina predlagala selitev knjižnice v stavbo bivšega SDK-ja na trgu Leona Štuklja je po umestitvi dispečerskega centra padla v vodo. Kasneje je obstajala še možnost selitve v stavbo trgovskega centra City, ki pa nato vbodstvu knjižnice ni ustrezala. Tako je občina kasneje predlagala odkup stavbe zavarovalnice Sava, kjer pa bi dodatne stroške povzročila sanacija statične slike objekta in nova preplastitev zunanjosti stavbe, zaradi slabe energetske izolacije in azbestnega materiala, ki je danes prepovedan. Vodstvo knjižnice se je sicer strinjalo s selitvijo v stavbo, vendar rešitev ni dobila širšega konsenza med svetniki, ki so zahtevali drugo rešitev, še preden bi zadeva prišla na glasovanje pred mestni svet.
Zato je pred nekaj dnevi župan Fištravec predstavil selitev knjižnice v nedokončano stavbo Centrum v središču mesta, ki prav tako ustreza vsem zahtevam knjižnice in ima popolno podporo knjižničnega vodstva. Projekt je tako s strokovnimi sodelavci podrobneje predstavil na današnji novinarski konferenci.

Izgled knjižnice v stavbi Centrum

Izgled knjižnice v stavbi Centrum

“Pri očitku nekaterih svetnikov, da je objekt predrag in ga bo v celoti financirala zgolj občina je potrebno biti dosleden. Predstavljena finančna slika za selitev v stavbo Centrum je predvidena na podlagi aktualnih cen, ki so danes bistveno višje kot takrat, ko smo pripravljali možnost širitve že obstoječe lokacije. Zato selitev v Centrum ne moremo enačiti s širitvijo stavbe na Rotovžkem trgu, ampak je potrebno ceno obnovitve stavbe na Rotovžkem trgu zdaj pomnožiti z dva,” je na očitke o predragi investiciji odgovoril župan.
Teobald Pajnik iz projektne pisarne Mestne občine Maribor je dejal, da so projekt zastavili tako, da bo knjižnica na novo lokacijo preseljena do leta 2020, kar je po mnenju pomočnice direktorice Mariborske knjižnice, Slavice Rampih, tudi skrajna meja za selitev. “Resnično upamo, da je to zadnja predstavljena rešitev, saj z lokacijo enotno soglašamo. Prednost stavbe Centrum je predvsem v tem, da bodo vse knjižnične služne združene pod eno streho in da bodo zaposleni lahko delali pri dnevni svetlobi. Moram povedati, da se veselimo tega projekta in ga v celoti podpiramo,” je še dodala Rampihova.
Arhitekti so končni objekt predstavili kot neko lanterno, ki bo osvetljevala mestni prostor in obenem mimoidoče vabila v notranjost prostora znanja.
Župan je na koncu povedal, da bo celotna vrednost investicije znašala 13,3 milijona evrov od katerih bo 7,5 milijona evrov padlo v zadnjo leto obnove, torej v leto 2020. O stavbi Centrum bo naslednji teden na občinski seji odločal mestni svet. “Po ureditvi problematike z Mariborsko knjižnico pa bo na vrsti ureditev Umetnostne galerije Maribor,” je zaključil Fištravec.

Na četrtkovi seji MOM bodo svetniki sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za nakup novih hibridnih avtobusov. Če bodo dokument podprla večina svetnikov, bo po mariborskih cestah lahko že kmalu vozilo pet novih avtobusov s hibridnim pogonom na dizel in elektriko.

Občina predvideva nabavo petih avtobusov na hibridni pogon, kar pomeni kombinacijo dizelskega pogona in električnega motorja. “Pomeni, da smo v planu, ki smo si ga zadali za ureditev in posodobitev mestnega prometa v koridorju. Če pogledamo od leta 2014 pa do letos bomo nabavili že 28 avtobusov s kategorijo euro 5 in 6, kar potrjuje, da se bomo držali tistih zavez, ki si jih je občina zadala za skrb čistoče zraka,” je na včerajšnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal Vili Eisenhuth. Že v mesecu septembru bo po mestnih ulicah zapeljalo šest avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Tako bo imel mestni potniški promet že 60 vozil, kar bo omogočalo tudi izvedbo težko pričakovanega projekta “park & ride”, saj je projekt iz smeri Leclerca proti centru in nazaj, oviralo zgolj premajhno število vozil. “Sedaj bomo prišli v pozicijo, da bomo lahko tudi to aktivirali,” je še dodal Eisenhuth.
novinarska konferenca rotovz
Ta strategija pa občino zavezuje tudi k temu, da ob nakupu hibridnih vozil postavi večje število električnih polnilnic tudi za avtobuse. Prva testna linija hibridnih avtobusov bo proga številka 6, Kolodvor – Vzpenjača in nazaj, saj je pri Vzpenjači na razpolago dovolj energije za vzpostavitev električne polnilnice za avtobuse, prav tako na postajališču v Mlinski ulici težav z dobavo energije ni. Hibridni sistem v avtobusih deluje tako, da lahko od 5 do 7 kilometrov prevozijo le z elektromotorjem, med tem časom, ko avtobus vozi na dizelski pogon, pa se istočasno polni tudi baterija. “Cena avtobusa je 350.000 evrov neto, od tega je 250.000 evrov subvencije eko sklada na vozilo. Občina bi od tega iz proračuna zagotovila 500.000 evrov za nakup hibridnih avtobusov, razliko 1.250.000 pa bi dal eko sklad,” je na koncu še dodal Vili Eisenhunt.