Tokrat v Občinskem informatorju:
– Mestni svetniki potrdili predlog dvoletnega proračuna
– Osnovnošolski občinski svet v Hočah
– Župan bral z drugošolci
– Marušeki prepevali, teta Tončka se je hecala
– „Delavnica mask“ v Selnici ob Dravi
– Začenja se 57. Kurentovanje
ŠPORT:
– Ptujčanke premagale rokometašice Krke
V 70. letu je po dolgi in težki bolezni umrl ustanovitelj in lastnik uveljavljenega družinskega podjetja AJM Janez Ajlec, iz Kozjaka nad Pesnico, so sporočili iz podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo oken in vrat. Ajleca, ki se je leta 2014 upokojil in vodenje podjetja predal naslednikom, bodo pokopali v sredo na pobreškem pokopališču v Mariboru.
Janez Ajlec, ustanovitelj podjetja AJM s soprogo
Foto: Marko Pigac
Ajlec je omenjeno podjetje skupaj z ženo Marijo in dvema avstrijskima partnerjema ustanovil leta 1990 kot prvo podjetje v tedanji še skupni državi Jugoslaviji, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo, prodajo, montažo in servisom PVC oken.
Po težkih začetnih letih, ki jih je zaznamovala osamosvojitev Slovenije in razpad skupnega jugoslovanskega trga, se je podjetje hitro in uspešno razvijalo, ter iz začetnih osem zaposlenih pod vodstvom Ajleca preraslo v eno največjih in najuspešnejših družinskih podjetij v Sloveniji z več kot 200 zaposlenimi.
Podjetje svojo široko paleto izdelkov stavbnega pohištva trži doma in v tujini in je leta 2015 ustvarilo dobrih 19 milijonov evrov prihodkov. Ajlec je za svojo uspešno podjetniško pot prejel številna priznanja, med drugim leta 1996 tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Po upokojitvi je vodenje družbe prevzel Trivo Krempl.
Vir: STA
Avtomobilski koncern Magna oziroma njegovo graško podjetje Magna Steyr, ki je nedavno potrdil vzpostavitev obrata v neposredni bližini mariborskega letališča, je te dni že začel iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz spletne strani MojeDelo, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.
FOTO: www.mojvideo.com
Magna je sredi januarja predsedniku vlade Miru Cerarju uradno potrdila, da prihaja v Slovenijo. Sprva bo na območju bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica zrasla ličarska delavnica za vsaj 400 zaposlenih, v naslednjih fazah pa naj bi projekt nadgradili na 3000 novih delovnih mest.
“V drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige,” je januarja dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Vsi vpleteni se medtem še naprej intenzivno ukvarjajo z zagotovitvijo vseh pogojev za prihod giganta. Prav danes bodo o spremembah občinskega prostorskega načrta odločali svetniki občine Hoč-Slivnica, še vedno potekajo tudi dogovori z nekaterimi lastniki zemljišč, ki so odvisni od kmetijske dejavnosti za nadomestna zemljišča.
Ko bo vse to opravljeno, bo predvidoma v kratkem sklenjena tudi pogodba med državo, občino in investitorjem, kjer bodo zapisani vsi pogoji, sprejeti s posebnim zakonom, ki med drugim določa minimalno število delovnih mest, vrednost investicije in podobno. Zakon, ki državi daje tudi možnost razlastitve tistih lastnikov zemljišč, s katerimi se ne bi uspeli dogovoriti, omenja najmanj 1000 delovnih mest in vrednost investicije v višini najmanj 100 milijonov evrov.
Počivalšek je januarja ob uradni potrditvi Magninega prihoda napovedal, da investitor gradbeno dovoljenje pričakuje do 1. julija, takoj zatem pa namerava začeti z gradnjo, da bi proizvodnjo lahko vzpostavili jeseni 2018. Po letu in pol od takrat bi začeli uresničevati preostali fazi, tako da bi bil celoten projekt izpeljan nekje v letu 2021 ali 2022, kar pa je odvisno tudi od razvoja dogodkov na svetovnih trgih.
Vir: STA
Bernard Majhenič je dobil drugi (štiriletni) mandat direktorja javnega podjetja Marprom. Danes so ga potrdili člani novoimenovanega nadzornega sveta Marproma. Tako so sledili predlogu župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.
Majhenič je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za ponovno imenovanje: »Prepričan sem, da smo na mesto direktorja javnega podjetja Marprom imenovali odgovorno osebo, ki se je v preteklosti že dokazala z rezultati. Ti glede na razvojne cilje Marproma, ki jih ima Bernard Majhenič, tudi v novem mandatu zagotovo ne bodo izostali,« je povedal župan Fištravec.
Postopek imenovanja določa 20. člen ustanovnega akta javnega podjetja Marprom, v katerem je navedeno, da direktorja imenuje ali odpokliče nadzorni svet na predlog župana. Fištravec je svoj predlog za imenovanje utemeljil z dobrimi poslovnimi rezultati, ki da jih je Majhenič dosegel v svojem prvem mandatu. V slednjem je podjetje Marprom za 47 % povišalo prihodke, za 30 % znižalo povprečno starost voznega parka mestnega potniškega prometa, pridobilo novo lastno servisno delavnico in uspešno prevzelo upravljanje Mariborskega Pohorja.
Po mnenju članov nadzornega sveta pa je Majhenič v mandatu, ki je trajal od leta 2013, podjetje vodil odgovorno in v skladu s pričakovanji nadzornega organa in lastnika. »Zato smo se strinjali s predlogom župana in verjamemo, da bo Marprom tudi v novem mandatu Bernarda Majheniča eno od uspešnejših mariborskih javnih podjetij,« je povedal predsednik nadzornega sveta Franc Slavinec.
Bernard Majhenič podjetje Marprom vodi od 21. februarja 2013, nov mandat, ki mu je zaupan z današnjim dnem, pa bo trajal do februarja 2021. »Zahvaljujem se za izkazano zaupanje tako s strani župana dr. Andreja Fištravca kot tudi novih članov nadzornega sveta. Verjamem, da je to zaupanje posledica kakovostnega dela in dobrih rezultatov vodstvene ekipe Marproma v preteklih letih,« je povedal ob ponovnem imenovanju.
Med ključnimi cilji Marproma v naslednjih štirih letih je izpostavil kontinuirano posodabljanje voznega parka mestnega potniškega prometa, vpeljavo novih linij in posodobitve v skladu z evropskimi smernicami, na področju Mariborskega Pohorja pa razvoj letnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Ta je nujna za ohranjanje Pohorja kot atraktivnega nizkoležečega smučišča v tem delu Slovenije.
Za slabo polovico slovenskih osnovnošolcev in dijakov se danes začenjajo enotedenske šolske zimske počitnice. Težko pričakovane počitnice začenjajo učenci in dijaki jugovzhodne Slovenije, koroške, podravske, pomurske, savinjske in spodnjeposavske regije. Mladim bodo na voljo raznovrstne dejavnosti.
Med počitnicami bodo po državi potekale številne prireditve in aktivnosti, namenjene šolarjem. Zveza prijateljev mladine Maribor je med počitnicami pripravila več ustvarjalnih delavnic, na katerih bodo mladi izdelovali pustne maske, naravno kozmetiko in iz starih smučk starodobna snežna vozila.
Tako kot med vsakimi počitnicami bo tudi med letošnjimi marsikje poskrbljeno za otroško varstvo. V nekaterih občinah bo varstvo v posameznih osnovnih šolah, organizirajo pa ga tudi različni zavodi in organizacije.
Med počitnicami bodo še bolj kot sicer oživela smučišča, pri tem pa policija opozarja na previdnost.
Teden dni pozneje, od 27. februarja do 3. marca, pa se bo počitniško veselilo še okoli 87.300 učencev in okoli 37.000 dijakov gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije ter Kočevja.
Vir: STA
Včeraj in danes, od 11h do 19h, v mariborskem Hotelu City poteka Poročni sejem. Predstavlja se okoli 40 ponudnikov raznovrstnih storitev, ki zagotavljajo nepozaben dan, ko bosta rekla DA. Organizatorji so obljubili, da se na sejmu lahko najde vse, to pa so potrdili tudi pari, ki načrtujejo svojo poroko.
“Obleke, prstani, fotografi, snemanje, dekoracija… res je vse“, “na veliko stvari je treba mislit, ni to samo muzika in prostor,” so nam zaupali pari, ki so včeraj napolnili razstavni prostor. Predvsem dame so komaj čakale na pomerjanje oblek, kajti za čas ejma velja posebna, akcijska ponudba z bistveno nižjimi cenami. “Obleko lahko dobiš že za 99 evrov, drugače pa vemo, da so zelo drage“, je komentirala bodoča nevesta, ki je stala pred garderobo.
Potrpljenje in razumevanje
Pare, ki načrtujejo svoj sanjski dan, smo vprašali kaj svetujejo tistim, ki so na poti do “dneva D”: “Želje so različne, treba je ohraniti mirne živce“, “naj se veliko pogovarjata in vse bosta našla“, “sicer ona pravi, da je za ženske bolj komplicirano, ampak jaz mislim, da tudi za moške ni enostavno“, “treba si je lepo, enakovredno razdeliti vloge in gre“.
Sedemnajst let
Sejem organizirajo predstavniki revije Moja poroka, ki slovenske pare razveseljujejo že 17 let. “Vsako leto svojim bralcem predstavimo zadnje trende s področij poročne mode, cvetja, tort, dekoracije… Obenem pa kot organizatorka poročnih sejmov po Sloveniji tkemo poslovne vezi med ponudniki in bodočimi zakonci,” so zapisali. Vstop na sejem je brezplačen, je pa treba rezervirati vstopnice na www.porocnisejem.si.
Potem ko so pred približno petimi leti v Ljubljani pričeli s tako imenovanim antideložacijskim programom, ga Kralji ulice sedaj prenašajo (tudi) v Maribor. Osnovni namen je ranljivim posameznikom in družinam zagotavljati dom oziroma preprečevati izgubo strehe nad glavo.
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je že v letih 2012 in 2013 s sofinanciranjem švicarskega prispevka pričelo z izvajanjem projekta Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene. Doslej so ga izvajali v Ljubljani, lani pa so aktivnosti začeli tudi v Mariboru. Po besedah vodje projekta Bojana Kuljanca je namen projekta predvsem nudenje nastanitvene podpore ljudem, vseljenim v bivalne enote in neprofitna stanovanja, da bi lahko to obdržali in uporabljali s čim manj težavami. Lani so se povezali z mariborskim medobčinskim stanovanjskim skladom in se dogovorili za razvijanje “antideložacijskega” programa, ki ga sestavljata dva med seboj povezana dela.
Nov skupnostni prostor in vsakdanja podpora
Prvi sklop projekta se nanaša na izvajanje različnih dejavnosti v novem skupnostnem prostoru na Preradovičevi ulici z namenom podpore razvoju skupnosti, vzpostavljanju dobrih odnosov med stanovalci ter informiranju o ponudbah programa. Izkušnje iz podobnih programov namreč po besedah Kuljanca kažejo, da povezovanje skupnosti pomeni močan preventivni dejavnik.
Drugi del programa pa bo usmerjen v prožno terensko podporo ranljivim posameznim najemnikom in družinam v vsakdanjem življenju z namenom preprečevanja izgube stanovanja ter odpravljanja krivdnih razlogov za odpoved pogodbe. “Pri izvajanju obeh delov izhajamo iz dobrih in pozitivnih praks, ki jih od leta 2012 pridobivamo skozi dejavnosti, ki jih izvajamo v Ljubljani,” je pojasnil Kuljanec. Njihove aktivnosti podpira tudi Mestna občina Maribor, kar so konec lanskega leta potrdili s pismom podpore.
Vir: STA
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. V Mariboru vse večja socialna stiska
2. Razglasili naj športnike in športnice Občine Hoče-Slivnica
3. Mlade zanimajo ustvarjalni poklici
4. „Gostinska išče šefa“
5. Okttober za krst in poklon Prešernu
6. Osnovnošolska Pekarna Miš maš
ŠPORT:
7. Vijoličasti Proen Maribor zmagali v zadnji minuti
Mariborski mestni svetniki danes v prvem branju obravnavajo občinski proračun, ki je letos načrtovan v višini 102 milijona evrov. Kritični so predvsem do znižanih sredstev za investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev ter dodatnega zadolževanja občine v višini pet milijonov evrov, medtem ko je predvideno večanje stroškov za službena potovanja.
Lani so v Mestni občini Maribor uspeli zbrati 83 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 91,6 milijona, med drugim s prodajo farmacevtske družbe Gopharm, do česar so bili mestni svetniki prav tako zelo kritični, saj gre za razmeroma uspešno hčerinsko podjetje Mariborskih lekarn.
Z novim zadolževanjem v višini 5,6 milijona evrov in petimi milijoni evrov, ki so jim ostali na računu od lani, bo v blagajni 102,3 milijona evrov, od tega bodo 4,4 milijona evrov porabili za odplačilo dolgov.
Številne svetniške skupine so bile ogorčene, da se bo novo posojilo porabilo za odplačilo sedem milijonov evrov dolga do Iskre za radarje. “Zadolževati bi se morali za razvoj, ne pa za radarje,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Danes imamo račun na mizi za to, ko je t.i. vstajniški župan obljubil, da bo izklopil radarje,” je dodal Milan Mikl v imenu Nove ljudske stranke (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja. Številni so tudi opozarjali, da se župan pred privolitvijo v poravnavo z Iskro ni posvetoval z mestnim svetom.
Mestni svetniki si želijo do drugega branja proračuna dodatnih sredstev za prostorsko načrtovanje, obnovo zdravstvene postaje Tezno ter investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev, na kar so prejšnji teden opozorili že ravnatelji. Kritični so bili tudi do nadaljnjega povečevanja sredstev za potovanja občinskih predstavnikov, administracijo ter stike z javnostjo, kakor tudi do načrtovanih 24 novih zaposlitev na občini. “Dajte malo manj potovati in končno začnite delati,” je občinsko upravo pozvala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).
“Vedno več sredstev se porabi za lastno delovanje,” je izpostavil mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar. “Občina seveda potrebuje promocijo, a to bi se dalo korektno narediti že s sredstvi na ravni lanskega leta,” je menil Samo Robič iz liste Gasilci Maribora.
Tekoči odhodki v tem mandatu so po besedah predstavnice SD Mateje Dover Emeršič za dva milijona evrov višji kot v preteklih županskih mandatih. “Proračun je fiktivno uravnotežen,” je menila nekdanja podžupanja, zdaj samostojna mestna svetnica Melita Petelin, med pozitivnimi vidiki pa navedla načrtovana sredstva za komunalo. “To je velik premik, sicer predvolilen, a koristen za občane,” je dejala.
Po besedah Saše Pelka, predstavnika Liste župana Andreja Fištravca, se je treba zavedati, da vseh želja ni mogoče uresničiti, saj država mestu ne namenja toliko denarja, kot bi morala. “Proračun je kompromis in kot takšnega ga je treba podpreti,” je dejal. Ob tem je spomnil, da je zgodba z radarji, ki jo je treba zdaj plačati, dediščina prejšnjega župana.
Vir: STA
V 18. oddaji V svetu odraslih smo gostili uspešne in ambiciozne študentke iz Medicinske, Pedagoške in Ekonomsko-poslovne fakultete. Predstavili pa smo tudi študij na Almi mater, ki ponuja pestro izbiro študijskih programov.
Načrtujeta poroko? To soboto in nedeljo, 18. in 19. februarja, od 11h do 19h lahko preverita ponudbo na poročnem sejmu v Hotelu City, v Mariboru. Organizatorji obljubljajo, da se lahko na sejmu najde vse: od sanjskega poročnega kraja do poročnih prstanov, albumov, videev in seveda oblek.
Vir: Facebook Revija Moja poroka
Predstavilo se bo 40 ponudnikov storitev iz vse Slovenije, ki vam bodo zagotavljali nepozaben, vajin dan. Dogajanje bo gotovo popestrila tudi razprodaja poročnih oblek.
Vir: Facebook Revija Moja poroka
Sejem organizira revija Moja poroka, ki slovenske pare razveseljuje že 17. let. “Vsako leto svojim bralcem predstavimo zadnje trende s področij poročne mode, cvetja, tort, dekoracije… Obenem pa kot organizatorka poročnih sejmov po Sloveniji tkemo poslovne vezi med ponudniki in bodočimi zakonci,” so zapisali. Vstop na sejem je brezplačen, je pa treba rezervirati vstopnice na www.porocnisejem.si.
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Maribor korak bližje do Sortirnice
2. Tomi Prosnik bo novi direktor CEZAMa
3. Bodoči dijaki na informativnem dnevu
4. „Nič drugačne mame“
5. Poklon Prešernu v Hramu kulture
6. V Hočah o lepotah slovenskih gora
7. Ruške vedute v Hotelu Veter
ŠPORT:
– 8. Poenovci ostajajo na vrhu
Mariborski mestni svetniki bodo danes nadaljevali februarsko sejo in se posvetili občinskim financam po tistem, ko so se prejšnji teden več ur seznanjali z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Po novem bodo sprejemali dvoletni proračun, s čimer želijo zagotoviti večjo stabilnost občinske blagajne.
Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, po besedah župana Andreja Fištravca kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.
V branje oba prorčuna
Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev. “Že leta opozarjamo, da je popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” je pojasnil direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.
Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov. Danes je predvideno prvo branje obeh proračunov, kar vključuje tudi odobritev prošnje Snage za najem 10 milijonov evrov bančnega posojila za izgradnjo sortirnice, o čemer so mestni svetniki prejšnji teden na dolgo in široko spraševali, predstavniki Snage pa podrobno pojasnjevali.
VIR: STA
Tudi tokrat smo v oddaji Report napovedali pestre dogodke, ki se bodo zvrstili v prihodnjih dneh.
Več v videu:
Tokrat v Reportu:
– Študentski domovi v Mariboru so “več, kot le dom”.
– Srednja lesarska šola Maribor
– Valentinov koncert Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška
Za dober pasji zaključek oddaje, pa se nam je pridružila mala Roxy.
Agencija za okolje je mariborski Snagi danes izdala okoljevarstveno soglasje, ki ga potrebujejo za gradnjo sortirnice odpadkov. Zdaj je na vrsti potrditev proračuna Mestne občine Maribor, da bodo lahko najeli 10 – milijonski kredit.
Z izdanim okoljevarstvenim soglasjem so tako izpolnili pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vzporedno s tem pa teče tudi postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ki je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Sicer so se mariborski mestni svetniki že prejšnji teden seznanili z vlogo podjetja za najem 10 milijonskega kredita. Snaga pa bo kredit lahko najela le pod pogojem, da bodo mariborski mestni svetniki potrdili letošnji proračun.
Gradbeno dovoljenje v maju
Kot so sporočili iz Snage, bi glede na časovnico projekta, s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem razpolagali konec maja letos, sortirnica pa bi pričela poskusno obratovati na prelomu v prihodnje leto.
“Sortirnica predstavlja steber uvajanja krožnega gospodarstva v ravnanje z odpadki v Mariboru. S pomočjo najsodobnejše dovršene tehnologije bomo iz mešanih komunalnih odpadkov izločali uporabne materiale, ki jih je mogoče predelati v nove surovine, s tem pa ustvarjati dodatne prihodke, ki bodo nižali končno ceno na položnicah,” pravijo na Snagi.
Računajo, da bo s sortirnico tona obdelave mešanih komunalnih odpadkov padla iz 124 na 95 evrov. “Če danes še zmeraj odložimo 48% vseh zbranih komunalnih odpadkov, bo s sortirnico ta delež padel na zgolj 14%, medtem ko bo kar 77% obdelanih odpadkov tudi recikliranih,” še dodajajo na Snagi.
Vizija se materializira
Na izdano soglasje ARSO-ta so se odzvali tudi na Mestni občini Maribor. Kot je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec, “se s tem materializira vizija meta na poti h krožnemu gospodarstvu pri čemer je sortirnica prvi pomemben projekt v nizu.”
Več pa v videu izjavi, ki so jo objavili na Facebook strani MO Maribor:
Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.
Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.
Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.
Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor
Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev. “Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.
Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.
Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor
Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.
Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih
Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.
Svet UKC Maribor včeraj kljub večurni razpravi ni sprejel končne odločitve, ali bo sprejel ponujen odstop strokovne direktorice Darje Arko, ki meni, da v trenutnih razmerah ne more ustrezno opravljati svojega dela. Z odločitvijo bodo počakali do naslednje seje, da pridobijo še mnenje v. d. direktorja in strokovnega sveta kliničnega centra.
“Svet zavoda je izkoristil točko 17. člena statuta, ki navaja, da je pri imenovanju in razreševanju strokovnega direktorja potrebno mnenje tako direktorja kot strokovnega sveta, in bi želeli do naslednje seje pridobiti ta mnenja, da se lahko odločimo, kako naprej,” je po seji povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, ki je prejšnji teden tudi sama podala odstopno izjavo.
Priznala je, da želijo s tem pridobiti nekaj več časa za razmislek. “Odločili smo se po našem mnenju najboljše, ker ne želimo, da klinični center zapade v krizo vodenja,” je pojasnila. Naslednja seja sveta zavoda je predvidena v prvi polovici marca. Osebno nad takšno odločitvijo Arkove ni bila presenečena. “V UKC Maribor me nobena stvar ne preseneti več,” je dejala.
Foto: STA
Arkova pravi, da uživa podporo vršilca dolžnosti direktorja Janeza Lavreta in strokovnega sveta bolnišnice ter da je pripravljena tudi ostati na položaju, če bo tako od nje zahteval svet zavoda. “Če te podpore ne bi imela, bi odstopila brez kakršnih koli zadržkov. Tokrat pa gre za to, da sem odstop ponudila članom sveta zavoda, ker se resnično počutim v tej funkciji nemočno in ocenjujem, da so problemi, ki jih je nujno rešiti. Kakšna bo odločitev, pa je stvar sveta zavoda,” je pojasnila. Kot je dodala, ne želi puščati problemov nerešenih in se umikati v kritičnih situacijah, a se ji zdi ta trenutek nujno opozoriti na probleme, ki jih sama ne more rešiti.
V.d. direktor se ni opredelil do odstopa
Lavre se tokrat o odstopu Arkove ni želel javno opredeljevati, je pa priznal, da je bil presenečen, “ker menim, da sva delala korektno“.
Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.
Arkova je podrobnejše razloge za ponujen odstop predstavila svetu zavoda za zaprtimi vrati. V pismu, ki ga je pred dnevi poslala članom sveta zavoda, pa je med drugim izpostavila, da so številne težave UKC Maribor, kot je pomanjkanje zdravnikov, odraz restriktivne kadrovske politike in omejene nabave medicinske opreme v zadnjih letih, pa tudi sistemske ureditve zdravstva in razmer znotraj ustanove.
Arkova, ki prihaja iz ginekološke stroke, je na položaju strokovne direktorice od leta 2010, prihodnje leto pa bi se ji iztekel drugi mandat. Na obeh razpisih je bila edina kandidatka. Pred seznanitvijo z odstopom Arkove so člani sveta zavoda štiri ure razpravljali o domnevni izpostavljenosti UKC Maribor večmilijonskim finančnim bremenom zaradi hipotek na zemljiščih garažne hiše in parkirišč ter ostalih pravdnih postopkih, ki tečejo zoper bolnišnico. Razprava je prav tako potekala za zaprtimi vrati, zato podrobnosti niso znane.
VIR: STA
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Ravnatelji mariborskih šol o nevzdržnih razmerah
2. Mestni svetniki o dvoletnem proračunu, sortirnici in financiranju šol
3. V Bistrici ob Dravi recitirali Prešerna
4. Poklon Prešernu v Narodnem domu Maribor
5. Informativni dnevi na Univerzi v Mariboru
6. Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor si želijo več vpisa
7. Destinacija polna presenečenj: Pohorje je dobro obiskano
Tokratni Dialog smo posvetili mariborskemu zdravniku in dobitniku Boba leta 2016 Husamu Franju Najiju. Zaupal nam je svojo, družinsko in življenjsko zgodbo, iz prve roke opisal trenutno stanje v UKC Maribor, malce pa vseeno ostal skrivnosten…
Podrobnosti v videu:
Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Darja Arko je članom sveta zavoda ponudila svoj odstop. Ti bodo ta njen predlog obravnavali na današnji seji za zaprtimi vrati.
“V funkciji strokovne direktorice sem odgovorna za strokovno delo bolnišnice, vendar ocenjujem, da v obstoječih razmerah svojega dela ne morem opravljati na način, kot bi želela in ki bi zagotovil hitro in učinkovito reševanje stanja, zato vam ponujam svoj odstop,” je v pismu članom sveta zavoda zapisala Arkova.
Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.
Do odstopa strokovne direktorice prihaja po tistem, ko je prejšnji teden svoj odstop ponudila že predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek. Sodu je po vedno daljših razpravah sveta zavoda izbilo dno pismo strokovnih služb UKC Maribor na čelu z Arkovo ministrstvu za zdravje, v katerem so se pritožili zaradi domnevno pretiranih zahtev sveta zavoda.
Arkova je na položaju strokovne direktorice od leta 2010, prihodnje leto pa bi se ji iztekel drugi mandat.
VIR: STA
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor bo danes nova seja sveta zavoda, ki se je nazadnje razšel nejevoljen zaradi pritožbe vodstva bolnišnice na ministrstvo za zdravje zaradi dela nekaterih njegovih članov. Danes bo najverjetneje ponovno vroče, saj imajo na dnevnem redu sporne hipoteke na garažni hiši.
Na prejšnji seji sveta zavoda konec januarja je veliko razburjenja povzročilo pismo strokovnih služb UKC Maribor, v katerem so se te pritožile ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc zaradi po njihovih ocenah pretiranih zahtev sveta zavoda. Člani sveta zavoda so bili ogorčeni, ker jim predstavniki bolnišnice tega niso upali povedati v oči, in na koncu so vsi skupaj ugotavljali, da vedno daljše razprave na sejah sveta zavoda ne prinašajo nobenih sadov.
Medtem ko člani sveta zavoda očitajo vodstvu UKC Maribor, da niso učinkoviti pri reševanju številnih težav kliničnega centra, to odgovarja, da imajo zavezane roke in da nalaganje pisanja vedno novih poročil za svet zavoda ne bo prineslo rešitev. Očitno nemočna, da bi pomirila razmere, je predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek ponudila svoj odstop. Ministrica pa razmišlja, da bi bila v dani situaciji najboljša rešitev, da bi zamenjali vse predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda. Kdaj bodo imenovani novi člani, ni znano, zato svet zavoda za zdaj ostaja v dosedanji sestavi.
Danes se najverjetneje ponovno obeta dolga in pestra seja, še posebej ker je na dnevnem redu obravnava domnevne izpostavljenosti UKC Maribor večmilijonskim finančnim bremenom zaradi hipotek na zemljiščih garažne hiše in parkirišč. O tem so razpravljali že novembra in vodstvu UKC Maribor naložili, da pripravi “možne rešitve z ocenjenimi možnimi tveganji, na podlagi katerih bo svet zavoda odločal, kako naprej“. Tako kot takrat bo razprava o tem tudi danes zaprta za javnost.
VIR: STA
Ste se posneli z mobitelom ali v živo oddajali (pogovor) med vožnjo, pa med tem niste bili pripeti z varnostnim pasom? To je lahko razlog, da vas policisti kaznujejo, če ste svoj posnetek javno objavili. Objavo posnetka namreč smatrajo kot neke vrste samoovadbo.Ne, niso zgolj govorice, ki so v zadnjih dneh zaokrožile po družabnih omrežjih. Policisti pregledujejo objave na Facebooku, Youtubu in podobnih spletnih portalih, ter jih obravnavajo kot dokazni material, iz katerega lahko sledi kazen. “Policisti so v preteklosti že uvedli postopke o prekrških na podlagi takšnih posnetkov, tako po uradni dolžnosti kot tudi na podlagi prijav občanov“, je pojasnila Nataša Pučko iz Policijske uprave Ljubljana, potem ko smo jim v preverjanje poslali spodnjo fotografijo (ki je sprožila kar nekaj spletnih debat):
Vir: Facebook
Tega, konkretnega primera ne morejo komentirati, ker še ni zaključen, so pa pojasnili, “da je bil postopek uveden po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o prekrških“.
Ne moreš ignorirati
Da je spremljanje objav, posnetkov in foto materiala logično, je pojasnil tudi Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor. Spomnil je na nedavni primer brutalnega pretepa v Krškem, ko sta dva moška v živo predvajala posnetek fizičnega obračunavanja nad 26-letnikom “tega ne gre ignorirati“, je dejal. To je bil sicer ekstremni primer, a tudi uporaba mobitela med vožnjo ali vožnja brez varnostnega pasu je lahko zadosten razlog za kazen. Ob tej priložnosti je zato znova “potrkal na vest” ter odgovornost ljudi, naj “prej razmislijo kaj objavljajo in kakšne posnetke posredujejo naprej“.
Ilka Štuhec je spisala novo slovensko smučarsko pravljico. Po Mateji Svet in Tini Maze je šestindvajsetletna Mariborčanka tretja Slovenka v zgodovini z zmago na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. Štuhčeva je najlepšo zgodbo v svoji karieri spisala danes na smuku, ko je na zahtevni progi Corviglia izbrala najhitrejšo, zlato linijo.
Ilka Štuhec; FOTO: STA
Vsega skupaj so slovenski alpski smučarji na svetovnih prvenstvih osvojili 21 kolajn, devet od teh jih je slovenska rekorderka Tina Maze. Med nosilci slovenskih kolajn na svetovnih prvenstvih se je v nedeljo, 12. februarja, vpisala še Ilka Štuhec.
Za Slovenijo je to šesto zlato na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. Štiri naslove ima Mazejeva, naslov in skupno pet kolajn ima Mateja Svet, Štuhčeva, ki je osvojila svojo prvo kolajno, pa je tretja slovenska svetovna prvakinja. Kolajne so osvojili še Boris Strel, Bojan Križaj, Tomaž Čižman, Mitja Kunc, Nataša Bokal in Urška Hrovat.
Za Štajerko je izjemna sezona. Svetovni pokal 2016/17 bo že zdaj, pa se sezona še sploh ni končala, zapisan kot najuspešnejši doslej slovenske alpske smučarke. Petkrat je stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra v svetovnem pokalu. Med zvezdnice tega športa se je izstrelila decembra lani, ko je v kanadskem Lake Louisu udarila kot strela iz jasnega ter v slogu ameriške kraljice smuka Lindsey Vonn osvojila oba smuka. Da ni šlo za nenaden preblisk, je odgovorila že takoj po selitvi v Evropo, z zmagovitim dvojčkom v Val d’Iseru, ko je osvojila alpsko kombinacijo in specialni smuk. Na Zlati lisici v Mariboru je dokazala, da je vešča tudi tehničnih disciplin, katerim v minulih sezonah, tudi zaradi poškodb, ni posvečala toliko pozornosti in treningov kot hitrim disciplinam.
Tako deseto mesto na slalomu kot 14. mesto na veleslalomu sta bili najboljši doslej v teh dveh disciplinah. Po Mariboru se ji je pred tekmama v Garmisch-Partenkirchnu primerila nerodna poškodba na kondicijskem treningu, ko si je zvila gleženj. Mnogi pesimisti so že začeli razmišljati, da je sezone konec oziroma da uspehi ne bodo več tako veličastni. A ne bi se mogli bolj motiti.
Z bolečim in otečenim gležnjem je nastopila tako na smuku kot superveleslalomu v Garmischu ter prišla do cilja in osvojila dragocene točke. Sledil je kratek premor ter skok na novo prizorišče v Cortini d’Ampezzo, ker je bila poškodba gležnja le še slab spomin, saj je bila Ilka znova takšna, kot so jo vsi poznali. Tretje mesto na smuku in nato še zmaga v superveleslalomu sta bila odlična popotnica za svetovno prvenstvo v St. Moritzu, kjer pa najprej ni šlo vse po načrtih.
Zaradi napak je zapravila kolajno v superveleslalomu, bila je 11., na kombinaciji je po drugem dosežku na smuku boj za kolajno izgubila z odstopom že po treh količkih na slalomski progi, slavili sta Švicarki Wendy Holdener in Michelle Gisin. Nato pa je sledil smuk, kjer je upravičila status favoritinje, utišala švicarske navijače in le potrdila, da ji v St. Moritzu nobena ni bila kos.
Štuhčeva je tako Sloveniji ubranila zlato kolajno, ki jo je na prejšnjem prvenstvu v Vailu osvojila Tina Maze. Da je ena od držav ubranila zlato kolajno, se je zgodilo prvič po letu 2001, ko je Avstrijka Michaela Dorfmeister nasledila Renate Göetschl.
Slovenija je dobila kraljevsko smučarsko preizkušnjo na zadnjih treh največjih tekmovanjih, saj je Mazejeva tudi aktualna olimpijska prvakinja. Zadnjič je kaj takega uspelo Švicarkam, ko je bila Michela Figini olimpijska, Maria Waliser pa dvakratna svetovna prvakinja.
Šestindvajsetletnica je do naslova prišla prepričljivo. Potem ko je bila najhitrejša na obeh treningih, je tudi, ko je bilo najbolj potrebno, pokazala odlično formo. Že v zgornjem delu je bila najhitrejša, nato zaradi napake, zaradi katere ni ubrala optimalne linije, nekaj izgubila, a s fantastičnim spodnjim delom nadomestila izgubljeno.
Na startu je bila sicer kot sedma, že takrat je prehitela eno od največjih konkurentk Italijanko Sofio Goggio, ki je storila še večjo napako, ko pa so zaostale Fabienne Suter, Lindey Vonn, slednja je z 32 leti in 117 dnevi postala najstarejša smučarka s kolajno na svetovnih prvenstvih, in Avstrijka Ramona Siebenhofer, se je že slutilo, da bo prišla do svojega največjega uspeha v karieri. Srebrna Venierjeva, ki se je na stopničke prebila šele drugič v karieri, je prav tako kot Štuhčeva osvojila svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih.
Seveda je srečo ob uspehu najprej podelila z mamo Darjo Črnko, ki je verjela v hčerko tudi takrat, ko ji ni šlo in ko ji je sreča obrnila hrbet in je bila poškodovana. Kar pet poškodb kolena je imela. Ni manjkalo solz sreče. V majhni samostojni ekipi sta še trener Grega Koštomaj in kineziologinja Anja Šešum.
Štuhčeva je prvi večji uspeh v karieri dosegla pred desetimi leti kot mladinska svetovna prvakinja v slalomu, leto zatem je sledila še zmaga za naslov mladinske svetovne prvakinje v smuku. Takrat je premagala tekmice, ki krojijo vrh ženskega smučanja tudi danes.
Po mladinskih uspehih ni sledil meteorski vzpon v članskih vrstah, ampak težavno in mučno pobiranje po poškodbah, ko je lahko le opazovala, kako uspešne so tekmice, ki jih je premagovala v mladinski konkurenci. Za popolno vrnitev je potrebovala skoraj desetletje, zato sedanji uspehi lahko presenetijo le nepoznavalce, ki imajo težave že z izgovorjavo priimka slovenske šampionke.
Slovenski junakinji zime 2016/17 so dvakrat predvajali slovensko himno Zdravljico, najprej takoj po tekmi ob podelitvi šopkov in nato še v središču St. Moritza, ko je dobila svojo prvo snežinko in še to najžlahtnejšo od vseh.
Je pa zmaga Štuhčeve vsaj malo tudi švicarska. Štuhčeva je vse zmage, ki jih je osvojila v tej sezoni, osvojila na smučeh proizvajalca Stöckli, na katerih je zmagovala že Tina Maze pred njo.
Novi osebni mejniki jo čakajo tudi v svetovnem pokalu, saj obstaja velika verjetnost, da bo sezono kot prva Slovenka v zgodovini končala kot zmagovalka smukaškega seštevka zime, z osvojenim najmanj enim malim kristalnim globusom.
Vir: STA
Ilka Štuhec je nova smukaška svetovna prvakinja. V St. Moritzu je prepričljivo premagala vse tekmice, drugouvrščeno Avstrijko Stephanie Venier je ugnala za 40, Amričanko Linsdey Vonn na tretjem mestu pa 45 stotink sekunde.
Ilka Štuhec, veleslalom; FOTO: Facebook profil Ilka Štuhec
Štuhčeva je tako Sloveniji ubranila zlato kolajno, ki jo je na prejšnjem prvenstvu v Vailu osvojila Tina Maze. Da je ena od držav ubranila zlato kolajno, se je zgodilo prvič po letu 2001, ko je Avstrijka Michaela Dorfmeister nasledila Renate Göetschl.
Slovenija je dobila tri zadnje smukaške preizkušnje na največjih tekmovanjih, saj je Mazejeva tudi aktualna olimpijska prvakinja. Zadnjič je kaj takega uspelo Švicarkam, ko je bila Michela Figini olimpijska, Maria Waliser pa dvakratna svetovna prvakinja.
Druga slovenska predstavnica na današnji tekmi Maruša Ferk je zasedla 23. mesto, za rojakinjo je zaostala dve sekunde in 38 stotink.
Vir: STA
V 17. študentski oddaji smo gostili profesorja iz Ekonomsko-poslovne fakultete, prejemnico Perlachove nagrade in uspešno ter ambiciozno fashion & lifestyle blogerko. V prispevku pa boste izvedeli, zakaj si študentje želijo delati v Ameriki.
Slovenski tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v švedskem Idfre Fjellu, kjer je lani dobil eno tekmo, ni izpolnil svojih visokih pričakovanj. Potem ko je bil soliden v kvalifikacijah, je izpadel že po svoji prvi vožnji; v drugi skupini osmine finala je zasedel tretje mesto.
Premagala sta ga Švicar Marc Bischofberger in Američan Tyler Wallasch, ki sta bila hitrejša na startu. Mariborčan ju je nato ulovil, a prehitel ju ni. Na koncu se je moral zadovoljiti z 19. mestom.
Dvojno zmago sta Švici zagotovila Alex Fiva in Bishofsberger, Fiva je zabeležil svojo jubilejno deseto zmago ter tretjo letos, prvič v karieri pa je na stopničke stopil Rus Igor Omelin. Vodilni v svetovnem pokalu Francoz Jean Frederic Chapuis je bil četrti.
Pri ženskah je zmagala domačinka Sandra Naeslund, drugo mesto je zasedla Avstralka Sami Kennedy-Sim, ki se je prvič v karieri uvrstila na stopničke, tretje mesto je zasedla Avstrijka Katrin Ofner.
Vir: STA
Mariborski mestni svetniki so se danes po dolgi razpravi uradno seznanili z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Do obravnave občinskega proračuna, v katerem bi soglasje za to tudi podali, pa niso prišli.
Čeprav je danes šlo le za prvo branje potrebnih sklepov za začetek že dlje časa načrtovane investicije, je razprava zaradi številnih pomislekov mestnih svetnikov, tudi predhodno že zastavljenih in pojasnjenih, trajala kar šest ur. Na koncu pa so sklepe o statusnem preoblikovanju Snage, opustitvi predhodno načrtovane kompostarne ter seznanitvi z vlogo Snage za soglasje za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice na Teznu večinsko vendarle potrdili.
Čeprav projekt sortirnice načeloma podpirajo – nenazadnje so ta projekt odobrili že leta 2011 -, so mestni svetniki imeli številna vprašanja med drugim glede upravičenosti in višine cene investicije, številni so izražali dvom tudi v zakonitost postopkov.
“Sortirnica bi morala biti zgrajena že pred leti. Investicija očitno ni bila ustrezno vodena, če v dveh letih niso uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj. Nikakor ne bomo pristali na to, da bi se to slabo delo prevalilo na položnice občanov,” je na primer povedal predstavnik SMC Andrej Špenga.
Direktor Snage Cveto Žalik je ponovil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če ne bo zgrajena sortirnica. Tako naj bi letos v vsakem primeru ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirnice pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono.
Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je podvomil v ekonomsko upravičenost projekta, glede na to da se v prihodnosti pričakuje zmanjševanje količin zbranih mešanih odpadkov v mestu. “Drugod so takšne sortirnice postavili po nižji ceni. Če danes potrdimo to gradivo, bo mesto in občane še dolgo bolela glava,” je dejal.
V Snagi so pojasnili, da mariborskega projekta sortirnice, ki se ocenjuje na 12,5 milijona evrov, ni mogoče primerjati z drugimi, saj takšne v Sloveniji še ni. “Podobna sortirnica je na Norveškem, kjer so jo postavili za 25 milijonov evrov,” je dejal Žalik. “Kar se tiče bremen za občane, se raje zamislite, kaj bo, če sortirnice ne bo,” je dodal.
“Ker smo takšni nejeverni Tomaži, že 14 let samo govorimo o rešitvi za naše smeti,” je dolgotrajno besedičenje – mestni svetniki so namreč izglasovali časovno neomejeno razpravo o tej temi – kritizirala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič. Po mnenju njene stranke je sortirnica projekt v korist mesta, tudi zadolževanje se jim ne zdi sporno, ker se bo posojilo najelo le v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in ker bo šlo za izključno namenska sredstva, torej so neutemeljene večkrat izrečene bojazni, da bo Snaga ta denar potrošila v druge namene.
“Vztrajamo na zakonitosti postopkov,” je odgovoril predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) Milan Mikl. Po njegovih ocenah bi Snaga morala sama zbrati denar za sortirnico, ne pa da se za to dodatno zadolžuje.
“Čakanje z odločitvijo ni rešitev,” je menil mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. “Na podlagi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo ta projekt prinesel, je treba podpreti sortirnico,” je dodal.
Župan Andrej Fištravec je ponovil, da projekt sortirnice prinaša Mariboru pomembno konkurenčno prednost. “Projekt pije vodo in je zelo konkurenčen. Res pa je, da zaradi tega marsikoga v Sloveniji boli glava,” je dejal.
Mestni svetniki bi morali na današnji seji opraviti tudi prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto, a do tega zaradi dolge razprave na temo sortirnice niso prišli. Nadaljevanje seje je zaenkrat predvideno za prihodnji teden.
Vir: STA
Mariborčan Ivan Trajković, nedavno razglašen za naj taekwondoista leta, je svoji beri dosežkov sinoči dodal še eno prvo mesto: priboril si je naslov evropskega klubskega prvaka. Z naslovom podprvakinje pa je uspeh slovenskih reprezentantov v turškem Beleku dopolnila še Ana Petrušić.
»Zelo sem zadovoljen s takšno otvoritvijo sezone. Na prvih borbah proti Turku in Bosancu sem zmagal brez težav. Vanje sem zašel v polfinalu, ko je Turek Uguz povedel v prvi rundi z 8:1. A se nisem zmedel in borbo suvereno pripeljal do konca, saj sem jo dobil z 18:8. V finalu me je čakal Azerbajdžanec Azizov. Vodil je vso borbo do zadnje sekunde, ko sem z udarcem iz obrata rezultat 4:2 spremenil v 5:4«, je razburljivo dogajanje povzel Trajković. Izpolnil je napoved po medalji, ki si jo je zaželel pred odhodom v Turčijo na srečanju z novinarji v Mariboru. Tako je dokazal, da se lahko upravičeno uvršča med najboljše borce na svetu v kategoriji do 87 kilogramov.
Ana Petrušić na stopničkah. Vir: WTF Slovenija
Petrušićevi naslov prestregla domačinka
Ana Petrušić bi si skoraj priborila enak naslov kot Trajković. Suvereno je zmagala v uvodnih dvobojih, v polfinalu pa se je pomerila s Turkinjo Ipek Ciden. Po treh rundah je bil izid 6:6, zato je o zmagovalki odločala dodatna, v kateri je Turkinji uspelo zadati udarec za zmago in nastop v finalu. A prvega mesta ni okusila, saj je v zadnji borbi izgubila proti Hrvatici Kristini Tomić. Vseh pet članov slovenske taekwondo reprezentance sicer te dni še ostaja v Beleku, saj jih sedaj čaka nastop na Odprtem prvenstvu Turčije.
Mariborski policisti so sporočili, da je včeraj, okrog 18,20, skupina mladostnikov izzivala nesrečo na železniških tirih v Mariboru. Pred prihodom vlaka so čakali in tekmovali, kdo bo zadnji skočil iz tirnic.
Mladostniki so izzivali na železniških tirih in čakali do zadnjega trenutka. Tekmovali so, kdo bo zadnji skočil iz tirnic, strojevodja pa je moral zavirati, da je preprečil trčenje. Policisti se sprašujejo, ali je šlo za nezrelo, nespametno ali nerazumljivo obnašanje, vsekakor pa smrtno nevarno.
Slika je simbolična
Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor je problematika varnosti na nivojskih prehodih čez železniško progo povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Zato pozivajo vse k doslednemu upoštevanju prometne signalizacije in prometnih pravil.
Še en najstnik izzival nesrečo
Mariborski policisti so 19 – letniku, ki je vozil po Ptujski cesti iz smeri Tržaške ceste proti ulici Heroja Nandeta, izmerili kar 82 km/h več, kot je dovoljena hitrost. Po cestnem odseku, kjer je omejitev hitrost 70 km/h, je drvel s kar 160 km/h. Ob upoštevanju tolerance je dovoljeno hitrost za 82 km/h.
19 – letniku, sicer še vozniku začetniku, so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu izrekli prepoved nadaljnje vožnje. Policisti bodo zoper njega vložili obdolžilni predlog.
