Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Na Alma Mater Europaea – ECM je potekala strokovna razprava z okroglo mizo na temo najbolj perečih vprašanj vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in vzpostavitve holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju, v navezavi na kakovost življenja in duševno zdravje. Dogodka se je udeležilo preko 1000 udeleženk in udeležencev, kar nakazuje, da je problematika na področju vzgoje in izobraževanja izredno aktualna in pereča.

Prof. dr. Sebastjan Kristovič, vodja projekta ARRS Holistični vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja, je posebej poudaril, da se je cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bi moral potekati skladno z razvojem celovito delujoče, osmišljene, avtonomne in zadovoljne osebe, v veliki meri izgubil. »V slovenskem prostoru že dlje časa opazujemo, kako nevarno se maje naša vzgojno-izobraževalna konstrukcija. Razpoke pred zrušitvijo so vidne že od daleč. Ukrepanje ni več stvar dobre volje, ampak je v tem trenutku pravzaprav nuja. Vzgoja, izobraževanje in duševno zdravje so trije stebri vsake družbe, kulture in tudi vsakega posameznika. Stebri, na katerih vse stoji ali vse pade. Prav ti stebri pa so v sodobnem času najbolj majavi in načeti. Dodal je še, da je vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji potreben globinske in temeljite prenove, pri čemer je treba upoštevati celostni oziroma holistični pristop, ki ga že desetletja spodbujata in usmerjata UNESCO ter Evropska komisija.«

Razprava je bila osredotočena ne teme, kot so vprašanje avtonomije šole in vrtca ter pomen vzgoje; zaslonska zasvojenost otrok in mladostnikov; škodljivi vplivi družbenih omrežij ter problematika na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov; nujnost holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju.

FOTO: Marko Pigac

Rezultat poglobljene triletne raziskave, ki je potekala v okviru ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) je znanstvena monografija Logopedagogika: Holistični vzgojno-izobraževalni pristop za 21. stoletje. »Monografija zajema strateško usmeritev za holistični vzgojno-izobraževalni pristop oziroma filozofijo vzgoje in izobraževanja otroka v 21. stoletju. Inovativnost in dodana vrednost je v tem, da v celoti upošteva in implementira smernice UNESCA in Evropske komisije, ki glavni poudarek dajejo holističnemu pristopu. Na ta način smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo privarčevali veliko časa, energije in tudi denarja,« je povedal dr. Kristovič, ki meni, da je eden izmed prvih korakov uvedba sprejemnih izpitov za pedagoške poklice, ki jih že dlje časa poznajo v številnih drugih državah.

V kolikšni meri slovenski mladostniki dojemajo svoje življenje kot osmišljeno?

Namen raziskave ARRS projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mladostniki dojemajo svoje življenje kot osmišljeno. »Zastrašujoče je dejstvo, da večina anketiranih doživlja življenje kot opazovalci, ki nimajo možnosti, da bi svoje življenje kreirali. Postali so neke vrste avatarji v realnem življenju, ki delujejo na podlagi okoliščin in brez lastne odgovornosti. Preživljanje življenja v odnosih in vsebinah na spletu vodi v beg iz realnega življenja, hkrati pa postaja realno življenje nekaj tujega in problematičnega, kar nakazuje na prisotnost apatičnosti, brezciljnosti in na simptome depresije,« je poudarila asist. Jasmina Kristovič, članica raziskovalne skupine, psihoterapevtka, magistrica zakonskih in družinskih študij.

Na problematiko, s katero se pri delu srečujejo pedagoški delavci, je opozoril tudi predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan: »Problemi, s katerimi se srečujemo v šolah so sistemsko pogojeni. Soočamo se z velikimi težavami zaradi pomanjkanja pedagoškega kadra, rešitev pa ni videti na obzorju. Najbolj nas mučita pravna prenormiranost in preveliko vstopanje različnih pravnih aktov v šolski sistem. Nekoč je šola veljala za dobrobit, danes pa je postala obveza in neke vrste nebodigatreba.«

Naloga šolskega sistema to, da izobražuje in vzgaja

Na potrebe po spremembah na sistemskem področju je opozoril tudi ravnatelj OŠ Videm pri Ptuju mag. Robert Murko: »Želimo si, da bi učitelji imeli več avtonomije in hkrati več možnosti, da uveljavimo strokovni del, ki nam ga močno omejujejo predpisi. Ravnatelji se namreč srečujemo z izjemno velikim številom pravilnikov iz različnih področij. Kot primer lahko izpostavim že prvi šolski dan, ko pred starše stopimo z vsaj šestimi stranmi obrazcev Uredbe o varstvu podatkov, torej vsem znanim GDPR.«

Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj je izpostavila, da je naloga šolskega sistema to, da izobražuje in vzgaja. »Nujno potrebno je, da se šolam vrne avtonomija, za kar je potrebna sprememba na področju zakonodaje in aktov, ki urejajo področje šolskega sistema. Mnogi starši vidijo šole kot neko storitveno dejavnost, ki bo servirala njihove naloge. Prav tako velja poziv fakultetam, ki izobražujejo pedagoški kader, saj premalo pozornosti namenjajo vzgojni vlogi. Dodala je še, da si na njihovi šoli prizadevajo učenkam in učencem nuditi čim več različnih dejavnosti.« To jim omogoča, da najdejo svoje močno področje, da se lahko oblikujejo v celovite, ustvarjalne in odgovorne osebnosti.

Doc. dr. Polonca Pangrčič, ki je doktorirala s področja didaktike nadarjenih učencev, je izpostavila: »Najpomembnejši element logopedagogike je, da se pedagoški delavci v vzgojno-izobraževalnem procesu ne postavljamo nad otroka in tako ne zanemarjamo nobene dimenzije. Otroka moramo dojemati, obravnavati in sprejemati celostno, ob tem pa se zavedati, da s tem ničesar ne izgubljamo, temveč pridobivamo, saj tako izgrajujemo sebe in svojo osebo, kot učitelj, vzgojitelj, strokovni delavec.«

FOTO: Marko Pigac

»Če otrokom ne znamo približati pomena in lepote novega znanja, je vse učenje nesmiselno. Kdor mora početi tisto, kar je zanj nesmiselno, ga to vedno vodi v občutja nesrečnosti. Tudi sreča in zadovoljstvo bi morala v vzgoji in izobraževanju zavzeti pomembno mesto,« je še dodal dr. Sebastjan Kristovič in zaključil, »če prenova ne bo celovita in ne bo upoštevala holističnega pristopa, kot to spodbujata in svetujeta UNESCO ter Evropska komisija, se bomo ponovno ujeli v past redukcionizma, determinizma in delnih rešitev.«

V 18. oddaji V svetu odraslih smo gostili uspešne in ambiciozne študentke iz Medicinske, Pedagoške in Ekonomsko-poslovne fakultete. Predstavili pa smo tudi študij na Almi mater, ki ponuja pestro izbiro študijskih programov.

Študenti doktorskega študijskega programa Strateški komunikacijski management so danes obiskali Agencijo za spremljanje in analizo medijev Press Clipping, studio regionalne televizije BK TV in informacijsko podjetje IT – TIM.

Bodoči doktorji strateškega komunikacijskega managementa so najprej obiskali podjetje Press Clipping, kjer jim je direktorica podjetja Tatjana Novak na kratko predstavila osnovne storitve podjetja. Vodja clipping oddelka Mihela Dušej in analitik Boštjan Jaušovec pa sta na praktičnih primerih predstavila uspešne zgodbe, ki so osnova za strateško komuniciranje z mediji.

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk so nadaljevali z ogledom studia regionalne televizije BK TV. Direktor televizije Boštjan Lesjak je doktorantom razložil delovanje televizije in obeh spletnih portalov (MB Report in Lokalec.si), govora pa je bilo tudi o produkciji, spotih in filmu. Rdeča nit pogovora je bilo vprašanje kako se v poplavi medijev držati nad vodo kot regionalni medij.

Strokovni obisk doktorantov

Strokovni obisk doktorantov

Študenti so strokovni obisk zaključili v informacijskem podjetju IT – TIM, kjer so jim predstavili svoje produkte in storitve.

Nekaj utrinkov pa v foto galeriji.