Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Z javnim apelom “Župan ali nas slišite?” so predstavniki Mestnega Mladinskega sveta Maribor (MMSM) županu Andreju Fištravcu očitali popolno ignoranco in neuresničevanje ukrepov za mlade, ki jih je podpisal. Kot najbolj perečo temo so (ponovno) izpostavili stanovanjsko problematiko. Fištravec odgovarja: “Mestna občina Maribor je mladim prijazna občina!” Bo ostala?

Od obljubljenih 45, ki naj bi jih predvideli v Lokalnem programu za mlade (za obdobje 2016 – 2021), so mladim do sedaj namenili približno 20 stanovanj. To je (bil) eden ključnih razlogov, da se je predsednik MMSM Matic Matjašič odločil javno opozoriti na težave mladih, ki da jih župan ne sliši, kljub večkratnim pozivom. Po njegovem mladi odhajajo iz Maribora, ker tukaj nimajo priložnosti za osamosvojitev in ustvarjanje lastne družine. “Na področju stanovanjske problematike mladih, ki je v zadnjih letih v ospredju, Mestna občina Maribor v zadnjih letih ni naredila nič, čeprav se je pod konkretne ukrepe podpisal osebno tudi župan,” je dejal Matjašič. Fištravec mu je (kakor tudi medijem) danes odgovoril pisno. “Kot župan moram skrbeti, da bo Mestna občina Maribor prijazna vsem občanom, tudi mladim. / … / V našem mestu smo dolžni prisluhniti najprej tistim, ki so se znašli v situaciji, ko rešujejo stanovanjski problem iz socialne stiske, saj druge možnosti nimajo,” piše v dopisu. Problematika mladih je bila ena izmed prioritet mariborske občine v lanskem letu, “a tudi tam priznavajo, da na tem področju ni bil izveden noben ukrep,” je dodal Matjašič in opozoril, da je reševanje stanovanjske problematike eden od pogojev za ohranjanje certifikata Mladim prijazna občina.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Matic Matjašič, predsednik MMSM.

Dobili naj bi ga pogojno
S pridobitvijo certifikata naj bi se Mestna občina med drugim zavezala, da bo vsako leto namenjala stanovanja mladim, zato se poraja dvom ali bo certifikat obdržala. Pred približno desetimi dnevi so na občini pripravili poročilo o izvajanju ukrepov za mlade, a polje za ukrepe stanovanjske problematike je ostalo prazno. “Od župana, ki se je celotno svojo kariero ukvarjal s sociologijo mladine in predaval o pomembnosti mladih v družbi smo pričakovali vsaj, da bo imel posluh za mlade. Žal pa vse kaže na to, da se bo v zgodovino Maribora zapisal kot župan, ki je mesto Maribor naredil »mladim neprijazno občino«,” je dejal Matjašič. Župan Fištravec pa je v pisnem odgovoru poudaril: “Prepričan sem, da vam je znano, da so na zadnjem razpisu od prijavljenih 15 mladih stanovanja prejeli štirje prosilci. To je slaba tretjina od vseh prijavljenih. Če bi to primerjali s tistimi, ki čakajo na rešitev svojega stanovanjskega problema zaradi šibkega socialnega statusa, teh je preko 600, bi ugotovili, da je bila realizacija zelo visoka.” V Mladinskem svetu z županovim odgovorom niso (bili) zadovoljni, zato je pričakovati, da se bodo udeležili četrtkove seje mestnega sveta. Tam naj bi bili tako glasni, da jih bodo (u)slišali. Podrobnosti jutri ob 18.30 na BK TV.

Nova sezona oddaj V MARIBORU SI se je pričela s precej burno debato o prodaji Farmadenta, obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta in o prodaji stanovanj. Preverite v videu.

1. oddaja sezone 2017/18, premiera 8.11.2017.

Oddaja V Mariboru si je na sporedu vsako sredo ob 20.00.

Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je potrdila seznama operacij za projekte urbanega razvoja, ki bodo sofinancirani z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN). Gre za naložbe v energetsko prenovo stanovanj v javni lasti in urbani razvoj. Skupaj je bilo izbranih 43 projektov, sofinanciranih pa bo za skoraj 120 milijonov evrov naložb.

V okviru celostnih teritorialnih naložb (CTN) se v tej prednostni naložbi zasleduje kazalnik učinka števila gospodinjstev, ki se jim do leta 2023 izboljša razred energijske porabe. Izvedba izbranih projektov bo razred energijske porabe izboljšala 478 stanovanjem v javni lasti, so pojasnili na ZMOS. Na seznamu je tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki bo energetsko saniral za 1,44 milijona evrov stavb. Od tega bo 510.000 evrov nepovratnih sredstev kohezijske politike, pri čemer bo vrednost namenskih sredstev EU 433.500 evrov, iz državnega proračuna pa bo mariborska občina za projekt dobila 76.500 evrov.

stanovanje, hodnik

Vabilo za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100-odstotni oz. več kot 75-odstotni javni lasti je bilo objavljeno marca, Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) pa je v vlogi posredniškega organa za izbor pregledal in na seznam vključil devet projektov v skupni vrednosti 5,39 milijona evrov. Višina sofinanciranja znaša največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot 5000 evrov na posamezno stanovanje, so zapisali v združenju. Vrednost sofinanciranja izbranih projektov sicer znaša 1,56 milijona evrov, od tega 1,33 milijona iz kohezijskega sklada in nekaj več kot 234.400 evrov iz državnega proračuna.

stanovanja, stopnice, prihod, vhod

Na seznam izbranih operacij za urbani razvoj je medtem vključenih 34 celovitih projektov v skupni vrednosti 119,53 milijona evrov. Delež sofinanciranja lahko znaša do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Vrednost sofinanciranja nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike z mehanizmom CTN znaša 81,43 milijona evrov, od tega 65,14 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 16,29 milijona iz državnega proračuna.

Poleg Maribora in Ljubljane (ki je prijavila največji projekt – ureditev Galerije Cukrarna) so največ nepovratnih sredstev kohezijske politike prejele še občine Velenje, Novo mesto, Koper in Kranj. Predvidoma konec septembra 2017 pa ZMOS načrtuje objavo še tretjega povabila za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN, tokrat za prednostno naložbo za ukrepe trajnostne mobilnosti v mestih.
Vir: STA

V Sloveniji je bilo lani dokončanih 57 odstotkov več stavb in sedem odstotkov več stanovanj kot v letu 2015. Največ stanovanj je bilo dokončanih v Ljubljani, Izoli in Mariboru, je danes objavil državni statistični urad.

Med občinami v podravski regiji so po številu dokončanih stanovanj izstopale Maribor (62), Slovenska Bistrica (59) in Ormož (37), v osrednjeslovenski regiji pa Ljubljana (171 stanovanj), Ivančna Gorica (42) in Grosuplje (40). “Število dokončanih nestanovanjskih stavb je bilo toliko višje predvsem zaradi gradenj nezahtevnih objektov; v letu 2016 jih je bilo dokončanih približno 3000, kar je trikrat več kot v letu 2015,” pojasnujejo na statističnem uradu.

Skupno je bilo lani dokončanih 6715 stavb, kar je 57 odstotkov več kot v letu 2015. Pri tem je bilo dokončanih pet odstotkov več stanovanjskih stavb in več kot dvakrat več nestanovanjskih stavb. Število dokončanih stavb je bilo višje predvsem zaradi več dograjenih manjših nestanovanjskih objektov. Nedokončanih je ostalo 9014 stavb. Od teh jih je bilo 65 odstotkov stanovanjskih in 35 odstotkov nestanovanjskih.

slika je simbolična

slika je simbolična

Največkrat gradijo privatniki
Lani je bilo v gradnji 9176 stanovanj, od tega jih je bilo do konca leta dokončanih 2975, kar je sedem več kot v letu 2015. Večino stanovanj so gradile fizične osebe (90 odstotkov) in jih do konca leta 2016 dokončale 32 odstotkov. Druga stanovanja so gradile pravne osebe, dokončale so jih 38 odstotkov. Fizične osebe so v letu 2016 dokončale osem odstotkov več, pravne osebe pa en odstotek več stanovanj kot leto prej.

Površina vseh dokončanih stanovanj je merila povprečno 151 kvadratnih metrov, pri tem površina stanovanj v enostanovanjskih stavbah povprečno 163 kvadratnih metrov, v večstanovanjskih stavbah pa povprečno 91 kvadratnih metrov. Večina stanovanj v enostanovanjskih stavbah je pet- ali večsobnih, v večstanovanjskih stavbah pa je največ trisobnih stanovanj.
Vir: STA

Potem ko so pred približno petimi leti v Ljubljani pričeli s tako imenovanim antideložacijskim programom, ga Kralji ulice sedaj prenašajo (tudi) v Maribor. Osnovni namen je ranljivim posameznikom in družinam zagotavljati dom oziroma preprečevati izgubo strehe nad glavo.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je že v letih 2012 in 2013 s sofinanciranjem švicarskega prispevka pričelo z izvajanjem projekta Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene. Doslej so ga izvajali v Ljubljani, lani pa so aktivnosti začeli tudi v Mariboru. Po besedah vodje projekta Bojana Kuljanca je namen projekta predvsem nudenje nastanitvene podpore ljudem, vseljenim v bivalne enote in neprofitna stanovanja, da bi lahko to obdržali in uporabljali s čim manj težavami. Lani so se povezali z mariborskim medobčinskim stanovanjskim skladom in se dogovorili za razvijanje “antideložacijskega” programa, ki ga sestavljata dva med seboj povezana dela.

BREZDOMCI (1)

Nov skupnostni prostor in vsakdanja podpora
Prvi sklop projekta se nanaša na izvajanje različnih dejavnosti v novem skupnostnem prostoru na Preradovičevi ulici z namenom podpore razvoju skupnosti, vzpostavljanju dobrih odnosov med stanovalci ter informiranju o ponudbah programa. Izkušnje iz podobnih programov namreč po besedah Kuljanca kažejo, da povezovanje skupnosti pomeni močan preventivni dejavnik.

Drugi del programa pa bo usmerjen v prožno terensko podporo ranljivim posameznim najemnikom in družinam v vsakdanjem življenju z namenom preprečevanja izgube stanovanja ter odpravljanja krivdnih razlogov za odpoved pogodbe. “Pri izvajanju obeh delov izhajamo iz dobrih in pozitivnih praks, ki jih od leta 2012 pridobivamo skozi dejavnosti, ki jih izvajamo v Ljubljani,” je pojasnil Kuljanec. Njihove aktivnosti podpira tudi Mestna občina Maribor, kar so konec lanskega leta potrdili s pismom podpore.
Vir: STA