Aktualne oddaje

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 

Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice je pripravilo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru razstavo “200 korakov do oblakov”, na kateri so pokazali vseh 200 številk uličnega časopisa Kralji ulice, ob tem pa še razne slike, članke, napisane na roko in drugo.

Časopis Kralji ulice izhaja od leta 2005. Na njegovih naslovnicah pa je do zdaj bilo 200 obrazov. Mnogi med njimi so izkusili, kaj pomeni biti brez doma. Postali so kralji in kraljice ulice, vsak po svoje so se morali znajti, da so preživeli. Na naslovnicah so ljudje, ki so še živi in tudi tisti, ki so zaradi slabih življenjskih možnosti in razmer prezgodaj umrli.

Zbrane je nagovorila Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor

Društvo za pomč in samopomoč Kralji ulice jim je priskočilo na pomoč, pa ne samo tem, ki so na naslovnici, ampak še več sto drugim. Postali so člani in članice društva Kralji ulice. Na ulicah prodajajo časopis v zameno za prostovoljni prispevek. Kar nekaj med njimi je začelo tudi pisati in risati, to pa objavljajo prav v tem časopisu. Pišejo o sebi, o svoji zgodbi, o svojih pripetljajih, je povedala za naš medij Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor.

Kdo so pravzaprav tisti, ki so tako ali drugače postali brez doma? Jana Bedrač pravi, da ne gre samo za tiste ljudi, ki živijo na ulici brez lastne strehe nad glavo, ampak gre za širšo množico ljudi, od otrok, ki so v rejništvu, do starejših, ki nimajo več svojega doma, ampak so v domus starostnikov. Gre za t.i. nevidno brezdomstvo.

V časopisu še zdaleč niso samo zgodbe brezdomcev, ampak gre za preplet različnih, tudi strokovnih vsebin.

Časopis prodajajo na ulici,kjer je več ljudi. Stane dva evra, prodajalci dobijo polovico, druga polovica gre za tisk.  Marsikateremu članu in članice je prodaja časopisa edini vir dohodka, tako poskrbijo zase, prevzemajo odgovornost in se dvigujejo z dna, kamor so padli zaradi različnih okoliščin.  Tudi tako gredo skupaj z društvom proti želenemu cilju, da bi vsak človek imel dosegljivo možnost varne in dostojne nastanitve.  Sam časopis v vseh letih od prve številke  opominja na to, da je pot do nastanitve lahko dolgotrajna, boleča, z velikimi izzivi, hkrati pa tudi z veselimi dogodki, ki dvigujejo optimizem.

Sama razstava pa pomeni veliko priznanje vsem tistim brezdomnim ljudem, ki zbirajo moč, da si pomagajo in sprejmejo pomoč, pa tudi priznanje vsem ljudem, ki na cesti vidijo brezdomnega človeka in se ne ozrejo stran. Drobna pomoč kot nakup časopisa in nekaj spodbudnih besed je včasih dovolj, da brezdomnemu damo kanček tistega, kar ga bo dvignilo in mu pomagalo, da si bo lahko s pomočjo društva in ljudi našel dom in izboljšal življenje.

Gogi, prodajalec časopisa Kralji ulice

Na samem odprtju razstave je bil tudi Gogi, eden od mariborskih prodajalcev časopisa Kralji ulice, ki smo ga v preteklih dneh predstavili posebej. Njegova zgodba je polna padcev in na srečo tudi vzponov.

Kralji ulice so delili na družbenem omrežju življenjsko zgodbo enega od njihovih uporabnikov, objavljeno sicer tudi v njihovem glasilu.

Izgubil je dom, bil je deložiran. Vir Kralji ulice. Foto Jana Bedrač

“Moje življenje ni bilo lahko. Celo življenje sem delal, nazadnje v tovarni sladkorja v Ormožu. Rad sem imel svoje posestvo, svojo zemljo, sam sem dozidal prizidek, kamor sva se s partnerko preselila, ko je zanosila. Sam sem urejal sadovnjak, ki je bil za hišo. Po deložaciji so ga uničili. Ni ga več.” je začetek njegove zgodbe.

Tovarna šla v stečaj, izgubil delo, kmalu je sledila deložacija

Ko je tovarna šla v stečaj, je tudi njemu ob izgubi dela zmanjkalo denarja, kredita ni mogel odplačevati. “Po izgubi službe sem bil neprišteven, nisem zmogel razmišljati, zapil sem se,” je opisal, kaj se je zgodilo po tem in dodal: “Deložacija je bila najbolj grozna stvar v mojem življenju. Počutil sem se, kot da me živega v zemljo rinejo. Opozorili so me, en mesec prej, ampak ničesar nisem mogel storiti. Potem so prišli in zamenjali ključavnico na hiši.” Upal je, da bo s kreditom boljše, zraven je imel še tri zazidljive parcele, gozd in njivo. Hišo pa je zgradil, da bi dokazal otrokoma, da ju ima rad.

Žalostni dogodki so sledili en za drugim

“Imam 25 let delovne dobe. Mama je umrla, ko je bila stara 54 let, ata pa 49. Ti smrti sta me res zelo prizadeli, to se je vse dogajalo v času mojega razhoda s partnerko, prav tako deložacija, izguba službe, vse je bilo na kupu,” piše naprej in opisuje, kako je pridobil status vojnega veterana. “In nato mi je leta 1995 umrla mama. Ponovil se je isti postopek kot leta pred tem pri stari mami. To je še zlasti razžalostilo mojo bivšo partnerko, ki je za mojo mamo zadnje tri mesece življenja skrbela kot za novorojenčka. To me vodi do tega, da se svoji bivši partnerki Martini še posebej lepo zahvaljujem.” In prišlo je leto 1996 in z njim razpad moje družine.

Svojo zgodbo je zapisal ponoči, ob tem pa zaključil, da je treba vse sprejeti in živeti dalje

Našel je smisel življenja: “A našel sem smisel življenja, čeprav ni bilo tako enostavno, kot si lahko tudi sami predstavljate. Ne preostane ti drugega, kot da vse sprejmemo in živimo dalje. Ura je 4.20 in moram s pisanjem končati. Prihodnjič kaj več. Lep slovenski pozdrav!”

Včeraj je na družbenem omrežju Facebook odjeknilo, da prodajalci časopisa društva Kralji ulice niso dobrodošli pred trgovinami Hofer, saj naj bi podjetje Hofer Slovenija podalo prepoved prodajanja časopisa. Društvo Kralji ulice je na svoji FB-strani to potrdilo. Odziv ljudi je bil velik. Do večera pa je društvo javilo na istem omrežju, da se je podjetje odzvalo na njihov poziv k dialogu in rešitvi spora. Naša ekipa pa je v tem času pripravila prispevek, kaj društvo Kralji ulice počne v Mariboru.

V Mariboru se lahko namreč brezdomci in tisti, ki jim grozi deložacija in potrebujejo pri tem pomoč in podporo, obrnejo na Kralje ulice, ki imajo sedež v Preradovičevi ulici 17 a, v drugem nadstropju. Tam izvajajo tudi popoldanske aktivnosti za pomoč in svetovanje posameznikom pri reševanju drugih problemov, imajo skupino za pomoč ženskam ter aktivnosti za otroke in mladostnike v stiski. Izvajajo program Preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranjanje obstoječih nastanitev. V prvem delu k njim napoti osebe mariborski Javni medobčinski stanovanjski sklad, za katere ta oceni, da bi pri njih bila potreba po vključitvi strokovnih delavcev programa na terenu. Drugi del pa je terenski, kjer pomagajo ljudem na terenu.

Več v prispevku:

Kljub dobremu delu, ki ga opravljajo, pa naj bi žal prišlo do nesporazumov in sporov s posamezniki, tako da naj bi zaradi tega podjetje Hofer Slvoenija prekinilo sodelovanje z društvom.

Hofer prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice. Vir: Facebook, Kralji ulice

Hofer prepovedal prodajo časopisa Kralji ulice. Vir: Facebook, Kralji ulice

Včeraj so v zgodnjih večernih urah Kralji ulice na isti Facebook strani javili, da so s podjetjem vzpostavili na novo dialog in da sta obe strani pripravljeni rešiti spor.

Kralji ulice in podjetje Hofer Slovenija pripravljeni na dialog. Vir: Facebook, Kralji ulice

Kralji ulice in podjetje Hofer Slovenija pripravljeni na dialog. Vir: Facebook, Kralji ulice


Sodeč po tem, bodo prodajalci časopisa kmalu spet pred prodajalnami Hofer, nemoteno tudi drugod. Prav tako nemoteno pa bodo izvajali tudi svoje druge projekte, s katerimi pomagajo ranljivim skupinam ne samo v Mariboru, ampak po vsej Sloveniji.

V Mariboru se lahko tisti, ki jim grozi deložacija in potrebujejo pri tem pomoč in podporo, obrnejo na Kralje ulice, ki imajo mariborski sedež v Preradovičevi ulici 17 a, v drugem nadstropju. Tam izvajajo tudi popoldanske aktivnosti za pomoč in svetovanje posameznikom pri reševanju drugih problemov, imajo skupino za pomoč ženskam ter aktivnosti za otroke in mladostnike v stiski.

Sodelavka projekta Kralji Ulice Jana Bedrač v programu Preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranjanje obstoječih nastanitev pravi, da je njihov program sestavljen iz dveh delov. V prvem delu k njim napoti osebe Javni medobčinski stanovanjski sklad, za katere ta oceni, da bi pri njih bila potreba po vključitvi strokovnih delavcev programa na terenu.

Ne nazadnje pomagajo tudi osamljenim posameznikom, ki se zaradi socialne stiske zapirajo vase in v stanovanje ter imajo zaradi tega težave pri vključevanju v družbo. Drugi del pa obsega preventivno skupnostno delo, ki ga izvajajo prav tako v svojih prostorih na Preradovičevi 17 a, v drugem nadstropju. To je namenjeno predvsem stanovalcem Preradovičeve in Murkove ulice. V tem delu imajo organizirane aktivnosti večinoma za otroke in mladostnike, velik del pa je namenjen tudi svetovanju posameznikom, ki kakršno koli pomoč potrebujejo.Tako imajo organizirano tudi skupino za pomoč ženskam, ker se je izkazalo, da jo v tem delu potrebujejo. Na sedežu pomagajo tudi nepismenim ljudem, ki jim pomagajo pri branju in sestavljanju dopisov.

Pri mariborskih Kraljev ulice je zdaj zaposlenih pet oseb, Bojan Kuljanac, vodja Društva Kralji ulice, meni, da delo teče tekoče, obenem pa opažajo, da se odpira še veliko področij, kjer bi lahko pomagali. Od vzpostavljanja dnevnega centra do nastanitev s posteljami, kot bi jih morala imeti vsa večja mesta.

Kuljanac ob tem poudarja, da je pomembno, da razne organizacije med seboj sodelujejo, predvsem tiste, ki z brezdomci že delajo, in si tako razdelijo delo.

Na današnji mednarodni dan prijaznosti sta podjetje Retorik in Zaposlitveni center Avantus predala Kraljem ulice kar 2.500 parov nogavic, ki jih bodo Kralji ulice razdelili brezdomcem po vsej Sloveniji. Nekaj so jih takoj razdelili na mariborskem sedežu Kraljev ulice v Preradovičevi ulici 17 a, kjer sicer brezdomci dobijo tudi pomoč in oporo.

Nogavice je prispeval Zaposlitveni center Avantus, kjer so sicer zaposleni tudi invalidi. Njihov direktor Matjan Cojhter pravi, da so se skupaj s podjetjem Retorik odločili za zbiranje in predajo nogavic brezdomcev, ker lahko s tako prijazno gesto dosežejo veliko. Njegova izjava je v posnetku:

Sicer pa je tokratni projekt del projekta “Prijazno je biti prijazen”, ki ga vodi podjetje Retorik. Polona Požgan, direktorica Retorika, pravi, da projekt “Prijazno je biti prijazen” teče že dve leti, znotraj tega pa skušajo prijaznost v komunikaciji razširiti med čim več Slovenci in Slovenkami: “Zdi se, kot da je prijaznost šla malo ven iz mode, hkrati pa je vsakdo vesel, če se mu nameni prijazno besedo, pa naj gre za poslovno ali privatno življenje.” Da bi današnji dan prijaznosti obeležili čim boljše, so se odločili, da pomagajo eni od najbolj ranljivih skupin – brezdomcem, “ki bi jim lepa beseda prišla prav.” In ker so povezani z Zaposlitvenim centrom Avantus, so se odločili, da podarijo nogavice, ki jih v tem podjetju likajo, “ter jih na neki simbolični ravni podarijo.” Izjava Polone Požgan je v posnetku:

Kralji ulice je organizacija, ki ima sicer sedež v Ljubljani, že nekaj let pa imajo prostore tudi v Mariboru, kjer delujejo predvsem na področju reševanja deložacij, v prostorih na Preradovičevi 17 a, pa nudijo tudi pomoč in podporo ranljivejšim skupinam ter izvajajo aktivnosti v okviru dnevnega centra. Vodja Kraljev ulice Bojan Kuljanac pravi, da so pred dobrimi tremi leti prišli v Maribor na povabilo stanovanjskega sklada, da bodo izvajali program preprečevanja deložacij. Tokratne donacije nogavic pa so veseli. Njegova izjava je v posnetku:

Je pa Kuljanac ob tej gesti povedal tudi to, da je velikokrat prav prijaznost tisto, kar brezdomci želijo. Da se jim ob stiku pogleda v oči in nasmehne, ne nazadnje, še pravi Kuljanac, je povabilo na čaj ali kavo s klepetom tisto, kar brezdomcem olepša dan. Tudi drobne stvari in dejanja namreč veliko štejejo.

Potem ko so pred približno petimi leti v Ljubljani pričeli s tako imenovanim antideložacijskim programom, ga Kralji ulice sedaj prenašajo (tudi) v Maribor. Osnovni namen je ranljivim posameznikom in družinam zagotavljati dom oziroma preprečevati izgubo strehe nad glavo.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je že v letih 2012 in 2013 s sofinanciranjem švicarskega prispevka pričelo z izvajanjem projekta Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene. Doslej so ga izvajali v Ljubljani, lani pa so aktivnosti začeli tudi v Mariboru. Po besedah vodje projekta Bojana Kuljanca je namen projekta predvsem nudenje nastanitvene podpore ljudem, vseljenim v bivalne enote in neprofitna stanovanja, da bi lahko to obdržali in uporabljali s čim manj težavami. Lani so se povezali z mariborskim medobčinskim stanovanjskim skladom in se dogovorili za razvijanje “antideložacijskega” programa, ki ga sestavljata dva med seboj povezana dela.

BREZDOMCI (1)

Nov skupnostni prostor in vsakdanja podpora
Prvi sklop projekta se nanaša na izvajanje različnih dejavnosti v novem skupnostnem prostoru na Preradovičevi ulici z namenom podpore razvoju skupnosti, vzpostavljanju dobrih odnosov med stanovalci ter informiranju o ponudbah programa. Izkušnje iz podobnih programov namreč po besedah Kuljanca kažejo, da povezovanje skupnosti pomeni močan preventivni dejavnik.

Drugi del programa pa bo usmerjen v prožno terensko podporo ranljivim posameznim najemnikom in družinam v vsakdanjem življenju z namenom preprečevanja izgube stanovanja ter odpravljanja krivdnih razlogov za odpoved pogodbe. “Pri izvajanju obeh delov izhajamo iz dobrih in pozitivnih praks, ki jih od leta 2012 pridobivamo skozi dejavnosti, ki jih izvajamo v Ljubljani,” je pojasnil Kuljanec. Njihove aktivnosti podpira tudi Mestna občina Maribor, kar so konec lanskega leta potrdili s pismom podpore.
Vir: STA