Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Nekdanja podžupanja Melita Petelin bo v ponedeljek 3. septembra pričela z zbiranjem podpisov za župansko kandidaturo.

melita peteli, podžupanja mom (3)

Petelinova je v politiko stopila pred štirimi leti na Listi župana Andreja Fištravca, bila kasneje nekaj časa tudi podžupanja, a je po slabem letu dni skupaj s še nekaterimi drugimi svetniki zapustila županovo ekipo.

Kot smo izvedeli se Petelinova za kandidaturo odločila predvsem zato, “ker me že dalj časa vedno več someščank in someščanov nagovarja in podpira k odločitvi, da kandidiram za županjo Maribora. Zagotovo sem jih s samostojno držo mestne svetnice spodbudila, da v meni vidijo novo in neobremenjeno moč, da se Maribor vrne na tisto mesto, ki je pred leti zasedalo in mu zagotovo pripada,” je dejala.

“Maribor naj bo spet enakovreden partner in spodbujevalec dobrih energij v kulturi, gospodarstvu in sociali. Naj bo mesto medgeneracijskega sožitja, mesto velikih priložnosti, mesto turizma, športa in drugih prostočasnih dejavnosti. Znova naj daje priložnosti mladim znanstvenikom, zdravnikom in vsem intelektualcem, ki ga trenutno zapuščajo in življenjske izzive iščejo celo v tujini. Bodimo spet priložnost za vse, omogočimo jim osamosvojitev in uporabo znanj, ki so jih pridobili z izobraževanjem in s svojim delom. Dajmo jim delo, pomagajmo jim zgraditi lasten dom in jim omogočimo uspešno pot do željenih ciljev,” je ob najavi kandidature še dodala Petelinova.

Podpora družine, prijateljev, številnih občank in občanov Maribora ji zato veliko pomeni. Prepričana je, da bo v ključnih trenutkih pri njih dobila moč za delovanje po etičnih načelih in potrebnih strokovnih kriterijih. Ob spoštovanju in povezovanju vseh bo njeno poslanstvo županje udejanjeno. Delovala bom v dobro vseh in pod sloganom “Bodimo spet Maribor”.

Župansko kandidaturo v Mariboru so do zdaj napovedali aktualni župan Andrej Fištravec, predsednik mestnega odbora SLS Janez Jemec in novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, zelo verjetno se bo v župansko tekmo znova podal tudi nekdanji župan Franc Kangler. Kot županskega kandidata DeSUS se omenja nekdanjega poslanca Uroša Prikla, kot kandidata SDS Zvoneta Zinrajha. Po naših informacijah pa bo kandidiral tudi sedanji podžupan Zdravko Luketič iz NSi, medtem ko ostale politične stranke še molčijo o svojih kandidatih.

Čez približno dva tedna bo po mariborskih ulicah vozilo še 6 novih avtobusov v mestnem potniškem prometu. Tokrat so se na MO Maribor odločili za nakup novih vozil, ki jih pogajanja stisnjen zemeljski plin – CNG. Gre za še eno izmed investicij, s katerimi sledijo načelom trajnostne mobilnosti ter zavezam o čistejšem zraku v središču mesta.

V teh dneh so predstavniki MO Maribor in Marproma (izvajalca mestnega potniškega prometa) v Franciji opravili tehničnih prevzem vozil. Gre za 12 metrske avtobuse, znamke Iveco Urbanway CNG, prilagojene za dostopnost invalidov, sodobno opremljene “z vso možno opremo, notranji prikazovalniki postajališč, govorni napovednik postajališč,” pojasnjujejo na mariborski občini. Skupna pogodbena vrednost investicije je 1,5 milijonov evrov, vendar ta nakup v višini do 80% sofinancira Eko sklad.

Foto: Marprom

Foto: Marprom

Pomladitev mestnega voznega parka
Kdaj točno bodo omenjeni CNG avtobusi lahko vozili po linijah mariborskega mestnega prometa, je še preuranjeno napovedati, vsekakor pa so nam na Marpromu zagotovili, da jih nameravajo prevzeti v uporabo takoj po opravljenih tehničnih pregledih, homologacijah in podobnih formalnostih. S CNG, kakor tudi z nedavno napovedanim nakupom petih hibridnih avtobusov (na kombinirani pogon dizel + elektrika) pa bodo ponovno pomladili vozni park mestnega potniškega prometa. Povprečna starost vozil trenutno znaša dobrih 6 let, kar pomeni, da se je od leta 2013 do danes skorajda prepolovila.

V ponedeljek se pričenja novo šolsko leto. Za nekatere veselje, za druge še eno finančno breme. Mariborskim otrokom in družinam v stiski so priskočili na pomoč tudi predstavniki treh humanitarnih organizacij: Nadškofijske karitas, društvo UP-urnik in Zveza prijateljev mladine. Skupno so s šolskimi potrebščinami opremili skoraj 2000 otrok.

ucenec, sola

Vstop v novo šolsko leto je za marsikatero družino huda finančna obremenitev. Nadškofijska karitas Maribor je letos pomagala že 1718 otrokom iz 642 družin, ki so jih opremili s šolskimi potrebščinami in delovnimi zvezki. Upali so, da bodo številke manjše, a vedo, da so dejanske potrebe še večje, saj morajo takšno pomoč nuditi še nekatere druge organizacije in društva. Podobno ugotavlja Boris Krabonja, vodja društva UP-ornik. “Mi smo sicer letos presenetljivo dobro štartali, ker nam je izredno pomagala organizacija Anina zvezdica, je pa hkrati res, da je bilo manj povpraševanja kot denimo lani. Najbrž zato, ker je velik del opravila Nadškofijska Karitas. Mi smo s šolskimi potrebščinami opremili približno 100 otrok, imamo pa še na rezervi nekaj zvezkov, pisal in podobnega, ki jih bomo delili skozi vso šolsko leto. Glede na dosedanje izkušnje je običajno tako, da se sredi januarja nihče več ne spomni na deco,” je pojasnil Krabonja. Svoj del družbene odgovornosti pa so opravili tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine. Po tradicionalni (vseslovenski) akciji Poštar Pavli polni šolske torbe je mariborska regija prejela “640 kosov šolskih potrebščin in 300€ za nakup delovnih zvezkov in dodatnih šolskih potrebščin“, je pojasnila Neja Markovič iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. “Ker pa se je nekaj potrebščin še nabralo na krovni organizaciji, bo DPM Maribor danes prejel še kar nekaj paketov, ki bodo zagotovo dodatno razveselili otroke iz socialno ogroženih družin,” dodaja Markovičeva.

Mariborski svetniki so na današnji, dvajseti izredni seji podprli prav vse projekte prihodnjih investicij med katerimi sta še posebej izstopala sanacijski načrt Športnih objektov Maribor, ki ga je svet zavoda že potrdil ter ureditev pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt.

seja-ms-mom

Pred sejo je sicer Lista kolesarjev in pešcev, ki jo v Mestnem svetu zastopa Andrej Žižek, predlagala umik točke o preureditvi Cafove ulice, vendar so svetniki predlog zavrnili.

Seja se je tako pričela s točko, kjer so svetniki odločali o sprejetju sanacijskega načrta Športnih objektov Maribor. Svetnik Nove ljudske stranke Milan Mikl je dejal, da bodo sanacijski načrt podprli, ker so objekti resnično v slabem stanju in je zato zavod nujno potrebno rešiti rdečih številk, ki jih povzroča slabo stanje objektov. »Me pa zelo veseli, da je v sanacijskem načrtu veliko govora o športnem turizmu, ki ga Maribor nujno potrebuje,« je obrazložitev glasu zaključil Mikl. Pohvalil je tudi zavod športni objekti Maribor, da je s tako majhnimi sredstvi zagotovil letošnjo kopalno sezono na Mariborskem otoku.

Svetnico DeSUSa Stanislavo Naterer je nekoliko zmotilo, da ima občina dobrih 250.000 evrov dolga neizterjanih terjatev, vendar je gradivo sanacijskega načrta pohvalila in sklep podprla. S sprejetjem načrta se je strinjal tudi Andrej Špenga iz stranke SMC, ki je prepričan, da je potrebno prevzeti odgovornost. Po burni razpravi, ki je kljub vsemu delovala izjemno konstruktivno, so svetniki sanacijski načrt 2018-2021 s petindvajsetimi glasovi za in dvema proti, podprli. Tako bo občina zagotovila 365.000 evrov, ki jih je sicer rezervirala že rezervirala s spremebo letošnjega proračuna.

Mestni svet je danes v prvi obravnavi podprl tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za urbani center Tezno ter rekonstrukcije prostorov v kletni etaži mariborskega zdravstvenega doma za potrebe radiološke ambulante. Svetnik Janko Leva, ki je med drugim tudi predsednik Mestne četrti Tezno je poudaril, da je zelo pomembno, kako se občina zaveda svoje odgovornosti pri zagotavljanju javnega zdravstva in še dodatno pohvalil projekt rekonstrukcije kletnih prostorov objekta v Sodni ulici 13 za potrebe ambulantnih prostorov radiologije. »Pohvalno je, da se investira v zdravstvo, saj je v Sloveniji to prej izjema kot pravilo,« je zaključil Leva. Svetniki so oba sklepa večinsko podprli.

Brez težav in nepotrebnih polemik so svetniki sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta ureditve pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt, saj so prepričani, da bo s prenovo igrišča Maribor dobil še eno igrišče, ki bo zadostovalo vsem normativam NZS in tako pridobil dodaten objekt za tržno dejavnost.

Če so potrditve večine dokumentov šle skozi skoraj brez razprave, je bilo največ pomislekov glede načrtov za zaprtje prometa na Cafovi ulici, kjer želi mestna občina po besedah vodja urada za promet Vilija Eisenhuta dati več prostora pešcem, kolesarjem in mirujočemu prometu. Sicer so svetniki pohvalili črpanje kohezijskih sredstev, ki bodo kar v osemdesetih odstotkih pokrila investicijo, pa jih je bilo kar nekaj takih, ki so prepričani, da občina ni vodila dialoga s stanovalci o preureditvi ulice. Župan je na očitke odgovoril s primerom Ceste Zmage, ki je na začetku povzročila kar nekaj dvomov in negodovanja iz strani prebivalcev, zdaj pa je po njegovem mnenju cesta vzorčen primer, kako bi bilo potrebno urejati ulice oziroma ceste v Mariboru. »Nihče od prebivalce ulice po novi ureditvi ne bo prikrajšan za uporabo površine kot jo je uporabljal do sedaj,« je še dodal in zagotovil, da pristojne službe delujejo proaktivno. Po zaprtju Cafove ulice tam namreč ne bo več mogoče parkirati. Prebivalci, ki bodo sedaj parkirali na plačljivih parkirnih mestih bodo imeli 50 odstotni popust pri uborabi teh površin.

Podžupan Zdravko Luketič iz Nsi pa je dodal, da aktivne komunikacije ni nikoli dovolj, prekomerna pa lahko privede do še večjih nesoglasij oziroma različnih idej, ki nato nikakor ne najdejo več skupnega imenovalca. Svoje je dodal tudi svetnik stranke SDS, Tomaž Kancler, ki je po stroki arhitekt: »Prepričan sem, da je največ ljudi proti zaprtju Cafove, ki so do sedaj komoditetno živeli. Pravzaprav ne verjamem, da so prav prebivalci proti, rekel bi, da so proti tisti, ki se iz garažne hiže Forum vozijo levo proti centru mesta, kjer jim je omogočeno zavijanje levo in desno. Pri tistih sedemnajstih parkirnih mestih, ki so sedaj na voljo stanovalcem, pa mi lahko verjamete, da teh ne koristijo več stanovalci, ampak ljudje, ki gredo v to ulico na kavo oziroma po opravkih. Gre za kaotično ulico, zdaj pa imamo pred samo dobro rešitev, zato ne vidim smisla, da zadeve ne bi podprli.« Svetniki so nato s trinajstimi glasovi za in enim proti, sklep sprejeli.

Pri zadnji točki dvajsete izrede seje Mestnega sveta MOM pa so svetniki odločali o nakupu novih hibridnih avtobusih Mestnega potniškega prometa, ki jih poganja dizelski in elektro motor. Matej Žmavc, svetnik stranke SD je projekt pohvalil predvsem iz finančnega vidika, saj bo kar 85 odstotkov nakupa avtobusov financiral Eko sklad. Prav tako je bil zadovoljen svetnik Leva, ki je prepričan, da se je v zadnjih štirih letih vozni park Mestnega potniškega prometa izjemno izboljšal.

Svetniki so tako z 22 glasovi in nobenim proti sprejeli predlagan sklep za nakup novih hibridnih avtobusov na dizelski in električni pogon.

 

Elektro Maribor, ki z elektriko oskrbuje večji del porabnikov v severovzhodni Sloveniji, v naslednjih desetih letih na območju Spodnjega Podravja načrtuje za več kot 30 milijonov evrov investicij. Kot je na današnji novinarski konferenci na Ptuju povedal predsednik uprave Boris Sovič, bodo samo letos tam investirali za 3,8 milijona evrov.

“Gre za investicije v robustnost, jakost in naprednost omrežja, saj v regiji zelo intenzivno raste tako konična kot obračunska moč in odjem. To je povezano tudi z precejšnjo rastjo zlasti na področju gospodarstva,” je dejal Sovič in dodal, da so lani v ta namen porabili 2,9 milijona evrov, večinoma v nizkonapetostne vode. Med drugim so obnovili skoraj 15 kilometrov daljnovodov, kablirali skoraj sedem kilometrov srednjenapetostnih vodov ter zgradili dve novi in obnovili štiri že obstoječe transformatorske postaje. Ob tem so zgradili in preuredili še dobrih 37 kilometrov nizkonapetostnega omrežja.

elektro maribor, elektrika, distribucija, akademija distribucije (1)

Kot je povedal vodja ptujske območne enote Franc Šmigoc, pokrivajo 22 občin na ptujskem in ormoškem območju, kjer oskrbujejo 37.000 odjemalcev. Skoraj 30.000 naj bi jih do konca leta že bilo vključenih v sistem naprednega merjenja, po sedanjih načrtih pa naj bi stoodstotno pokritost s tem sistemom dosegli do leta 2022. Sicer pa so v letu 2017 v Spodnjem Podravju beležili rekordno vrednost konične obremenitve, ob tem pa so distribuirali za 3,1 odstotka več električne energije kot leto prej. Medtem ko je bil odjem gospodinjskih odjemalcev višji za 2,2 odstotka, kar je malo pod povprečjem celotnega območja Elektra Maribor, pa je bil odjem na srednji napetosti višji za 6,1 odstotka, odjem poslovnih odjemalcev na nizki napetosti pa za 1,8 odstotka.

Rast rabe poslovnih uporabnikov na srednji in nizki napetosti po Sovičevem mnenju kaže na opaznejšo gospodarsko rast oziroma nove poslovne priložnosti. Konična moč distribucijskega sistema je na tem območju lani znašala 62 megavata, kar je največ doslej, pri čemer je bila najvišja januarja, zlasti zaradi zelo nizkih temperatur. Kot je še povedal prvi mož Elektra Maribor, je lani delež proizvodnih virov na ptujskem območju znašal 23 odstotkov v celoti proizvedene energije na območju mariborskega elektrodistributerja. Ob tem je skupna povprečno prevzeta energija na odjemalca na območju Ptuja znašala 8,7 megavatne ure, kar kaže na nekoliko nižjo intenzivnost odjema v primerjavi z drugimi območji.

Vir: STA

Mariborska občinska oblast, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki komunalnega podjetja Nigrad, si je tik pred današnjo skupščino družbe premislila in brez pojasnila umaknila predlog odpoklica predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka. Delničarji, med katerimi je ob okoliških občinah s četrtinskim deležem tudi DUTB, so tako hitro končali skupščino.

Lastniki so se namreč zgolj seznanili z letnim poročilom o lanskem poslovanju ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2017. Potrdili so tudi predlog, da 32.500 evrov lanskega dobička ostane nerazporejenega, čeprav je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na skupščini predlagala, da bi si delničarji razdelili 30.000 evrov. Skupščina je bila tako zaključena v dobre pol ure, čeprav je bilo sprva pričakovati veliko bolj vročo debato o nameri večinskega lastnika, da razreši prvega nadzornika. Verjetno je bilo zato prisotnih kar nekaj odvetnikov, ki pa so na koncu prišli zaman.

FOTO: Nino Verdnik

FOTO: Nino Verdnik

Tako kot so župani ostalih občin solastnic sicer delniške družbe ostali brez uradnih pojasnil, zakaj želi mariborska občina razrešiti člana nadzornega sveta, tako so tudi danes ostali brez pojasnil, zakaj si je slednja tik pred zdajci premislila tudi o razrešitvi. Nekateri med njimi so le ugibali o tem, ali je predlogu podporo odtegnila DUTB s skoraj četrtinskim deležem ali pa so bili zato kakšni drugi razlogi. Predstavnikov največje občine namreč na skupščini sploh ni bilo, tam jih je zastopal le odvetnik. Mihelak naj bi se v nemilosti večinske lastnice znašel potem, ko ni upošteval zahtev po razrešitvi aktualnega direktorja Matjaža Krevlja. Čeprav so na Mestni občini Maribor trdili, da njegov odpoklic ni namenjen menjavi direktorja, je bil razhod z nekdanjim uslužbencem kabineta župana Andreja Fištravca in prvim nadzornikom jasen že po njegovi premestitvi na drugo delovno mesto na občini. V želji, da bi lažje uveljavljali svoje načrte v Nigradu, so za novo nadzornico predlagali v. d. direktorice mestne uprave Matejo Cekić, a so naleteli na nasprotovanje okoli 260 zaposlenih. Ti so pred skupščino opozorili na dejstvo, da se je v zadnjih štirih letih zamenjalo že šest direktorjev in 14 nadzornikov, zaradi česar so se znašli v nezavidljivem položaju.

zbor delavcev nigrada, drugič, 7.8 (4)

V zadnjem letu, ko družbo vodi Krevelj, se je stanje stabiliziralo, zato zaposleni ne razumejo, zakaj bi sploh bila potrebna menjava na čelu nadzornega sveta ali celo uprave. Aktualni direktor je po skupščini dejal, da je bil tudi sam presenečen nad današnjim razvojem dogodkov, razlogov za to pa ne pozna. “Za nas takšna odločitev pomeni, da pač nadaljujemo delo s starim nadzornim svetom, s katerim smo doslej sodelovali dobro,” je dejal prvi mož Nigrada, ki je lani ustvaril okoli 17,5 milijona evrov prihodkov in posloval pozitivno. Letošnje poslovanje je po Krevljevih besedah še veliko boljše in ob polletju so po prvih podatkih pridelali okoli 180.000 evrov dobička. Če bo enak trend do konca leta, si v podjetju želijo predvsem opraviti sistematizacijo in korekcijo plač zaposlenih.

Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Po več kot letu dni odprli Ptujski most
– Najstarejšo trto na svetu čuva klopotec
– Pričel se je 19. Festival Letni oder Ruše
– Dnevna soba, novi večgeneracijski center v Hočah
– Na domačiji Kapl odprli muzejsko zbirko
– Kmalu 49. festival Narodno zabavne glasbe na Ptuju

Na mariborskih mestnih ulicah in trgih se danes začenja štiridnevni festival ŠpasFest, s katerim Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Stari Maribor vsako leto skuša oživiti staro mestno jedro. Festival bo letos potekal štirinajstič, v štirih dneh pa se bo na ulicah štajerske prestolnice zvrstilo veliko različnih dogodkov.

Kot je napovedala programska vodja festivala Tatjana Mileta, kljub velikemu pomanjkanju finančnih sredstev tudi letos obljubljajo program, ki bo v mestnem središču združil različne generacije obiskovalcev. Poudarek bo na tržnicah, ki so že od nekdaj prostor za druženje in povezovanje, zato stalnica festivala ostajajo srednjeveška tržnica ter srednjeveške igre in delavnice, pa tudi predstave za najmlajše. Letošnji festival ponuja tudi nekaj novosti, med katerimi Mileta izpostavlja satirično pikantno komedijo Razočarane gospodinje pri seksologu v Narodnem domu Maribor, posebej pa so poskrbeli za najmlajše, ki jim bo na Grajskem trgu na voljo “Napihljiva vas” pod vodstvom bratov Malek, ki sta izkušena pedagoga in profesorja telovadbe.

Špasfest 2016 foto: Slavko Rajh

Špasfest 2016
foto: Slavko Rajh

Na Grajskem trgu bo v petek po uradnem odprtju festivala koncert dua Happy Vibe, ki ga sestavljata kitaristka in pevka Julija Fajhtinger ter Tajana Novak z izvorno perujskim instrumentom cajonom. Izvajata pester repertoar zimzelenih skladb s področja popularne, rock in jazz glasbe v akustični preobleki. V okviru dogajanja bo na voljo poslikava telesa s pomočjo Riharda Rikija Bandlja, ki bo na lasten umetniški način predstavil svojo spremenjeno vizijo srednjeveških žensk v kombinaciji s poslikavo telesa. V Mariboru se bo predstavil še Teater Cizamo, potekala bo srednjeveška povorka, na sporedu bo tudi mini španska predstava s skupino Živa & Los Tacones.
Glavnina dogajanja bo potekala v soboto in nedeljo, tudi na 14. ŠpasFestu pa bo večina predstav in drugih prireditev obiskovalcem na voljo brezplačno.

Vir: STA

Mladi, perspektivni športniki so si s svojim zastopanjem Maribora na Mednarodnih igrah šolarjev prislužili poseben sprejem v Mestni hiši Rotovž. Župan Andrej Fištravec se jim je osebno zahvalil, da so v mednarodni konurenci branili in upravičili naziv evropskega mesta športa.

Več v videu: 

S soboto, 1. septembra, podjetje Snaga spreminja obratovalne čase zbirnih centrov v Mariboru, Pesnici in Kungoti. Spremembe letnega obratovalnega časa so posledica manjšega obiska zbirnih centrov ob sobotah popoldan. Spremembe veljajo izključno za letni obratovalni čas, torej za obdobje med 1. marcem in 31. oktobrom in izključno za sobote.

Vsi trije mariborski zbirni centri, torej na Streliški, Lahovi in Plinarniški, bodo ob sobotah odprti med 8. in 15. uro, medtem ko bosta zbirni center v Pesnici in Kungoti ob sobotah do 31. oktobra odprta med 9. in 15. uro. Vsi obratovalni časi, tako letni kot zimski, so uporabnikom kadar koli dostopni tudi na spletni strani snaga-mb.si v zavihku zbirni centri.

zbirni center odpadkov sentilj

Zbirni centri so sicer namenjen ločenemu zbiranju tistih odpadkov, ki jih ne odvažamo neposredno iz gospodinjstev, kljub temu pa nastajajo. Najpogosteje v zbirni center uporabniki oddajajo zeleni obrez, večje kose embalaže, gradbene odpadke, kosovne odpadke, električno in elektronsko opremo, pnevmatike in nevarne odpadke. V zbirnih centrih zberemo več kot četrtino (približno 26 %) vseh na leto zbranih odpadkov. Ob prihodu v zbirni center mora uporabnik operaterju pokazati največ 3 mesece star odrezek položnice Snage (ali upravnika, če uporabnik živi v bloku), saj s tem dokaže, da je vključen v sistem ravnanja z odpadki. Pretežni del stroškov predaje odpadkov in obratovanja zbirnega centra namreč uporabnik plača že z mesečno položnico, medtem ko je predajo odpadkov, ki so zahtevnejši v procesih obdelave, potrebno doplačati ob predaji na zbirnem centru.

V Sodnem stolpu se danes začenja 7. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki je v prvi vrsti namenjen predstavitvi slovenskih dokumentarcev. Začeli bodo s projekcijo Playing men Matjaža Ivanišina, zaključili pa v nedeljo z letošnjim dokumentarnim imenom leta, montažerko Marijo Pirkmajer Fajdiga.

“Dokumentarni film je mama filmskega jezika, najmočnejši filmski žanr, ki beleži prostor in čas ter izpoveduje različne teme iz življenja,” je povedala ustanoviteljica in programska selektorica festivala Maja Malus Azhdari. Aktualnost dokumentarnega filma po njenih ocenah vztrajno narašča: “Lahko rečemo, da ta format producira vedno več avtorjev tudi zaradi vedno bolj dostopne tehnologije in sedanjosti, kjer vsi vedno več vizualno dokumentiramo naše življenje.”
Letos bo na ogled 32 slovenskih dokumentarnih filmov, od tega šest premier in dve predpremieri, in pet tujih filmov. Med drugim bodo prikazali filme Odraščanje Siniše Gačića in Dominika Menceja, Na zemlji ni nebes Maje Alibegović ter Prepustna srca Katarine Jazbec.

DNEVI DOKUMENTARCEV MB SODNI STOLP foto: STA

DNEVI DOKUMENTARCEV MB SODNI STOLP
foto: STA

Premiero bodo tu doživeli filmi Sočasje Mihe Vipotnika, Zgodovina zapuščanja Matjaža Jamnika, Varuhi civilizacij Erika Valenčiča in Mihe Mohoriča, Oda kameli Mihe Mohoriča, Tisoč ur bridkosti za eno uro veseljaIvan Cankar Dušana Moravca ter O luni, mesecu in njunem odsevu Ivane Vogrinc Vidali. V spremljevalnem programu Dokudoc bodo pripravili strokovni pogovor o montaži, ki je po navedbah organizatorjev eden najpomembnejših elementov ustvarjanja dokumentarnega filma. Sogovorniki bodo režiserja Mako Sajko in Vlado Škafar, zagrebški dokumentarist Oliver Sertić in filmska montažerka Uja Irgolič.

Foto: Janez Klenovšek

Foto: Janez Klenovšek

Zadnji dan festivala bodo posvetili montažerki Mariji Pirkmajer Fajdiga, ki je letošnja prejemnica plakete dokumentarno ime. “Triglav filmu je kot odlična montažerka pustila močan pečat, sodelovala je z več slovenskimi režiserji ter sokreirala pomembne slovenske dokumentarne filme,” izpostavljajo v obrazložitvi nagrade.

V nedeljo bosta v Sodnem stolpu na ogled filma Ritem dela (1979) in Turnir pri šumniku (1965), kjer se je Marija Pirkmajer Fajdiga podpisala pod montažo. Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc se je razvil iz Revije slovenskega dokumentarnega filma, ki so jo v društvu Mitra v Mariboru začeli prirejati leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture.

Vir: STA

Danes so na novinarski konferenci predstavili časovnico del, ki bodo potekala v Ljudskem vrtu v okviru projekta celovite prenove Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudski vrt – torej finalizacija prostorov pod tribunama sever in jug – in zahodne tribune.

Predstavniki podjetja Ofis arhitekti, NK Maribor in Mestne občine Maribor so predstavili vizualno zasnovo izvedbe prenove zahodne tribune, ki zajema novo komunikacijsko
klančino, povezovalni hodnik (za novinarje, VIP goste in funkcionarje), ki bo omogočal povezavo stare tribune s severnim in južnim traktom, povečanje števila VIP sedišč in ureditev sedišč za komentatorje in novinarje (102), sedeže za funkcionalno ovirane osebe in njihove spremljevalce, predvideno izvedbo VIP lože za pogostitve na visoki ravni (9 lož s skupno kapaciteto 154 sedežev) ter platforme za glavno in stranski kameri, ki bodo umeščene kot montažne jeklene konstrukcije.

nova podoba ljudskega vrta

Kot je povedal Stipe Jerič, predstavnik za odnose z javnostmi NK Maribor je dejal, da se je NK Maribor zavedal velike odgovornosti, ki jo je imel s pripravo projektne dokumentacije in si je tudi zato vzel več časa za preučitev funkcionalnosti, pogojev, standardov in materialov, ki jih zahteva sodoben nogometni stadion. “Vsi, ki so v klubu sodelovali z arhitekti pri pripravi dokončne projektne dokumentacije, so sledili cilju narediti projekt čim bolj optimalen, funkcionalen in skladen z vsemi potrebami kluba in priporočili krovnih nogometnih organizacij UEFA in FIFA. Zato je izdelava projektne dokumentacije, s ciljem obnove objekta in klubskih prostorov na najvišji nivo potreben za nemoteno profesionalno delo, trajala nekoliko dlje časa kot je bilo sprva predvideno. Zato pa lahko danes NK Maribor trdno stoji za končnimi projektnimi rešitvami, ki jih je predal Mestni občini Maribor. Začetek prenove zahodne tribune konec leta 2018. Za začetek prenove zahodne tribune je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vloga je bila podana na upravno enoto konec maja 2018. Glede na veliko število vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so v tem trenutku na upravni enoti (01.06.2018 se je namreč spremenila zakonodaja, zato je na UE izredno veliko vlog, ki jih je potrebno pregledati) je težko reči kdaj konkretno bo gradbeno dovoljenje pridobljeno, so pa na upravni enoti obljubili, da bo vloga pregledana do konec avgusta,” je dejal.

nacrt gradnje tribune ljudskega

Začetek prenove zahodne tribune konec leta 2018

Mestna občina Maribor mora ob pridobitvi gradbenega dovoljenja pridobiti še soglasje Ministrstva za finance za pridobitev kredita, ki ga potrebuje za izvedbo razpisa (zagotovitev finančnih virov). Kljub temu je postopek priprave javnega razpisa za zahodno tribuno že v teku in bo objavljen takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja in soglasja za pridobitev kredita. V kolikor bodo stvari potekale po zastavljeni časovnici, bo obnova zahodne tribune stekla konec leta 2018. Dokončanje del oziroma pridobitev uporabnega dovoljenja je tako predvidena v septembru 2019, vmes pa lahko NK Maribor vse tekme v domačih tekmovanjih igra v Ljudskem vrtu, saj so preostale tribune v nemoteni funkciji. Enako velja tudi za poletne kvalifikacije za evropske pokale, saj bodo gradbena dela povečini do tedaj
zaključena, severno in južno podtribunje pa bo že v uporabi. Po prenovi bo skupna kapaciteta zahodne tribune 3265 sedežev, kar je 804 manj kot doslej ob upoštevanju zahtevanih varnostnih standardov in zaradi zagotavljanja neprimerno večjega udobja gledalcev. Začetek izvedbe del pod tribunama sever in jug konec meseca septembra 2018. Ureditev pod tribunama sever in jug bo zajemala gostinsko – trgovsko dejavnost (jug) in prostore za nogometne šole NK Maribor, novinarsko središče ter prostore za upravljanje stadiona (sever). Do 22. 08. 2018 je bil rok za oddajo ponudb za ureditev pod tribunama sever in jug (I faza javnega razpisa – priznanje sposobnosti). Po preveritvi sposobnosti bodo izvajalci, ki izpolnjujejo zahtevano usposobljenost, povabljeni k pogajanjem (II faza razpisa – pogajanja). V kolikor bodo pogajanja uspešna se bodo dela začela konec meseca septembra 2018.

8

Vrednost projekta celovite prenove Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudskega vrta – torej finalizacija prostorov pod tribunama sever in jug – in prenova zahodne tribune je povišana na 6,9 mio EUR. Zagotovljena sredstva v proračunu 2018 za finalizacijo prostorov pod tribunama sever in jug, znašajo 2.383.136,55 EUR z DDV (od tega kredit v višini 2.245.175,00 EUR). Za prenovo zahodne tribune je potrebno zagotoviti sredstva v višini 4.540.629,87 EUR z DDV (od tega kredit v višini 2.416.817,00 EUR). Vrednost celotne investicije tako znaša 6.923.766,42 EUR z DDV (s proračunom za 2018 ima MOM zagotovljena sredstva v višini 5.490.000,00 EUR – razliko v vrednosti 1.246.266,00 EUR bo MO Maribor zagotovila s proračunom za leto 2019). Vzrok za povečanje investicije je deloma iskati v dejstvu, da je bila ocena 5.490.000,00 EUR narejena na osnovi Prostorske preverbe z idejno zasnovo iz leta 2015, ki ni zajemala konkretnih popisov del, zato je bila narejena ocena čez palec (realno projektantsko oceno je mogoče podati na podlagi konkretnih popisov del, ki so se izvedli, kot to veleva pravilnik o projektni dokumentacijo, v fazi izdelave Projekta za izvedbo. Od leta 2015 do 2018 so se tudi povečale cene gradbenih materialov in storitev na trgu (tudi to je prispevalo k višji končni vrednosti investicije). Boštjan Štuhec iz Kabineta župana MO Maribor, je ob tem povedal: “Skozi celoten proces priprave projektne in druge dokumentacije MO Maribor zgledno in tvorno sodeluje z NK Maribor. Podobno sodelovanje bomo zasledovali tudi pri sami izvedbi predvidene investicije. Gre za obsežen projekt pri katerem je bilo potrebnega veliko usklajevanja pri pripravi projektne dokumentacije, pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj kakor tudi pri samem popisu del, ki morajo primarno služiti potrebam NK Maribor.”

nova podoba ljudskega vrta nkmb viz 02 nacrt gradnje tribune ljudskega ljudski vrt gradnja 8 3

Včeraj okoli 22.10 so policisti Postaje prometne policije Maribor na Pobreški cesti v Mariboru, zaradi napačne strani vožnje po kolesarski stezi, želeli ustaviti 19-letnega kolesarja. Ta na znake policistov ni želel ustaviti, ampak je začel bežati proti dvoetažnemu mostu. Tam je skočil s kolesa in pričel pred policisti bežati peš. Med begom je odvrgel tudi nahrbtnik, ki ga je imel pri sebi, vendar ga je policist vseeno dohitel in prijel.

Ob prijetju je povedal, da je bežal zato, ker ima v nahrbtniku marihuano. Policistom je nato iz nahrbtnika sam izročil PVC vrečko v kateri je imel okoli 50 g posušenih rastlinskih delcev, za katere policisti sumijo, da so prepovedana droga konoplja. Policisti so mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je bil negativen, opravili pa so tudi postopek za prepoznavo drog. Ta test je pokazal, da je vozil kolo pod vplivom prepovedanih drog. Zaradi tega so mu policisti odredili še strokovni pregled v UKC Maribor, katerega je odločno odklonil.

Policisti so mu izdali plačilni nalog zaradi sedmih različnih kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, zaradi posesti prepovedane droge ga bodo kazensko ovadili, zasegli pa so mu tudi skoraj novo kolo, za katerega sumijo, da je ukradeno.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je na včerajšnjii seji na prošnjo vodstva zavoda odobril posebni program na področju anesteziologije, na podlagi katerega bodo lahko sklepali podjemne pogodbe tudi z domačimi anesteziologi. Dokončno mora to potrditi ministrstvo za zdravje.

Foto: STA

Foto: STA

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je poudaril, da želijo s to rešitvijo nadomestiti anesteziologe, ki prihajajo v UKC Maribor pomagati iz drugih slovenskih bolnišnic, medtem ko so izpad hrvaških anesteziologov, ki so prihajali prek pogodbe z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), uspeli nadomestiti z dodatnimi zaposlitvami na oddelku.

Do zdaj je v UKC Maribor dnevno pomagalo okoli deset specialistov anesteziologije iz drugih ustanov. Od tega so bili trije ali štirje hrvaški anesteziologi, ostali pa specialisti iz drugih slovenskih bolnišnic.

“V operacijski dvorani smo imeli vsak dan drugega anesteziologa, bile so tudi jezikovne ovire, zaradi česar je lahko trpela tudi varnost zdravljenja,” je dejal. “Bila je tudi zelo nerodna situacija, saj je bila razlika v plačilu za ljubljanskega in mariborskega anesteziologa v sosednjih operacijskih dvoranah tudi šest proti ena,” je dodal.

V prihodnje bi radi dosegli, da sploh ne bodo več potrebovali zunanje pomoči. A do ustrezne kadrovske popolnitve oddelka za anesteziologijo bo trajalo še nekaj časa, zato kot najbolj ekonomično rešitev za vmesni čas vidijo sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi anesteziologi. “Želimo zmanjšati stroške ter izboljšati delovno klimo in strokovno delo na oddelku za anesteziologijo,” je poudaril Vogrin.

Stroški naj bi se s podjemnimi pogodbami z domačimi anesteziologi zmanjšali za 40 do 50 odstotkov. Gostujoči anesteziologi prejmejo 120 evrov na uro, domači bi po Vogrinovih izračunih dobili nekaj manj kot 40 evrov neto.

Posebni program bi izvajalo 33 zdravnikov specialistov anesteziologije izven rednega delovnega časa, zaenkrat do sredine leta 2019. “Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz Slovenije, ki jih nadomeščamo s podjemnimi pogodbami z lastnimi zaposlenimi, je za štiri mesece 115.600 evrov. Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz IRM, ki jih sicer nadomeščamo z rednimi zaposlitvami, pa je za štiri mesece 325.000 evrov,” so izračunali v UKC Maribor.

Člani sveta zavoda so bili sprva skeptični, saj je sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi v zdravstveni dejavnosti zelo omejeno. “Ljudje izgorevajo, zdaj bi jih obremenili še izven delovnega časa,” je dejal Vilibald Premzl. “Leta 2016 je kriza izbruhnila zato, ker so anesteziologi umaknili soglasje za dežurstvo. Lahko to sproži domino efekt na drugih oddelkih?” je vprašala Stanislava Naterer. “Gre za izredne razmere, ki zahtevajo izredno ukrepanje,” je odgovoril Vogrin, ki ocenjuje, da na drugih oddelkih zaradi tega ne bo težav.

“To je strokovna rešitev znotraj možnega,” se je strinjal član sveta zavoda Drago Naberšnik. “Ključno je, da se izboljša klima v bolnišnici, da nas mladi zdravniki ne bodo več zapuščali,” je dodala Lucija Kuder.

Na koncu so se s predlogom posebnega programa strinjali, če na ministrstvu za zdravje ne bodo imeli kakšnih pomislekov. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča si vsi želijo, da se pereča situacija na mariborski anesteziologiji končno reši, a znotraj zakonskih okvirjev.

Kadrovska zasedba na oddelku za anesteziologijo se postopno že krepi. Število lastnih anesteziologov so s 17, kolikor jih je bilo pred tremi leti, uspeli povečati na 32, potrebovali bi jih še vsaj deset. Glede na pričakovane zaposlitve specializantov po končani specializaciji in predvidene upokojitve sedanjih zaposlenih predvidevajo, da se bo do leta 2020 število specialistov povečalo na 39.
Vir: STA

Na četrtkovi seji MOM bodo svetniki sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za nakup novih hibridnih avtobusov. Če bodo dokument podprla večina svetnikov, bo po mariborskih cestah lahko že kmalu vozilo pet novih avtobusov s hibridnim pogonom na dizel in elektriko.

Občina predvideva nabavo petih avtobusov na hibridni pogon, kar pomeni kombinacijo dizelskega pogona in električnega motorja. “Pomeni, da smo v planu, ki smo si ga zadali za ureditev in posodobitev mestnega prometa v koridorju. Če pogledamo od leta 2014 pa do letos bomo nabavili že 28 avtobusov s kategorijo euro 5 in 6, kar potrjuje, da se bomo držali tistih zavez, ki si jih je občina zadala za skrb čistoče zraka,” je na včerajšnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal Vili Eisenhuth. Že v mesecu septembru bo po mestnih ulicah zapeljalo šest avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Tako bo imel mestni potniški promet že 60 vozil, kar bo omogočalo tudi izvedbo težko pričakovanega projekta “park & ride”, saj je projekt iz smeri Leclerca proti centru in nazaj, oviralo zgolj premajhno število vozil. “Sedaj bomo prišli v pozicijo, da bomo lahko tudi to aktivirali,” je še dodal Eisenhuth.
novinarska konferenca rotovz
Ta strategija pa občino zavezuje tudi k temu, da ob nakupu hibridnih vozil postavi večje število električnih polnilnic tudi za avtobuse. Prva testna linija hibridnih avtobusov bo proga številka 6, Kolodvor – Vzpenjača in nazaj, saj je pri Vzpenjači na razpolago dovolj energije za vzpostavitev električne polnilnice za avtobuse, prav tako na postajališču v Mlinski ulici težav z dobavo energije ni. Hibridni sistem v avtobusih deluje tako, da lahko od 5 do 7 kilometrov prevozijo le z elektromotorjem, med tem časom, ko avtobus vozi na dizelski pogon, pa se istočasno polni tudi baterija. “Cena avtobusa je 350.000 evrov neto, od tega je 250.000 evrov subvencije eko sklada na vozilo. Občina bi od tega iz proračuna zagotovila 500.000 evrov za nakup hibridnih avtobusov, razliko 1.250.000 pa bi dal eko sklad,” je na koncu še dodal Vili Eisenhunt.

S sredinim otvoritvenim večerom v galeriji Media Nox se v Maribor znova vrača najmočnejša naveza na področju performansa in inovativnih umetniških akcij – Festival Performa & Platforma, ki bo v petih festivalskih dneh postregel z bogatim programov performativnih vsebin. Festivalska tema v letu 2018 izpostavlja navezo sodelovanja.

“Če smo lani izpostavili domeno ženske, njeno polje delovanja v umetnosti, tokrat reflektiramo in v ospredje postavljamo odnos. S tem odpiramo vpogled v zapleteno naravo srečanja, vzpostavljanje odnosa in pogojev njegove ohranitve ter se dotikamo vprašanj o sobivanju, sodelovanju in povezavi med različnimi domenami,” pred dogodkom pravita umetniški vodji obeh festivalskih sklopov Jasmina Založnik in Mojca Kasjak.

Letošnji festival bo postregel s kar osmimi domačimi in tujimi predstavami ter spremljevalnim programom. Sredin uvodni večer bodo obeležili z video performansom in razstavo Enye Belak Gupta v galeriji Media Nox ter gostujočo plesno predstavo Out of any present portugalskega dvojca v sestavi Sofia Dias in Vitor Roriz, ki bo na ogled v Lutkovnem gledališču Maribor.

V predstavi avtorja raziskujeta glasbo, besede, gibe in njihove kompleksne vpetosti v druge relacije skozi sistematične repeticije in njihova naknadna preoblikovanja. Po predstavi bo potekal še strokovni pogovor s producenti.

Vir: Pixabay

Vir: Pixabay

Organizatorji bodo v četrtek v sodelovanju z nizozemskim De Stilte Theatre in Poletnim lutkovnim pristanom festival nadaljevali z otroško plesno-gledališko predstavo Leteča krava ter predstavitvijo in interaktivnim predavanjem o prihajajoči knjigi avtorja Roka Vevarja – Antologiji sodobne plesne publicistike 1918-1960.

Petkov večer bosta zaznamovali kar dve predstavi, in sicer Kar je preveč, je preveč nizozemskega De Stilte Theatre ter premiera eksperimentalne zvočno-gibalne predstave Primer: Claudel avtorice Aphra Tesla, ki spaja fragmente osebne mitologijo umetnice in Camille Claudel, ene največjih kipark prejšnjega stoletja.

Festivalska sobota bo v znamenju domače produkcije, saj bodo v Mariboru predstavili odrski prevod pesmi mehiškega nobelovca Octavia Paza Pismo dognanja. Predstava nosi naslov Solo za dva glasova, pod katerega so podpisani Magdalena Reiter, Milan Tomašik in Anja Golob.

Še pred tem bodo popoldne popestrili s prav posebnim večmedijskim performansom avtorjev Irene Pivka in Braneta Zormana, nekakšnim zvočnim sprehodom, na katerem se bodo obiskovalci sprehodili po naprej začrtani poti po Mariboru in s pomočjo zvočnih slik vtisnjenih v lokacijo začrtane poti prehajali med fiktivnimi in realnimi dogodki.

Za zaključek festivala bodo v nedeljo pripravili slovensko premiero festivalske koprodukcije z naslovom Nature Poetry, za katero stojijo koreografa Jasmina Križaj in Simon Wherli ter glasbenik Daniel Gisler.

Vse dni festivala bo potekal tudi umetniški laboratorij pod geslom Izmenjava znanj, v sklopu katerega bo avtorica Anja Bornšek ustvarjala festivalski prostor, ki bo gostujoče in lokalne umetnike približal občinstvu – ne le skozi uprizorjena dela, temveč skozi konkretne prijeme njihove umetniške prakse. Umetniški laboratorij bo odprt od četrtka in bo namenjen vsem, ne le tistim, ki sami razvijajo svoje delo in želijo razširiti svoj umetniški pristop.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Dne 27. 8. 2018, ob 14.30 uri se je na kolesarskem prehodu v križišču ulice Pariške komune in Aljaževe ulice, v Mariboru zgodila prometna nesreča z udeležbo kolesarja, kateri je pravilno vozil po kolesarski stezi iz smeri Ljubljanske ulice v smeri Titove ceste.

Med prečkanjem cestišča v križišču ulice Pariške Komune in Aljaževe ulice, pa je iz njegove desne pripeljal neznani voznik z neznanim vozilom, kateri je zaradi neprilagojene hitrosti med približevanjem križišču, s sprednjim delom vozila trčil v desni del kolesa, zaradi česar je kolesar padel po vozišču in se poškodoval.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo morebitne priče, da se zglasijo na policijski postaji Maribor lI, ali pokličejo na tel. št. 02 429 26 00 oziroma 113.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo danes potrjeval poseben program na področju anesteziologije, ki bo omogočal dodatno delo domačih zdravnikov po podjemnih pogodbah. Na ta način želijo zagotoviti nemoteno izvajanje anesteziološke dejavnosti po zaključku sodelovanja s hrvaškimi anesteziologi.

Posebni program bi izvajalo 33 zdravnikov specialistov anesteziologije, zaenkrat do konca leta 2019. “UKC Maribor je izčrpal vse možnosti zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju anesteziologije z lastnimi zaposlenimi in zunanjimi izvajalci, vendar zaradi pomanjkanja zdravnikov specialistov anesteziologije kljub reorganizaciji in drugim oblikam dela zdravstvenih storitev v predvidenem obsegu ni možno zagotavljati,” so pojasnili v vodstvu UKC Maribor.

seja sveta ukc maribor (2)

Ta mesec je prenehala veljati sporna pogodba z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), prek katere so v UKC Maribor pomagali anesteziologi s Hrvaške. Prejšnji teden so v Maribor prišli še zadnji med njimi.

Pogodbo je sklenil prejšnji direktor Gregor Pivec, razdrl pa njegov naslednik Janez Lavre kot vršilec dolžnosti direktorja po Pivčevem odstopu s položaja.

Sklepanje podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev s svojimi zaposlenimi v zdravstvenih zavodih praviloma ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister za zdravje in imajo zagotovljen vir financiranja.

Vir: STA

Mariborski vodovod, ki oskrbuje 16 občin severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji takšen sistem v državi, je lani ustvaril 13,4 milijona evrov prihodkov, ki so bili višji od načrtovanih. Po zaslugi optimizacije poslovanja so kljub izgubi na vodooskrbnem delu dejavnosti uspeli leto 2017 končati s skoraj 40.000 evri čistega dobička.

Mariborski vodovod Vir: Mariborski vodovod

Vir: Mariborski vodovod

 

 Kot v letnem poročilu družbe, objavljenem na spletni strani Ajpesa, navaja direktor Danilo Burnač, so izboljšane gospodarske razmere v državi spodbudile novo gradnjo, kar se že kaže tudi v 560 novih priključkih.

Gospodinjstvom in drugim porabnikom so skupaj prodali 9,9 milijona kubičnih metrov vode in tako poskrbeli za okoli 41.000 priključkov, samo iz največjega vodnega vira na Vrbanskem platoju pa letno načrpajo dve tretjini vse vode. Prav tolikšen delež porabijo uporabniki v Mestni občini Maribor.

Sicer pa so lani skupaj načrpali 13,7 milijona kubičnih metrov vode, kar pomeni, da kar 3,8 milijona kubičnih metrov vode ni prišlo do končnih uporabnikov. Prav obvladovanje izgubljene količine vode je po besedah direktorja Burnača eden od prioritetnih strateških ciljev, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnosti.

Se pa v Mariborskem vodovodu lahko pohvalijo z vse večjo kakovostjo svoje vode, saj je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano lani ugotovil, da se je delež neskladnih vzorcev ponovno znižal na 3,2 odstotka.

Kot pravi Burnač, je tak dosežek izziv za občine, da uresničijo potrjene investicijske načrte za vodovodno infrastrukturo, ki med drugim vključuje 49 vodnjakov, 128 prečrpalnic in 127 vodohranov, 7530 hidrantov in 1615 kilometrov vodovodnega omrežja.

“Lani smo zamenjali le 3,8 kilometra omrežja. Skoraj polovico je starejšega od 20 let, s čimer je povezano tudi število prelomov. Skoraj dve tretjini omrežja je iz trdega polietilena, več kot 19 kilometrov omrežja pa je še vedno iz azbesta, ki ima negativni vpliv na okolje,” opozarja Burnač, ki je lani prejel tudi nov mandat za vodenje družbe.

Nove cene so lani uveljavile občine Gornja Radgona, Pesnica, Miklavž in Maribor, v začetku letošnjega pa še Benedikt, Sv. Jurij, Duplek in Sv. Trojica. Uveljavitev novih cen in aktivnosti na tržni dejavnosti so prispevale k višjim prihodkom, a so občine še vedno za 28 odstotkov presegle izgubo na vodooskrbi v primerjavi z letom prej.

Zaradi manjšega števila zaposlenih so za tri odstotke znižali stroške dela in hkrati povečali dodano vrednost na zaposlenega, takšna optimizacija poslovanja pa je po besedah direktorja pripomogla, da so leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Tudi za letos načrtujejo pozitiven trend porabe vode in z uveljavitvijo novih cen dodatno povečanje prihodkov.
Vir: STA

Univerza v Mariboru (UM) je letos prvič med kandidati za uvrstitev na Šanghajsko lestvico, so sporočili iz UM.

Univerza v Mariboru se je v letošnjem letu prvič uvrstila med kandidate za uvrstitev na tako imenovano Šanghajsko lestvico razvrščanja univerz (Academic Ranking of World Universities – ARWU) in sicer v skupino od 501. do 600. mesta. Lestvica, ki jo je v sredini avgusta objavil Shanghai Ranking Consultancy velja za najbolj uveljavljeno in vplivno mednarodno lestvico razvrščanja univerz. Univerza v Mariboru, katere usmeritev je v pridobivanju najboljših študentov in ustvarjanju razvojnega okolja, se tako v zadnjih letih po mednarodnih lestvicah razvrščanja uvršča med 3 odstotke najboljših univerz na svetu.

Univerza v Mariboru

Merila, ki jih ARWU uporablja pri določanju kakovosti univerz so:

  • število diplomantov, ki so prejeli Nobelovo nagrado in Fieldsovo medaljo (kakovost izobraževanja ima 10% delež v oceni);
  • število zaposlenih Nobelovih in Fieldsovih nagrajencev (kakovost osebja – 20%);
  • število najbolj citiranih raziskovalcev iz 21 znanstvenih področij (kakovost osebja – 20%);
  • število člankov v revijah Nature in Science (odličnost v raziskavah – 20%); vrednost Science Citation Index (SCIE) in Social Sciences Citation Index (SSCI) (kakovost raziskovanja – 20%) in
  • povprečje akademskih dosežkov na raziskovalca (FTE) po zgornjih petih kazalcih (povprečna kakovost – 10%).

V letu 2018 je Shanghai Ranking Consultancy zbral podatke za več kot 1.500 univerz in 15. avgusta objavil seznam 500 najbolje ocenjenih univerz in 500 kandidatov za uvrstitev na lestvico (ARWU World Top 500 Candidates). Med najboljšimi desetimi univerzami v letu 2018 ni prišlo do sprememb. Univerza Harvard je neprekinjeno najbolje ocenjena že od prve objave rezultatov ocenjevanja.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je poskrbel za sanacijo pečine pod kapelico na mariborski Kalvariji, s katere so se lomile skale in ogrožale sprehajalce. Kot so ta teden sporočili iz sklada, so sanacijska dela že zaključena. Pot na priljubljeni grič je tako spet varna.

 KalvarijaSklad je za sanacijo pečine pod kapelico na Kalvariji izvedel postopek javnega naročila in z najugodnejšim izvajalcem sklenil pogodbo o izvedbi sanacijskih del. Sanacijska dela so zajemala očiščenje vegetacije s skalne stene, in sicer posek dreves in grmovja na desni strani skale in na betonski škarpi ob vznožju skale med betonom in skalo ter ob zahodnem delu pečine. Po odstranitvi drevja in grmovja so opravili podrobni geološki ogled, na podlagi katerega so odstranili preperele ali močno pretrte kamenine. Sanacijska dela so zajemala tudi namestitev visoko nateznih zaščitnih mrež po celotni površini, ki jim je sledila izvedba sidriranja na vrhu pečine pod kapelico z namestitvijo sidrnih plošč. Sklad so obremenila za nekaj manj kot 60.000 evrov.

S tem je pot na Kalvarijo, ki je priljubljena sprehajalna točka v Mariboru, ponovno varna. Dolgo časa ni bilo znano, kdo naj prevzame sanacijska dela, saj grič v nasprotju s prevladujočim mnenjem Mariborčanov in Mariborčank ni javna površina, ampak je pretežno v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in dan v uporabo Biotehniški šoli Maribor, ki se nahaja ob njegovem vznožju. Del zemljišč je v lasti Nadškofije Maribor, ki ima pod gričem Zavod Antona Martina Slomška, cerkev Sv. Barbare na vrhu griča in zemljišče ob njej pa sta v lasti Mestne občine Maribor, a dana v uporabo stolni župniji.

Ko se je lani z vrha odlomila večja skala in se skotalila v šolski vinograd pod cerkvijo, je biotehniška šola na stezi namestila varnostne trakove, da bi opozorila na nevarnost krušenja skal na vrhu griča. A večina sprehajalcev tega ni upoštevala.

Težave z upravljanjem so tudi na sosednjem griču Piramida. Po številnih opozorilih javnosti zaradi zanemarjenosti je mariborska občina ta mesec očistila območje z ostalinami nekdanjega gradu, skrb za arheološke najdbe pa po poročanju časnika Večer še vedno prepušča državi, ki je lastnik zemljišča. A ta to nalogo zavrača. Upravljanje vinograda na griču je pred leti prevzela zadruga lokalnih vinarjev, katerim pa je prav tako zmanjkalo zagona.
Vir: STA

Nogometaši Maribora in Celja so se v 6. krogu Prve lige Telekom Slovenije razšli z neodločenim izidom 1:1 (0:0).
nk maribor, slika je simbolična

Dvoboj prve in zadnje ekipe prvenstva se je končal brez zmagovalca. Mariborčani so opozarjali, da si Celjani po kakovosti zaslužijo višje mesto na lestvici, danes pa jim kljub temu vedenju ni uspelo priti do nove, pete zmage. So pa izbranci Darka Milaniča še vedno neporaženi in zanesljivo na vrhu lestvice, Celjani pa so pokazali, da slab začetek sezone vsekakor ni njihova realnost.

Tekma v Mariboru se je začela z 21-minutno navijaško tišino v znak spoštovanja Roku Černicu, še ne 21-letnemu navijaču Maribora in velikemu humanitarcu, ki je preminil v začetku tedna. Tudi igralci Maribora so na stadion prišli v dresih z njegovim priimkom.

Sicer pa je bilo na zelenici v teh trenutkih tudi dokaj umirjeno na obeh straneh, pobudo so imeli gostitelji, a brez pravih priložnosti oziroma praktično brez (nevarnih) strelov proti golu.

Tako Celjani kot Mariborčani so nekajkrat poskušali, a precej nenatančno, je pa prvi resneje zagrozil Dino Hotić v 39. minuti z 20 metrov, takrat je žogo poslal le malo mimo vrat. Najlepšo priložnost dotlej pa je imel Jan Mlakar v 41. minuti, vendar je z glavo iz bližine za malo zgrešil cilj po podaji z leve strani.

V uvodu drugega dela je najprej Luka Zahović iz ugodnega položaja grdo zgrešil, na drugi strani pa je Elvedin Džinić spet z glavo sicer meril proti golu, a Jasmin Handanović ni imel težav.

Zahović je znova poskusil v 60. minuti, a bil spet nenatančen, v 66. minuti pa so bili znova nevarni Celjani, ko je s plasiranim strelom z leve poskusil povratnik v ekipo (po špekulacijah glede prestopa v Maribor) Rudi Požeg Vancaš, toda le za malo zgrešil oddaljeno vratnico.

V 73. minuti pa je izjemno priložnost spet zapravil Požeg Vancaš, ki je po lepi podaji Mitje Lotriča prišel sam pred Handanovića, a je slednji izvrstno posredoval.

Kazen je sledila štiri minute pozneje, ko je Marko Šuler zadel z glavo za 1:0 po podaji Aleksa Pihlerja z desne strani. V 81. minuti je Lovro Cvek na drugi strani z volejem poskusil iz bližine z leve strani, mariborski vratar pa je bil na mestu, tako kot malce pozneje po poskusu Lotriča.

Pritisk Celja pa se je obrestoval v 82. minuti, ko je po kotu z desne strani sredi kazenskega prostora sam ostal Džinić in z volejem zadel za 1:1.

Celjani so bili blizu drugega gola v 87. minuti, po napaki Šulerja je do strela v kazenskem prostoru prišel Dario Vizinger, spet pa se je izkazal Handanović, tako kot tudi malo zatem po novem poskusu Požega Vancaša.

V 88. minuti je še Lotrič žogo z roba kazenskega prostora poslal za nekaj centimetrov mimo leve vratnice mariborskega gola, kar je pomenilo delitev točk.

Mariborčani bodo v 7. krogu v nedeljo gostovali v Kranju, Celjani pa bodo dva dni prej gostili Domžale.
Vir: STA

Med SLS, njenimi nekdanjimi vidnimi člani in Novo ljudsko stranko (NLS) potekajo pogovori, kako povezati sile, ki so včasih tvorile SLS. Kot je pojasnil Primož Jelševar, ki vodi SLS, je to način, kako na desni zagotoviti alternativo obstoječim opcijam. Srečali so se že trikrat, nazadnje v četrtek v Mariboru, kjer jih je gostil Franc Kangler.

Srečanja v Mariboru, na katerem so med drugim razpravljali, kako SLS ponovno pripeljati v parlament, se je udeležilo več kot 70 ljudi, je za povedal nekdanji mariborski župan in izključeni član SLS Kangler, zdaj pa predsednik NLS. Med nekdanjimi člani, ki so na Kanglerjevo vabilo prišli v Maribor, je bil po poročanju Večera tudi celjski župan Bojan Šrot.

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije

Večina udeležencev se je po Kanglerjevih besedah strinjala, da SLS potrebuje povezovalnega predsednika z vizijo. Na tem mestu vidijo Ludvika Toplaka, nekdanjega poslanca, rektorja mariborske univerze in veleposlanika v Vatikanu.

Toplak je po Kanglerjevih besedah vodenje SLS pripravljen sprejeti. Na čelu stranke je sedaj sicer Jelševar, ki je vodenje prevzel po odstopu Marka Zidanška, ko se SLS na junijskih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament. O novem predsedniku bodo odločali na kongresu stranke 29. septembra, Toplakove kandidature pa za zdaj še niso prejeli, je dejal Jelševar, ki je sicer organiziral prvo od srečanj.

Tudi po besedah nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika ima Toplak široko podporo, njegova kandidatura pa bo v kratkem verjetno tudi formalno vložena.

Kangler se je, če bo na kongresu SLS konec septembra za predsednika stranke izvoljen Toplak, pripravljen vrniti v SLS. Za ponovno vključitev v SLS se je odločil Podobnik, ki je bil iz stranke izključen leta 2016. K temu sta botrovala tudi prizadevanja Jelševarja in evropskega poslanca Franca Bogoviča za normalizacijo odnosov. “Verjamem, da se bo v naslednjih dneh ponovno vključila v SLS velika večina tistih, ki so protestno izstopili ob moji izključitvi, in tudi drugih,” je še dejal.

Prav tako je bil Podobnik po njegovih besedah z več strani povabljen in naprošen, da sam kandidira za predsednika. Ko se je pokazala možnost kandidature Toplaka, pa je vsem v stranki povedal, da ga podpre z velikim veseljem in da mu je pripravljen pomagati, še posebno na organizacijskem področju.

Po njegovem mnenju ima SLS v primeru poenotenja in odprtosti velik potencial tudi za nove ljudi. Na lokalnih volitvah lahko zelo okrepi že tradicionalno močan položaj, na državni ravni pa lahko v nekaj letih povsem enakovredno kandidira za zmago na volitvah, je še prepričan Podobnik.

Po Kanglerjevem mnenju pa obstaja tudi možnost, da se SLS in NLS povežeta tudi na prihajajočih lokalnih volitvah, več pa naj bi bilo znano po kongresu SLS.

Nekdanji mariborski župan je napovedal še, da bo na lokalnih volitvah kandidiral kot nosilec liste, glede županske kandidature pa se bo odločil v prihodnjih dneh.
Vir: STA

Danes so pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu v spremstvu godbe in bračev postavili klopotec. S tem so tudi letos simbolično naznanili jesenske običaje na tem vinorodnem območju. Ob tem pa so tudi podelili priznanja vinarjem iz Podravja za lanski vinski letnik, ki je ponovno postregel z dobrimi ocenami.

Klopotec, ki bo pred Hišo Stare trte stal vse do Martinovanja v Mariboru, je darilo malečniških bračev Stari trti, najstarejši trti na svetu, njenemu gospodarju, mariborskemu županu, in vsem Mariborčanom.

postavitev klopotca 2018 (3)

Grozdje na Stari trti je sicer že zrelo, zato bi ga lahko že danes obrali. Kljub temu so se po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch odločili, da počakajo do ustaljenega datuma zadnjo nedeljo septembra. Svečana trgatev bo tako 30. septembra.

Trta je letos obrodila od 50 do 70 grozdov, točno bo znano v tednu pred trgatvijo, računajo pa ponovno na okoli 20 litrov vina. “Trta je odlično obrodila. Bilo je malo več težav z zaščito pred boleznimi kot običajno. Glede na to da bi lahko imeli trgatev že danes, bi morda v prihodnje veljalo razmisliti o dveh predvidenih datumih tega pomembnega dogodka,” je  povedal mestni viničar Stane Kocutar.

postavitev klopotca 2018 (4)
Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte pomeni ohranjanje tradicije v mestu ter predstavlja simbolični pozdrav jeseni in hkrati napoveduje 18. Festival Stare trte, festival vina in kulinarike, kulture in zabave, ki bo letos potekal med 28. septembrom in 12. novembrom 2018.

 

 

Predstavniki SHS Aviation in Mestne občine Maribor so se danes sestali s predsatvniki Občine in letališča Osijek, pišejo na uradni spletni strani Občine Osijek.

Predstavniki SHS Aviation in MO Maribor v Osijeku na današnjem sestanku. Vir: osijek.hr

Predstavniki SHS Aviation in MO Maribor v Osijeku na današnjem sestanku.
Vir: osijek.hr

Kot so zapisali je bila tema srečanja možnost vzpostavitve poslovnega sodelovanja in naložb na letališču Osijek. “Poskušali smo predstaviti vse prednosti Osijeka, tako  geografske kot transportno središče tega dela Hrvaške, z namenom nadaljnjega razvoja gospodarstva v različnih segmentih,” so zapisali na spletni strani občine. Kot pravijo vidijo skupen potencial in so prepričani so, da bodo lahko kmalu govorili o konkretnih dogovorih o poslobnem sodelovanju med Osijekom in Mariborom, so zapisali.

Po skupnem sestanku je sledil ogled letališča Osijek.

Vir: osijek.hr

Vir: osijek.hr

 

 

Potem ko je Mariborčane in številne prebivalce drugih krajev pretresla in novica o mnogo prezgodnji smrti 21. letnega Rok Černica, zvestega navijača NK Maribora sicer pa enega najbolj znanih mladih dobrodelnežev, sedaj svojci, prijatelji in navijači pričakujejo zadnje slovo ter “tiho” tekmo s Celjem. Od Roka se bodo poslovili na današnjem pogrebu, v znak spoštovanja pa na tekmi s Celjem do 21. minute ne bodo navijali.

Pokojni Rok Černic. Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Pokojni Rok Černic. Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Zadnje slovo od Roka Černica bo danes ob 14.30 na pobreškem pokopališču. Navijači skupine Viole pa so se odločili za še dve, srčni gesti pokojnemu kolegu v poklon. Na nedeljski temi, ko bodo nogometaši NK Maribora igrali proti Celju, do 21. minute ne bodo navijali. Ne gre torej zgolj za običajno minuto molka, ampak bodo molčali in se spominjali Roka toliko minut, kolikor let je doživljal Maribor. Memorialni potezi pa so dodali še dobrodelno. “Na nedeljski tekmi proti Celju, se bo od 19.00 ure naprej zbirala finančna pomoč za mamo pokojnega Roka Černica, ki nas je mnogo prehitro zapustil v svojem 21. letu življenja,” so med drugim zapisali na Facebook profilu Viole Maribor 1989.

Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Vir: Facebook profil Viole Maribor 1989

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Poslanka Lidija Divjak Mirnik v boj za županjo Maribora
– Europark praznuje s pozitivnimi rezultati
– Modrijani napolnili osrednji šotor Vuzeniških dnevov
– Poletje na Pohorju
– 10. srečanje gasilskih veteranov mariborske regije
– Večer humorja s Pitoni z.o.o.
– Župani nadigrali svetnike  – Maribor gosti mednarodni kegljaški turnir Lokos open 2018

Skoraj 400 gasilskih veteranov mariborske regije se je poklonilo svojemu poslanstvu in uživalo v sproščenem druženju. Na svojem prvem okroglem jubileju srečanj so se zbrali v Lovrencu na Pohorju. Kot smo izvedeli, se ne dajo – ne glede na leta. Preverite v videu.

Potem ko se je v medijih razširila novica o “spornih” pitnikih v Sežani, kjer ostane žejne, kdor ima prazno denarnico, smo preverili ali lahko kaj podobnega doleti tudi Mariborčane. K sreči bo voda v mariborskih pitnikih ostala brezplačna.

Pred dnevi so mediji poročali o spornih pitnikih, ki jih je uvedla Komunala v Sežani. Testno so pitnike postavili v štirih vaseh, na nobene od teh pa se brz denarja ne da dobiti nit požirka voda. Za 4 litre vode je treba v pitnik vstaviti kovanec za 10 centov. Izvedeli smo, da se Mariborčanom kaj takega ne bo zgodilo.

Foto: bralka S.Z.

Foto: bralka S.Z.

V Mariboru pijemo zastonj
V Mariborskem vodovodu, ki ima 53 javnih pitnikov v mestu in okolici, zagotavljajo, da je voda na pitnikih brezplačna in, da bo tako tudi ostalo. “V vročih poletnih dneh ljudje potrebujejo osvežitev in zadostne količine tekočine in vode, v Mariborskem vodovodu to nudimo zastonj. Kot družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi, na 53 lokacijah javnih pitnikov skrbimo, da se lahko ljudje in živali  odžejajo. Za nas je seveda nesprejemljivo, da bi vodo na pitnikih zaračunali,” je poudaril direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.